>.	1,	*	« ■ .	«-	' .,	A,	*
Published and distributed under permit Mo. 208 eutfcerized by theAet of Oet. 6,1 Mi	I Poet Office of Chicago, III, By order of tbe president, A. S. Burleson, Postmaster General.
f > »If imdeUrtnbk return tox
-GLASILO K. S. K. JEDNOTE"
1951 W. 22nd Place, CHICAGO, ILL.
Return P o« ta«* Guaranteed.
The largest Slovenian Weekly in the United States of America.
Issued every Wednesday
Subcription price: For members, yearly.$0.96 For nonmtmberi..... $2.00 ~orei(n Countries. .. $3.00
Telephone: Canal 2487
V___J
OF THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION
Entered as Second-Class Matter January 18, 1915r at the Post Qffjcc at Chicago,	Illinois, under the Act of August 24, 1912.
(--^
Maj večji slovenski tednik v Združenih državah.
Izhaja vsako sredo.
Naročnina:
Za člane, na leto.. . $0.M
£a nečlane..........$2.00
Za inozemstvo......$3.00
NASLOV jredništva in uprav-ništva: '
1951 W. 22nd Place, Chicago, III.
Telefon: Canal 2487
V__J
ACCEPTANCE FOR MAILING AT SPECIAL RATE OF POSTAGE PROVIDED FOR IN SECTION 1103, ACT OF OCTOBER 3, 1917, AUTHORIZED ON JUNE 22, 191«.
No. 20.—Štev. 20. •
' Chicago, 111., 19. maja (May), 1920.
Leto VI. Volume VI.
PORODILO 0 MINULIH IZGREDIH V LJUBLJANI,
Nedavn&st smo priobčili na tem mostu kratko vest o veliki vstaji v Ljubljani, katero so vprizorili komunisti pod vodstvom zloglasnega agitatorja Golouh-a. O tej krvavi! vstaji poroča ljubljanski "Slovence" sedaj sledeče:
"24. aprila so komunisti proglasili splošno političko stavko. Razposlali so svoje agitatorje celo med vojaštvo, se vrgli z oklici na delavstvo vseh obratov.
Kljub naredbi deželne vlade, da so vsa zborovanja pod vedrim nebom in vsi obhodi prepovedani, so pozvali komunisti svoje pristaše, da se zberejo pri tramvajski remi-y.i (v Vodmatu) in odkorakajo, tam pred palačo deželne vlade.
Okrog osmih zjutraj so se začeli zbirati pri tramvajski remizi stav-kujoči, pridružila se jim je množica radovednežev, tako da se je zbralo krog 3000 ljudi, ki so se začeli pomikati po Zaloški cesti proti središču mesta. Ker je varnostna mestna oblast hotela prihraniti prebivalstvu izgrede, s katerimi so grozili komunisti, in se izogniti vsakim žrtvam, je dala po 20 orožnikih in stražnikih zapreki cesto. Množica je mirno obstala, rljudje niso vedeli, kaj naj počnejo in treznejši so govorili, naj sc raz-idejo po domovih.
ti državi, vladi, veliki večini prebivalstva. Pravi krivci so se poskrili, niso Sli pred bajonete. Voditelji so naročili iz Trbovelj skupino rudarjev, ki naj bi tvorila glavno napadalno četo. ' In izmed teh ubogih ljudi so padli mnogi kot žrtev skritih zločincev.
Mrtvi in ranjeni.
Ob pol 11. dne 24. aprila je bilo v mrtvašnici deželne bolnišnice šest žrtev. Petletno deklico, ki je d<ri>ila st rel v glavo, je oče odnesel sam domov; enega mrtveca so prenesli v Leonišče, ena žrtev. Strniša iz Gameljnov, je pa umiral. Do 4. popoldne je bilo mogoče dognati. da so mrtvi: 1) Gorenje Franc, 31 let, stnigar v kurilnici drž. železnic^ zadet v glavo. 2.) Hočevar Jožefa, 5 let. 3.) Segadin Alojzij, delavec, 4.) Sterle, nadpremikač južne železnice. 5.) Toplak, kurjač južne železnice, 6.) Kuhar Alojzij, 3i let, vlakovodja južne železnice. 7.) Rebol, delovodja vevške papir,nice. 8.) Strniša, delavec. 9.) Nepoznan trboveljski rudar, star okrog 22 let. — Poleg navedenih sta še dva mrtva.
Ranjeni so bili: Zalaznik Ivan, 56 let, kovač južne železnice. — Hribernik Anton, 24 let, tovarniški delavec. — Školč Martin, 30 let, delavec pivovarne Union. — Arnšek Franc, 48 let, oženjen, tovarniški delavec pri Samassi. — Cšaj Mirko, 30 let, samec, orožni-ski narednik. — Kuhar Alojzij, 31 let, oženjen, vlakovodja južne že-
kujoči: "Naprej! Česa sc bojite? Ženske naprej, v nje ne bodo
Tedaj so začeli begati množico iezniee. — Klopčar Ivan, 18 let, agitatorji, večinoma mlajši štraj- samec, delavec pri Pollaku. — Zor
Josip, 21 let, samec, mizarski po-
..... močnik pri Binder ju. — Kavčič
streljali!" Gruča nahujskanih j Štefan, 30 let, samec, usnjarski žensk je napolnila napol prazni pomočnik pri Mergenthalerju. — prostor med množico in straznim Vrhune Peter, 39 let, oženjen, kordonom in je pritisnila na orož- i usnjarski pomočnik'pri Mergen-nike. Tacaš so polagoma prihajale thalerju. — Zidan Anton, 38 let, nove gruče ljudi iz mesta, večina; oženjen, delavec južne železnice, radovednežev, in so se ustavile za — llaein Ferdinand, 22 let, ože-hrbtom kordona. Množica, stoje- njen, delavec v tovarni za lep. — ča med remizo in kordonom, je Strašak Franc, 24 let, samec, zavi-udrla po stranski poti ob Ljublja- rac juž. žeelznice. — Ladiha Ed-nici. proti mestu. Imela j<> pro-|mund, 18 let, delavec drž. železni-
sto pot pred seboj, nihče je ni oviral, mogla bi iti v mesto. Komu-
ce. — Kramar Franc, 26 let, samec, zidar Kranjske stavbinske
nistični agitatorji in zaupniki so družbe. — Somrak Leopold, 29 let/ pa nahujskali množico, naj obkoli j samec, zavirač dr. železnice. — Ve-orožništvol ga napade in razoroži, lepič Ivan, 24 let, samec, delavec Zapeljani ljudje so šli od spredaj pri Pollaku. — Vatič Ivan, 33 let, na Zaloško cesto in tako je stal; oženjen, kovač juž. železnice. To-kordon obkoljen od razkačenih mažic Martin, 20 let, samec, skla-
ljudi. Mirno je stala straža, puške ob nogi: komunisti so jim najprej prigovarjali, naj potegnejo z nji-
diščnik pri Tonniesu. — Spreicer Stanislav, 31 let, oženjen, pleskar drž. železnice. —Šolar Leopold, 31
mi, naj jim pomagajo vreči vlado let, oženjen, biv,ši mizar. — Kaste-
itd. Stražniki s^ostali mirni. &e j lic Ernest, 19 let, samec, delavec
vedno je bil casrfta bi ljudje ne- kurilnice juž. železnice.
ovirano odšli proti mestu.	.
. ! Uradno poročilo o izgredih.
Takrat sta pa iz vrst komuni-
stov padla dva strela iz revolver ja na stražo. Komandant orožnikov je dobil kr^gljo v nogo, drugi orožnik je omahnil v vrat zadet od strela. Orožniki so oddali v samoobrambi več salv v zrak: ko so pa nahujskane vrste kljub temu pritiskale, so padli streli v gnjeco. Nastal je divji beg na vse strani, potem grobna tišina, katero so motili kriki ubogih ranjencev, ki so padli kot žrtve komunističnih hujskačev. Mrtvih je obležalo deset, devet možkih in en otrok, ranjenih, večinoma lahko, je bilo sedemnajst oseb. Iz Leonišča, gar-nizijske in deželne bolnic«; je prišla zdravniška pomoč in v naglici so prevezali zdravniki, strežniki in usmiljene sestre ranjence. A niti sedaj niso komunisti odnehali. "Naprej! To je ognjeni krst! Pred vlado!" so podžigali ljudi, vodili ženske k mrtvecem in razširjali klic po maščevanju.
Kroglje niso iskale krivcev. X11" di ni cela množica kriva nesreče, ki sc je zgodila. Voditelji komunistov so že cele mesece pripravljali svoje pristaše na ta krvavi dan. Podžigali so jih na upor pro-
predsednika K.
Pazno zasledujem razmotrivanje za prihodnje glavno zborova nje. Pisal sem pred nedavnim časom in obvestil brata urednika "Glasila", da pod nobenem pogojem ne priobči v listu člankov vsebujočih žaljivk na enega, aH drugega člana, ali članico. To sem storil vsled tega, ker pravila Jednote odločno # prepovedujejo priobčevanje dopisov žaljive vsebine.
Jaz spoštujem vse člane in članice jednako. List "Glasilo" jc last celokupnega članstva, in kot predsednik Jednote ne bom dovolil, da bi se v lastnem listu e%ega, ali drugega člana, ali članico napadalo, i ali poskušalo delati razdor in • nezadovoljnost med članstvom. Zato pa naj služijo v pojasnilo in odgovor tele vrstipe sestri Dorothy Strniša, članici društva ".Marije M'agdale-ne" št. 162 Cleveland, Ohio, na njen dopis pod zaglavjem "Razmotrivanje v prilog XIV. konvencije, "priobčen v "Glasilu" št. 19:	[ f
i ,
Cenjena sosestra : — Vi pišete: Ne dajte zastopstva i vašega društva kakemu! glavnemu od
rekel glavni odbor Jednote pri o j i dne 18, januarja 1. 1918 za žensko enakopravnost ter je odobril v ta namen potrebno resolu-cijo, ki jc bila potem predložena vsemu članstvu v odglasovanje. Torej ne predbacivajte glavnemu odboru Jednote, da j«' proti ženski enakopravnosti. Toda kakor razvidno iz minulega splošnega glasovanja o ženski enakopravnosti', so bila ženska društva sama kriva, da je -glasovanje propadlo, "kajti 13 ženskih društev se glasovanja sploh ni vdeležilo, in med temi je bilo tudi društvo Marije Magdalene, katerega ste vi članica.
Jaz sem bil in sem še danes za žensko enakopravnost, tako je tudi ostali odbor Jednote. Treba pa je, da bas članice ženskih društev pokažejo, in upam, da bodo sedaj pokazale, da so za^ to.
Xa vašo opazko radi lastne tiskarne vam omenjam tole: (»lavni odbor Jednote je prinesel to stvar pred članstvo z dobrim namenom. •Če ho članstvo uvidelo, da bi bija lastna tiskarna Jednoti v korist, naj nadvlada razsodba članstva: ako se na član
dobile svoje pravice."
Najprvo naj čmenim. da glavni odborniki ne morejo biti zastopniki krajevnih društev. ČVi
pooblasti eno, ali drugo društvo tega, ali onega glavnega odbornika, ta odbornik zamore le priporočiti ono, kar mu je društvo sporočilo. Pri glasovanju pa nima več, kako EN gla.s; potem pa naj že glasuje kot zastopnik dotične ga društva, ali pa kot glavni odbornik Jednote.
Drugič, kar se pa tiče vaše o-pazke, da z glavnim odborom Jednotc ne bodo ženska društva dosegla enakopravnosti vam povem, da se jako motite. Večina glavnega odbora se je izrekla pri zadnji konvenciji za žensko enakopravnost. Ravno tako se je iz-
.. .	, .. sodba članstva: ako se pa cian-
)[" ?; fc^lP^ ''0	proti lasi ni tiskarni,
odbornikov nef hodemo nikdar ^	uk(i <|ohrn^ Nikako,. pa
Nemci poraženi pri volitvah.
Gdansko. v onih okrajih iztočne Prusije in Pomoranskega, ki So bili na podlagi versaillske pogodbe prideljeni Poljski, so se te dni vršile volitve v državno zbornico. Na« veliko razočaranje jc pri teh volitvah zmagala poljska demokratska stranka. Izmed 18 skupnih poslancev so bili izvoljeni samo trije Nemci.
Nemški parniki ne bodo vozili v inozemstvo.
Perlin. — List 'Boersen Courier" prinaša vest, da je nemška vlada odpoklicala domov vse parnike, ki plujejo pod nemško zastavo. Ti parniki ne bodo za-napHcj več opravljali službe po tujezemskih pristaniščih, ker jih Nemčija nujno potrebuje za domačo trgovino.
Resignacija italijanskega * ministrstva.
Rim, 12. maja. — Italijansko ministrstvo, kateremu je načelu ministrski predsednik Nitti je re-signiralo. Sklep za resignacijo je nastal, ko je zbornica sprc'jela z 193 proti 112 glasovi pfedlogo socialistov glede pošte in brzoja-va. Predsednik Nitti je zahteval, da se predlogo ovrže. Ljudska stranka je volila s soeijališti.
ni lepo in tudi ni prav, da bi se potoni Jjednotinpga "Glasila" delalo reklamo za Nemaničevo "stalo". S takimi izrazi se dela le nemir med članstvom. Zaradi tega vse cenj. člani in članice K. S. Ki J. še enkrat prosim, da v l>odoče opustite take izraze, ter razmotrivajte le o tem, kar je v korist in napredek Jednote. — "Glasilo" Jednote je" za napredek Jednotinega stanja, ne *pa za uganjanje šal, napadov in drugih neumnestnih stvari. — V-pam torejj da se bo to v bodoče vpoštevalo.
S sobratskim pozdravom
Josip Sitar.
Predsednik K. S. K. Jednote. Joliet, 111,. dne 16. maja 1920.
Ljubljana, 24. aprila. — Danes zjutraj je večja gruča stavkujočih vzlic prepovedi obdržavanja javnih shodov nameravala zborovati v bližini tramvajske remize na Zaloški cesti in prirediti obhod po mestu, ki ni bil dovoljen. Varnostna oblast je v bližini Leonišča z 20 orožniki in petimi policijskimi stražniki zastavila mesto, da za-brani vkorakanje demonstrantov,, po številu kakih 3000 skoraj izključno moških. Demonstrantje so nastopili nasilno, iz njih vrst sta padla 2 strela in ranila dva orožnika in enega civilista. Istočasno so navalili na orožnike, jih obkolili ter hoteli arzorožiti. V tej situaciji je orožništvo uporabilo orožje in oddalo kakih 30 strelov, vsled ka-teril^ je bilo 10 oseb ubitih in 21 ranjenih. Z izjemo 5-letne deklice, ki jo je neki moški držal v naročju, so bili zadeti sami moški.
Nato se je množica razpršila in se v posameznih gručah podala skozi mesto na prostor pred hotelom "Slon", kjer se je nabrala množica kakih 500 po številu. Zbrano množico je nagovoril komunist Golouh, proklamiral gene-
ralno stavko v permanenci, pozval ljudi, naj se tnirno razidejo in izjavil, da prevzame vso odgovornost stavkovni odbor.
Koga napadajo komunisti.
Ko so ležali danes zjutraj na Zaloški cesti mrtvi in ranjeni, je g. konsistorijalni svetnik Janez Kalan prišel iz Leonišča podeljevat umirajočim zakrament sv. olja. Več komunistov in žensk ga je napadlo, ko se je sklanjal nad umirajočim možem in ga obsulo s psovkami: "Kaj delaš tu? Ubijte f x . .!!" Začeli so ga biti s pestmi, neka ženska ga je s palico udarila po glavi, da mu je kri oblila tilnik. Kričala je: "Štirinajst let. nisem bila pri spovedi, dvanajst let nisem bila v cerkvi in ne pojdem nikdar več." G. svetnik je omahnil, ne da bi se branil, na tla in tolpa bi ga bila še tepla, da se ni zdravnik g. dr. Kraje potegnil zanj in ga dal prenesti v Leonišče. Usmiljene, sestre, ki so obvezovaie ranjence, je par kreatur opljuvalo in obkladalo s priimki, 'ki So v rabi za propale ženske. Komunisti so hoteli napasti tudi dr. Krajca, ki je prihitel, da nudi zdravniško pomoč ranjencem. Razdivjanim ljudem ni mogoče, zameriti, saj sami ne vedo, kaj delajo. Težko odgovornost nosijo oni, ki so jih tega učili in jim iztrgali iz duš vsako plemenito misel.
POGREB LJUBLJANSKIH ŽRTEV.
27. aprila ob 11. uri dopoldne so pokopali Alojzija Sagadina.
Popoldne so od 1. do 5. pokopali pet žrtev; osemletno deklico Marijo Hočevar, hčerko sprevodni-, ka južne železnice Damjana Hočevarja; za to-Frana Sterleta, nadpremikača južne železnice; Mihaela Kušarja, vlakovodjo južne železnice; Pavla Rebolja, delovodjo in Frana Gorenjca, stru-garja južne železnice. Od 2. popoldne je tvorila številna, tisoč-glava množica žalni špalir od mrtvašniccj in daleč po Martinovi cesti. Pogrebov so se udelež,ili samo sorodniki in znanci. Le pri Kuhar je vem pogrebu so vsi železničarji priredili žalni sprevod.
Vlada je skupen in svečan pogreb zabrinila in^ odklonila tozadevno prd^šnjo deputacije social-no-demokratske stranke. Pogrebi posameznih žrtev so se izvršili mirno, tiho in brez vsakega incidenta.
Jugoslavija odobrila mirovne pogodbe. — Obsedno stanje v
Vojvodini. Washington, D. C. 11. maja. — (Po inform, bironju SHS.) — Regent Aleksander je 6. maja podpisi dekret, s katerim se ratificirajo mirovne pogodbe z Nemčijo, Avstrijo in Bolgarsko.
Vesti v inozemstvu, da vsled strajkov funkcionira vojno sodišče V Jugoslaviji, ne odgovarjajo resnici. Vojno stanje je le v v Vojvodini, kjer je bilo potrebno radi gibanja madžarskih iredentistov.
—L-
NE POZABITE LEPIH NAGRAD K. S. K. JEDNOTE!
Italijani zapuščajo Albanijo.
London, 13. maja. — Tukajšnjemu listu "Exchange" Telegraph" se iz Rima poroča, da bodo italijanske čete. v kratkem zapustile celo Albanijo, izvzemši Avlone.
To poročilo je v zvezi z rešitvijo jadranskega vprašanja ki se vrši med Italijo in Jugoslavijo. Izpraznitev albanskega ozemlja po italijanskih četah je bila ena izmed glavnih zahtev od strani Jugoslovanov pri uravnavi mej.
Švica pristopila k Ligi narodov.
Ženeva, 17. maja. — Povodom pristopa švicarske republike k Ligi narodov se je vršilo te dni po celi državi splošno glasovanje. Za pristop je bilo oddanih 414.600 glasov, proti pa 320,880. Pristaši Lige* narodov so torej zmagali z 93720 glasovi večine.
Mirovna resolucija. Washington, D^ C. 17. maja. —
DasiravnO je bila znana Knoxova mirovna resolucija sprejeta dne 15. t. m. v senatski zbornici z 43 proti 38 glasovi, je danes malo u-panja, da stopi u veljava proglasitve miru z Nemčijo in Avstrijo v svojo moč.
Ker te resolucije predsednik Wilson ne odobrava, jo bo vsled tega vetiral. Vsled nesporazuma med republikanskimi in demokratskimi kon grešni k i ter senatorji, sploh ni pričakovati da bo ta resolucija pri ponovnem glasovanju v obeh zbornicah prodrla, ali da bo potrjena z dvetretjinsko večino glasov.
Kako misli newyorski sodnik o prohibiciji.
New York, N. Y. 13. maja. —
Ko je sodnik Charles C. Not t obsodil danes morilca Frank Mur-ray-a na 14 let zapora v ječi, je pri tem navajal vzroke, čemu so število zločincev vedn-o množi, temu je kriva nasilna prohibici-ja koje posledice so, da newyorski gostilničarji skrivoma prodajajo čez mero vsakovrstno opojno pijačo.
Današnja prohibieijska postava ni na mestu. Vsak pošten državljan, ki spoštuje zakone se je dobro zavedal kedaj in koliko sme piti, danes se mu pa to pravico krati, ker ne more dobiti poštenega okrepČila. Med tem so pa gostilne ničvrednežem in zločincem na stežaj odprte, kje?* leti lahko dobijo pijačo, kolikor hočejo in še več. To ni pravično."
Nova določčba za poštnino časni-- kov.
Dne 4. maja t. 1. se je vršila v Washmgtonu, D. C. konferenca poštnega zborničnega odseka, kjer se je debatiralo o Fess-ovi predlogi "za znižanje poštnine II. razreda za razne časnike za leto 1920, 1921 in 1922. Predloga Fcs-sa je bila odklonjena.
Z 9 proti 6 glasovi je .bil sprejet zakonski načrt kongresnika Madden iz Illinoisa, da naj znaša II. razredna poštnina časnikov poldrugi (1V2) Pri fnntn za *tiv* ne strani; za strani oglasov pa od od IV2 e da	pri funtu.
Pri tem se ne bo nič oziralo 11a cone, oziroma razdaljo, kamor je list naslovljen.
Čuden vzrok samomora.
Cedar Rapids, la. — Dne 12. t.
m. je policija potegnila iz vode truplo samorilca John Peehi-nc. ki se je utopil dne 6. maja. \ njegovem žepu se je našlo listek s pojasnilom, čemu je dotičnik izvršil samomor. V smrt ga je vlekel vzrok, ker ga je sleherni zasmehoval.
Gradba velike tovarne v Wauke-gauu.
Chicaški listi poročajo, da je družba "The Public Service Co. of 111." kupila blizo Waukegana 85 akrov obsegajoče zemljišče, na katerem namerava sezidati velikansko električno tovarno, ki bo veljala $6,000,000.,
Debsova kandidatura za predsednika.
New York, N. Y. 13. maja. —
Danes je bil na tu se vršeči narodni konvenciji socialistov z vzklikom nominiran za predsedniškega kandidata Eugene V. Debs, ki je znan pod štev. 2253 v zveznem zaporu; za podpredsednišk. kandidata je bil nominiran Sey-mon Stedman iz Chicaga in sicer namesto Mrs Kate Richards O'-Hare, ki sedi tudi v državnem zaporu vsled kršitve špijonažne posta ve.
Po končanej nominaciji so zbrani delegatje vprizorili Deb-su burno demonstracijo ter ova-cijo, ki je trajala celih 21 minut. Korakali so drug za drugim po dvorani in klicali: "Debs," "Debs," "Debs." — "Mi hočemo Debsa!
Priseljevanje inozemcev narašča.
New York, N. Y. 13. maja.— Priseljevanje inozemcev v New York je zadnji čas tako naraslo, da prekaša število novodošlecev za trikrat število onih, ki se vračajo v staro domOvino. Minuli teden je dospelo v New York 12,874 inozemcev, opotovalo jih je pa od tukaj samo 4310.
Cela mestna uprava v ženskih rokah.
Cheyenne, Wyo. 12. maja. —
Mesto Jackson, Wvo. je gotovo edino na celem svetu, kojega u-prava je popolnoma v ženskih rokah. Pri včerajšnjih volitvah za župana in občinski odl>or so zmagale same ženske.
Pomanjkanje stanovanj v Toledo Ohio.
Ker nastaja v mestu Toledo, Ohio., izredno veliko pomanjkanje stanovanj, izdeluje župan •Schreiber načrt, za gradbo posebnega predmestja s samimi šotori. Za bivanje v šotorih tekom poletja se jc prijavilo že na stotine družin. •

Razmotrivanja v
XIV. konvencije.
DOPISNIKOM V BLAGOHOTNO UVAŽANJE.
Vsakega člana, (ioo), ki se namerava udeležiti, ali posiliti razmotrivanja t prilog XIV. konvencije prosimo, da naj navede pri dopisu (razmotrivanju) svoje POLNO IME in številko društva, h kojemu spada; drugače ne bomo na noben način razmotrivanja obelodanili	.
Komur je v resnici mar, da kaj koristnega napiše za K. S. K. J., se ni treba skrivati za kulise, ali sramovati svojega imena v javnosti* pač bi moral biti dotičnik še ponosen na to. — Toliko v blagohotno uvaževanje rajnim dopisnikom!
UREDNIŠTVO.
Prihodnja konvencija naj odobri ENAKOPRAVNOST ženskih društev in jim naj tako prizna pravice, do katerih so opravičena.
Z bratskim pozdravom
Josip Zalar, gl. tajnik.
IZ URADA GLAVNEGA TAJ NIKA K. S. K. J.
Med razmotrivanji v prilog 14 konvencije sem opazil da je pričela igrati glavno vlogo 'Ženska enakopravnost0. Bojim se pa, če se bo z razpravami radi ženske e-nakopravnosti nadaljevalo, kakor se je pričelo, dovedlo nas bo to v zelo neprijetno strankastvo, ki bi rodilo slabe posledice za K. S. K. Jednoto. Vsled tega si štejem v dolžnost, da napišem v prilog temu par vrstic.
Že spočetka, ko sem uradno naznanil pričetek in otvoritev časa za razmotrivanje točk k zboljša nju Jednote, prosil sem, da naj se vsakteri poslužuje dostojnih izrazov pri razpravah; prosil sem, da naj se piše v lepem dostojnem rtonu. Ravno tako je pisal in prosil sObrat urednik 'Glasila'' potom listnice uredništva. Toda vkljub vsem -prošnjam se od tedna do tedna nahajajo med razmotrivanji čimdalje bolj pikri, zbadljivi in žaljivi izrazi. Zakaj to! Saj se vendar da vsaka stvar lepim, mirnim in dostojnim potom izraziti. Po čemu rabiti ravno žaljive in nedostojne izraze?
V kolikor se tiče '^ENS^E NAKOPRAVNOSTI'' je po mojem mnenju sploh nespametno tratiti čas in rabiti prostor za to v listu. Ženska društva naše dič-na vsak način o-reprezentacije pri konvenciji potom svojih lastnih zastopnic. Zakaj toliko oporekanja? Čemu nasprotovati ženskim društvom in jim odrekati pravice, do katerih so opravičene? Je-dnota šteje 31 ženskih. društev s častnim številom članic. Ženskim društvom pripada velika mera kredita za lep napredek pri Jed-noti. Ženska društva zaslužijo priznanje za njih trud in marljivo delovanje in naraščanje Jednote. Ženska društva plačujejo a-sesmente kakor moška društva, plačujejo mesečne prispevke za upravne stroške ravno tako kakor moška društva; prispevajo v blagajno za pokritje konvencij
ne Jednote so pravieena do
skih stroškov moška društva, štvih imamo
dolžnosti, naj imajo tudi iste mojem prepričanju
ravno tako kakor Pri ženskih dru-ravno tako dobre, vešče in delujoče uradnice kakor pri moških društvih*. Z eno besedo: "Ženske imajo iste dolžnosti, kakor moška društva", toda pravic nimajo istih. Če pa hočemo biti pravični, je po mojem mnenju potrebno, da ženska društva, dokler imajo iste obveznosti in iste kakor moška društva, pravice. Po so ženska društva do 'enakopravnosti" popolnoma opravičena. Priporočal sem to že pri zadnjjh dveh konvencijah, priporočam cenjenemu članstvu zopet sedaj in bom to priporočal pri prihodnji konvenciji. Naj se da ženskim društvom pravice, katere zahtevajo in do katerih so opravičene. Če tega ne storimo, se ne moremo nazivati "bratska organizacija". Če se hočemo nazivati bratje in sestre, treba je, da se da vsem enake pravice, ne pa enemu jih dajati, druzemu pa jih oporekati. In ker se bo pri prihodnji konvenciji obhajala 25 letnica" K. S. K, Jednote, pokažimo ravno pri tej priliki, da spoštujemo in- čislamo ženska društva. Naj se jim ob praznovanju 251etnice Jednote prizna enakopravnost.
Ako se ženskim društvom ne da enakopravnosti, se bojim, da bodo ta društva izgubila veselje do delovanja za napredek Jednote. Izgubila bodo zaupanje v Jednoto. Kaj takega bi pa bilo ne-popisljiva škoda za Jednoto.
XXV.
San Bernardino, Calif.
Razmotrivanje v prilog prihodnje konvencije je v resnici zanimivo ko ga čitam. Bratje člani, kakor tudi sestre članice se dokaj pridno oglašajo z raznovrstnimi točkami v teh predalih "Glasila."
Pa vseeno, pravim tudi jaz, da je zanimanje za XIV. konvencijo še premalo. Morda je temu vzrok to, da tisti, ki je najbolj zmožen za dopisovanje ali za razmotrivanje o kaki veliki in krepki stvari za napredek naše Jednote in vsega članstva — ne mara žrtvovati nekaj minut za to prekoristno stvar. I
Vsako krajevno društvo bi mo ralo na svojih sejah sedaj pred konvencijo sestaviti kaj krepkega in tehtnega v korist in-«apre-dek Jednote ter članstva, ter poslati te nasvete "Glasilu" v pri občitev na tem mestu. Več glav i-ma vedno večjo zmožnost. Posebno ona društva, ki mislijo, da jim ne bo mogoče poslati delegata na prih. konvencijo bi se morala posebno posluževati te lepe priložnosti in izraziti svoje mnenje o eni, ali drugi točki v korist Jednote in članstva.
Moj nameA je tukaj izpregovo-riti o ženski enakopravnosti Pri naši Jednoti so se ženske že v velikih slučajih izkazale, da imajo zmožnost tudi za še kaj drugega — izven kuhinje.
Da je ženska samo za kuhinjo ter hišna opravila, to je že precej zastarelo naziranje. Čas bi že bil torej, da bi to idejo nekateri mo-škj opustili. Dandanes potrebujemo krepkih, novih in zdravih i-dej; čemu bi morala torej stati bas kuhinja na potu ženski ena kopravnosti pri K. S. K. Jednoti'
Jaz resnično ne uvidim pravega in tehtnega vzroka, zakaj je toliko članov pri naši Jednoti ki so sovražniki ženske enakopravno sti. za kojo pravico se naše sose-stre že toliko časa borijo in katera jim po vsej pravici ter resničnosti pripada.
Zavedati bi se že morali, da na šim sosestram s tem precej krivi ce delamo in da jih imamo nekako za pristranske pri Jednoti.
Brezdvomno, da se naše članice rac^i tega čutijo užaljene, ker se jih tako malo ceni ter vpošteva. Dri Jednoti.
Če se zahteva od njih, da pla čujejo ene in iste prispevke ali a sesmente kot moški, jim pripada jo torej tudi ene in iste pravice pri Jednoti kot jih imajo moški
Ali bi se z žensko enakopravnostjo pri Jednoti kaj nazadovalo Ali bi ibila Jednota s tem kaj oškodovana? Po mojem prepričanju nikakor ne, marveč ravno naolbra tno, — zakaj ji* potem ne damo enakopravnosti ?
Ravno sosestram, ali članicam bi moralo iti precejšnje priznanje in zahvala izato, da se K»S. K. Je dnota nahaja na visokem stališču akoravno ni še solventna; pa to menda ni njih krivda? In kakšno zahvado ter spoštovanje jim izka zujemo zato? Že večkrat sem slišal, da žena pri hiši tri (3) vogle podpira, mož pa samo — ene ga. In smelo bi trdil, da se to vr ši tudi pri Jednoti. Pre? pomoči naših sosester v raznovrstnih o-zirih bi bila naša Jednota precej slabotna; zato zaslužijo, da se jih v bodoče malo bolj vpošteva.
Le poglejmo na njih društva Kako lepo napredujejo. V številu članstva prekašajo v mnogem naša moška društva. Za izgled vzemimo n. pr. komaj 3 leta staro društvo Marije Magdalene št. 162 v Clevelandu ki ima že 213 (dve sto trinajst šlanic.) To društvo i-ma tudi že močno bolniško blagajno in najlepšo ter najdražjo zastavo izmed vseh .drugih društev. In takih društev je menda še več? — Kakor so se ženske že večkrat tudi same izrazile v svojih dopisih, tudi jaz tukaj ponavljam tole: Če so ženske zmožne tehtno in pravilno voditi tako velika društva, se bo gotovo med njimi tudi našla sposobna članica, da bo svoje društvo pravilno zastopala na konvenciji. Zato je želeti, da -i bi delegat je prihodnje konvencije
ločko o
njih pravic pri Jednoti tozadevno v prilog ženskih društev rešili. Samo s tem bi se ie precejšen korak storil v napredku in izboljšanju K..S. K. Jednote, ker nafte so-sestre (žene in dekleta) (bodo ne-, dvomno s podvojenimi močmi še bolj delovale za vsestranski napredek naše podporne organizacije.
To je mišljenje radi ženske e-nakopravnosti pri naši Jednoti. — mladeniča — komur je ljuba resnica ter pravica. Zato upajmo, da b6 veljalo leto# 1920 v naši zgodovini, da se je v njem podpisala deklaracija ženske enakopravnosti pri K. S. K. J.
Frank Sterbentz, član dr. št. 3.
XXVI.
Čedalje bolj- se bliža glavno zborovanje naše slavne K. S. K. Jednote, katero bi moralo biti bolj zanimivo kakor še kedaj kako izza obstanka naše podporne organizacije.
Zakaj? To je vsakemu članu gotovo dobro znano, n^da bi tukaj zdaj razpravljali o tem kar i bi vzelo preveč časa in prostora. Ker imamo svoje "Glasilo" in se je že pričelo razpravljati potom "Glasila" o predlogih za dobrobit Jednote, oziroma vsega članstva, tako je tudi naše- društvo sv. Cir. in Met. št. 90 na redni mesečni Seji o tem govorilo in razpravljalo in prišlo do zaključka, da tudi i|aše društvo izrazi potom "Glasila" svoje mnenje, katero po našem prepričanju bi ne bilo v škodo, ampak v dobrobit' celokupnemu članstvu; za kar tudi mislimo, da nam bo vsak nepristranski član in članica pritrdil, ako le ne gleda samo za svoj žep. Posebno pa pričakujemo od prihodnjih sobratov delegatov na XIV. zborovanju, da se bodo ozirali na željo večine članstva, ne pa na posameznega morebitnega veljaka.
Kar naša slavna Jednota potrebuje, je varčevanje v vsakem ozi-ru kjerkoli je mogoče; torej naše društvo priporoča in predlaga:
Prvič. Ker "Glasilo" ne donaša nobenega dobička, nego izgubo in dosti brezpotrebnih stroškov za Jednoto, zakaj bi se, ako že mo ramo imeti svoje Glasilo,, ne tiska k> isto tam, kjer ima Jednota svo;j glavni urad; vsakdo kdor ni sebi čen, nam bo gotovo pritrdil, da v tem oziru se bi precej prihranilo Torej 'Glasilo* bi se moralo tiska ti v Jolietu, kjer je sedež Jednote, gotovo je tam kaka tiskarna, da prevzame ta posel.
Nikakor pa nismo zato, da bi si omislili svojo tiskarno še za sedaj ne, vsaj tako dolgo ne, dokler ne bo Jednota solvehtna.	#
Nadalje nam se zdi, da "Glasi lo" prinaša preveč nedruštvenih pa prerifalo društvenih, oziroma Jednotinih novie, kar bi moralo biti po pravilih ravno obratno; torej "Glasilo" naj po možnosti opusti nedruštvene in druge stva ri, katere nezastopa, ker. to je brez potrebe, ker naše "Glasilo" je tednik in pri tako slabi poštni zvezi kakor je sedaj — kdor se jikvarja namreč s kakšno politiko — gotovo ne bo Čakal osem do de set dni, da bi izvedel take novice iz svojega glasila. Torej "Glasilo" naj zastopa edino to, zakar je na menjeno.
Drugič. Vsa glavna zborovanja naj bi se vršila v Jolietu v Jedno-tinem domu. Zakaj pa imamo svoj dom? Čemu plačevati vozne stroške od mesta do mesta? Zmiraj so ogromni stroški za Jednoto, oziroma članstvo v zvezi z glavnim zbo rovanjem. Čemu to brez potrebe posebno sedaj, ko,so vsa mesta eno kakor drugo^ Mislimo namreč sušo". Torej pričakujemo, da se bodo glavni zborovalci na konvenciji tudi na to ozirali in pri tem precej brezpotrebnih stroškov članstvu prihranili. Ne bodite na sprotni, češ: "Samo da gremo ven iz Jolieta. Pomislite, da je glavni urad tam in vse knjige in celo ura-dovanje ,torej se najlažje vse tam pregleda in se z manjšimi stroški zborovanje izvrši.''
Tretjič. Za glavna zborovanja naj bi Jednota plačala delegatom
vse Stroške, ker ravno ate ta način bi morala biti vsa druStva zastopana tedaj ko se delajo postave. Gotovo je tudi pri malih društvih sposobnih mož, da bi lahko zastopali društvo na zborovanju, kar pa sedaj ni mogoče iz finančnih ozirov. Sedaj bo pa morebiti kateri iz med sobratov od društva, tatero ima dosti članov temu nasprotoval? Vsem tistim članom bodi že tukaj naprej gotovo znano;
*a ta namen bi bilo treba posebnega sklada, za kar naj bi se razpisal posebni asesment na kakega člana; ravno tako na člana pri malem društvu kakor pri velikem. Pomnite, na člana, ne na društvo. Seveda, ako gledate koliko bi velika društva v ta sklad plačala, ali tudi pomnite, da o opravičena do več zastopnikov. Torej dragi brat, -tebe pri velikem društvu ne bi etalo nič več kakor mene pri malem.
* Seveda kakor zgoraj vidite, nismo omenili naših sosester članic ali ženskih društev, ker članice nimajo pravice pošiljati zastopnic na glavna zborovanje, tako tudi ne bi bilo pravično, da bi morale one plačati ta posebni asesment. Da bi dali tudi njim to pravico, ne mislimo jih siliti, ker za to, kakor znano je bilo že splošno glasovanje in večina ravno ženskih dru-iitev se je izrekla proti temu, in ker so se same zato izrekle, potem je gotovo tako prav. •
(Nadalje kakor je razvidno iz sedanjega poslovanja Jednote, se moeno dela na to, da se kar največ mladih članov in člani« pridobi in se poslužuje vsakoja-kih pripomočkov in nagrad v ta namen. To je dobro in hvale vredno, ali ob enem se pa pozabi na nas, dolgoletne in stare člane, samo da se novi č4an dobi, stari pa k©: je že leta in leta držal društvo in plačeval svoje mesečne prispevke, ge pa zmiraj bolj od-klada tako, da ne more več vzdrževati in mora pustiti društvo in Jednoto. To ni bratsko, ako je mladi član vreden besede brat, mora biti tudi stari. Torej bi bilo dobro tudi o tem oziru kako napraviti da se ne bi stari člani in članice zmiraj bolj odkjadali.
Z bratskim pozdravom vsemu članstvu K. S. K. Jednote.
drultvo to določbo v pravilih, bi
mi gotovo podpoVo plačevalo; po teh pravilih pa ne naravno ne morem nobene pomoči zahtevati.
Zatorej jaz apeliram v imenu vseh nesrečnih sobratov na cenj. konvečno zbornico, da naj soglasno potrdijo pravila, da naj Jednota plačuje podporo onim, ki bolehajo nad 6 mesecev, oziroma onim, ki so od svojega društva že vso podporo potegnili.
Kakor znano, ima taka pravi la že več drugih slovenskih podp Jednot; torej bi bilo umestno, da to tudi pri K. S. K. J. uvedemo; to bi bilo v veliko splošno korist, ker bi pristopalo več novih čla nov. Ali ni vsakdo izmed nas pri stopil k društvu, ozir. k Jednoti
da dobi kaj podpore v slučaju
nesreče in smrti, ne pa za čast.
Res, bomo morali nekaj več ases. v ta sklad plačevati, pa temu se ne bo nihče branil, ker se bo zkvedal, čemu plačuje!
Dalje priporočam delegatom, da na prihodnji konvenciji sprejmejo točko o ženski enakopravnosti.
K sklepu želim gl. zboroval-cem največ uspeha in blagoslova božjega. — Oglasil se bora še kaj, ker sedaj imam priliko za pisanje ker še nisem sposoben za de* lo.; imam žalibože samo eno (levo) nogo in nove (umetne y pa se nisem dobil.
John Anzick,
, Član dr. št. 7.
Društveni odbor:
Martin Derganc, predsednik.
Frank Kompare, tajnik.
Anton Kra^ovcc, zastopnik.
Opomba uredništva: — Glede zborovanja o Jednotinem domu Vam omenjamo, da je dvorana tako neprikladria ter majhna, da se ne more v lastni dvorani vršiti konvencija. Niti za polovico delegatov bi ne bilo prostora v Jednotini dvorani. vsled tega se tudi XIVj (prih.) konvencija ne
NAZNANILO. Iz urada tajnika društva Vitezov sv. Jurija št. 3. K. S. K. Jednote, Joliet, 111.
Vse one članice imenovanega, društva še enkrat opominjam kateri še niste zadostili verskim dolžnostim, oziroma kateri mi še niso spovednik listkov izročili, da naj to storijo najkasneje do nedelje, dne 30. maja t. 1. Ker po preteku tega časa bom poslal poročilo s tem na urad duhovnega vodja K. S. K. J. Jaz bom poslal poročilo s tem takšno, kakoršno mi bo mogoče poslati od strani članov. Ako bi slučajno kateri izmed članov (ic) imel kakšne neugodne posledice vsled tega, naj vse to sam sebi pripiše. Prihodnji mesec junija postavno tudi od nobenega člana in članice ne smem nobenih prispevkov prejeti, ako se ne izkaže s spovednim spričevalom, izjemno le če ima o-pravičen vzrok zato. Po tem se bom jaz tudi ravnal; želim pa to inoipam, da ne bo pri našem društvu nobenega člana ne članice, kateri bi se temu proti vil in hote to zanemariti.
Pozdrav vsem članom in članicam K. S. K. Jednote.
Joseph Panian, tajnik.
spoved dne 26. maja po 6. uri zve
čer in dne 26. maja ob po!6. zju-
zjutraj pri sv. maši skupno sv. ok liajilo.
Kakor vsakemu znano je naloga slehernega, da opravi svojo versko dolžnost, radi tega prosim člane(ice) našega društva, da se ne izognejo te priložnosti in da se naj polnoštevilno udeleže skupne spovedi ter sv. obhajila. Pokažemo, da vlada v našem društvu prava bratska ljubezen in sloga.
V upanju, da (boste vpoštevali to naznanilo, ostajam z bratskim pozdravom
Anton Ipavee, tajnik.
bo mogla vršiti ampak drugje.
Vaša kritika, prinaša
ne
vec
v tej dvorani,
čemu "Glasilo" društvenih vesti
ter novic je deloma umestna, de-lomo pa tudi ne. Uredništvo priobči redno vsa taka naznanila kolikor jih prejme. Urednik pa ne more na svojo roko pisati in delati društvenih objav; to je zadeva društva, oziroma odbora. Tudi objave iz glavnega odbora niso vedno na dnevnem redu; i-stih ne piše urednik. —Kar se pa v preostalem glede dosedanjega gradiva lista tiče, se urednik drži prepisov in določb označenih pod točko 171 Jed. pravil. Ako uredniški članki, svetovne novice, politične vesti, povesti, razprave in starokrajske vesti ne u-gajajo v obče čitateljem, bodo o tem izrekli sodbo zbrani delegat-je na prihodniji konvenciji, in bodoči urednik se bo moral naprej po novi določbi ravnati Vsem ustreči je pa naravnost nemogoče.
za
XXVII.
San Francisco, Cal.
(Bliža se 14. konvencija naše K. S. K. Jednote; vsled tega, bi tudi jaz rad svetoval nekatere točke v korist celokupnega članstva. Razmotrivanja na tem me stu čitam z velikim zanimanjem in samo želim, da bi jih bilo še več in vedno bolj umestnih.
Prvič omenjam dopis, oziroma priporočilo sob^ata Matt Broze-nič-a, tajnika društva št. 163 ki želi, da naj bi se uvedlo pri K. S. K. J. centralno podporo za dol gotrajne bolezni Popolnoma se strinjam s sobr. Brozeničem; to bi bilo v resnici v korist vsemu članstvu, ker slehernemu izmed nas se lahko pripeti' nesreča, da je dalj časa bolan. Taka nesreča je tudi mene zadela še dne 22. oktobra 1918 vsled česar sem bil v špitalu 15 mesecev in 17 dni in še danes nisem popolnoma zdrav, ter sem nezmožen za kako delo. Preteklo je od tedaj že leto dni, in še danes nisem popolnoma zdrav ter sem nezmožen za vsako delo. Preteklo je od tedaj že leto dni, jaz^>d istega časa nisem prejel od svojega društva nikake podpore. Seveda, če bi imelo to
NAZNANILO.
Iz urada tajnika dr. sv. Vida št. 25 KSKJ. Cleveland, O. se članstvu tega društva s tem uradno naznanja, zaradi velikonočne dolžnosti, ali spovedi.
Zaključek velikonočne spovedi je do 30. maja t. L in so proše-ni člani ter članice, da opravijo svojo versko dolžnost kakor zahtevano po pravilih KSK Jednote; glej člen XIV. točka 113 in 121 stran 47, 48, in 49*
Od vsakega člana (iee) se bo zahtevalo spovedni listek in kdor še ni opravil svoje velikonočne dolžnosti je prošen, da to stori do gorinavedenega dne in izroči spovedni listek pri obhaiilni mizi ako hoče še ostati . član (ica) društva in naše K. S. K. J. še v bodoče.
S bratskim pozdravom
Josip Russ, tajnik.
Smrtna kosa.
Dne 7. maja t. 1. je umrl večletni in zvesti član našega društva sv. Jožefa št. 41 K. S. K. J. v Pittsburgh, Pa. sobrat Jos. Kriuc vec s svoji najlepši dobi, star 30 let. K društvu in Jednoti je spadal že od junija 1. 1910. Pokojnik je delal večinoma v premogoro-vih; 1. 1917 je bil poklican v vojaško ^Službo Združenih držav, kjer je pošteno odslužil 6 mesecev.
Rojen je bil naš pok. sobrat v fari Cerklje na Gorenjskem; tukaj zapušča žalujočo sestro in več drugih sorodnikov; v starem kraju pa mater, dva brata in eno sestro.
Dne 10. maja smo ga spremili k večnemu počitku ; pogreb se je vršil s cerkvenimi obredi in sv. mašo zadušnico v naši slovenski cerkvi v Pittsburghu Pa., koje je bil pokojnik tudi več let vnet faran. Peto črno sv. mašo so o-pravili trije gg. duhovniki. Naravno, da se je tega pogreba u-deležilo tudi številno društveni-kov, sorodnikov in prijateljev prerano umrlega. Bodi mu lahka tuja žemljica!
John Bojane,
tajnik društva.
NAZNANILO. Iz urada društva Sv. Družine ši 136 K. S. K. J. Willard, Wis.
Kakor znano članom omenjenega društva, obhaja naše društvo letos desetletnico svojega obstanka. Ker nismo mogli minulo sejo določiti (radi premale udeležbe članov) kako in kedaj bi obhajali to desetletnico, se je sklenilo, da naj bi se člani prihodnje seje kolikor mogoče v polnem številu udeležili, ker poleg točke o desetletnici imamo še več drugih društvenih stvari za dolomiti. r
Kot tajnik nagovoril sem že par članov (očetov), naj bi dali svoje otroke vpisati v Mladinski oddelek K. S. K. J. pa se mi je odgovorilo, da sedaj je skoro nemogoče, ker smo tako oddaljeni od zdravnika. Ko sem ponovno pri zadnji seji o tem govoril, o-glasi se naš društveni zastopnik sobr. Ignac Česnik, da radi tega naj nobenega ne zadržuje ker on je pripravljen vsakega člana radi tega bresplačno v avtomobilu peljati v Greenwood k zdravniku in tudi nazaj.
Tem potom naj bo izrečena najlepša zahvala sobratu Ig. Česni-ku. Ti društvenih (oče) pa nikar ne zamudi lepe prilike katera se ti nudi sedaj.
Ludvig Perušek, tajnik.
NAZNANILO IN VABILO.
S tem uljudno naznanjam, da bo priredilo naše društvo "Mar. Čist. Spoč." št. 80 KSK J., South Chicago, 111., v nedeljo, dne 23. maja ob 6:30 zvečer zanimivo šaloigro v enem dejanju "Čašica kave" in sicer se vrši ta prireditev v Medo-shevi dvorani na 95. in Ewing Ave. Po igri bo prosta zabava in ples. Čisti prebitek je namenjen za našo farno cerkev sv. Jurja.
Tem povodom ste prošeni in uljudno vabljeni vsi farani in prijatelji te cerkve, kakor tudi vsa cenj. društva v South Chicagu in okolici, da bi se te prireditve, ozir. veselice vdeležili v obilnem številu. Za vašo naklonjenost se vam že vnaprej zahvaljujemo. Za dobro postrežbo bo skrbel društveni in cerkveni odbor.
L. Likovich, tajnica.
NAZNANILO.
Iz urada tajnika društva Sv. Alojzija št. 95. KSKJ v Brough-ton, Pa., se tem potom naznanja, da bo imelo naše društvo skupno
VABILO IN NAZNANILO.
Ofc priliki petletnice svojega obstanka bode priredilo, žensko društvo "Kraljica Majnika" št. 157 v Sheboygan, Wis. dramatično predstavo "Prvi ples", z obširnim programom, in sicer 30. maja zvečer v cerkveni dvorani.
Iz prijaznosti bode sodelovalo tudi pevsko društvo "Danica". Priporočamo se za obilno udeležbo.
Vstopnina bode samo 25c.
Vsem društvenicam pa, katere niso bile na zadnji seji, na znanje, da bode v soboto popoldne in zvečer (29. maja) skupna spoved. V nedeljo (30. maja), pri prvi maši pa skupno obhajilo. Takoj po maši, naj vse pri cerk-
vi ostan'ejo, ker se bomo dale slikat.
Upam da bodo vse članice prisotne. Nobena naj ne pozabi si regalije pripeti.
S sosterskim nozdravom
Mary Prisland, tajnica.
naznanilo in vabilo.
Tem potom naznanjam vsem članom in članicam društva sv. Mihaela št. 163 K. S. K. J., Pittsburgh, Pa., da je naše Članstvo zaključilo na zadnji seji dne 9. t. m. prirediti veselico s plesom po vodom proslave triletnega obstanka našega društva.
Ta prireditev se vrši dne 24. maja 1920 v hrvatski cerkveni dvorani na Benettu, Pa. Pričetek ob 7. uri zvečer; svirala bo izrst-na orkester godba. Vstopnina za moške 50e, za ženske 25c. Za dobro zabavo in postrežbo bo skrbel odbor.
Dasiravno obstoji naše društvo komaj 3 leta, šteje danes hvala Bogu že nad 100 članov in članic ter 50 Članov v Mladinskem oddelku. Na to število smo lahko ponosni. Dolžnost je torej v prvi vrsti vsakega člana (ice), da se spominja te spominske slavnosti vstano-vitve našega društva s tem, da bo prišel zagotovo na to veselico; s sabo naj pripelje še svoje sorodnike, prijatelje in znance.* Tako uljudno vabim tudi vse odrasle članstvo našega Mladinskega oddelka, da pridejo s svojimi^stariši.
Zaeno vabim v imenu društva tudi vse ostale "naše brate Hrvate in Slovence iz Pittsburgha ter okolice, da nas ta večer počastite v obilnem številu s svojim obiskom. Kličem Vam: Vsi dobro došli! Na veselo svidenje dne 24. maja zvečer!
Matt Brozenič, tajnik.
mu društvu za izkazano čast nam ustanovnikom tega društva; pred vsem hvala sobratom uradnikom in pa 'bratu tajniku za njegovo požrtvovalnost in trud, kajti njemu gre največje priznanje in ihvala, da smo bili ustanovniki društva postavljeni na častno mesto in okrašeni s častnimi spominskimi znaki (regalijami) in da se je predstavila v javnost spominska slika še zvestih in še živečih usta-novnikov tega društva.
Društvo nam je v resnici izkazalo največjo čast, koje nismo pričakovali in tudi ne zaslužili, ker nismo storili nič drugega kot svojo bratsko in narodno dolžnost, ravno tako, kot vsi drugi člani.
Cenjeni sobratje ter sosestre! Vendar smo ginjeni ter smo s hvaležno vdanim srcem do Vas sprejeli Vaše priznanje, za katero Vam izrekam tem potom prisrčno zahvalo, in pri tej priliki obljubu-jem, da hočem vedno delovati za procvit našega društva in naše čislane K. S. K. J.
Društvu sv. Alojzija št. 52 pa k sklepu kličem: * * Živi, rasti in pro-cvitaj! Živi, dokler bodo solnčni žarki obsevali ta božji svet! — Živelo društvo sv. Alojzija št. 52! Slava mu!
Iskreni pozdrav vsemu članstvu naše Jednote!
Jakob Stergar,
soustanovnik dr št. 52 KSKJ.
jimi narodi, da akoravnb smo majhni po številu,,da smo pa ve-
liki v delovanju, kadar se gre za božjo Čast.
Torej na veselo svidenje v cerkveni dvyani na' dne 30. majni-ka kličem Vam, in Bog foodi naš vodnik.
jtf vnebohodu ospodovem
Bodimo priče za Kristusa.
V imenu Družine.
odbora cerkve sv.
Mihael Majerle.
tajnik in odbornik.
NAZNANILO IN VABILO.
Tem potom naznanjam članicam društ. 'Marija Pomoč Kristjanov" št. 165 v West Allis, Wis. da smo na zadnji seji sklenile, da se priredi prvo nedeljo v juniju piknik v korist društvene blagajne. Ta poletna veselica se vrši v znanem Žabj em logu. Ako bi bilo slučajno prvo nedeljo v juniju grdo vreme, se vrši piknik naslednjo, ali drugo nedeljo, to bo dne 13. junija. Zato prosim vse one cenjene članice, ki niste bile na tej seji, da se za gotovo vdeležite tega piknika in pripeljite s sabo dosti gostov.
K sklepu vabimo tudi člane in članice naših sobratskih društev iz Milwaukee, ter vse Slovence in Slovenke te naselbine, da nas o-značeni dan počaste v, obilnem številu.
S sosesterskim pozdravom
Sophie Može, tajnica,
Indianapolis, Ind.
Kot soustanovnik društva sv. Alojzija št. 52 KSKJ. si štejem v dožlnost ila tem mestu objaviti, da je naše ttruštvo praznovalo 20. letnico obstanka dne 8. in 9. maja t. 1. >
Pri tej priliki nas je vsled povabila obiskal ter počastil spoštovani sobrat Josip Zalar, gl. tajnik K. S. K. J., kojemu se hočem javno zahvaliti za krasne nagovore in govore, ter njegovo sobratsko prijaznost, da nas je obiskal.
Ni moj namen razlagati ,kako se je vršila slavnost naše 20. letnice, ker to prepuščam drugim. Rečem samo toliko, da nam bo ostal ta dan za vedno v spominu. Osobito si bomo zapomnili, kar smo sli šali od sobrata gl. tajnika. Med drugim je naš slavnostni govornik tudi povdarjal geslo: "Vsi za enega, eden za vse!" — Pri tem je sobrat Zalar obljubil, da se hoče potegovati za pravice vsakega posameznega člana, za vsako posamezno društvo, kakor tudi za celokupno članstvo KSKJ.; osobito pa še za principe sv. vere, kajti: na te sem prisegel in to prisego hočem držati do konca mojega poslovanja. V glavnem uradu in v obče hočem delovati za procvit naše dične K. S. K. J." —
Cenjeni sobratje in sosestre! Vprašam Vas: Ali nas ne veže vseh dolžnost, da smo tudi mi vsi za njega, ker je on z nami? Ali ni to res naše glavno sobratsko geslo ' Žal, da nekateri iščejo dlake jajcu. Pa le iščite jo, kolikor časa hočete; saj s tem kažete svojo pa met, ker dlake v jajcu ne boste
nikdar našli.--Ko napoči dan
vstajenja, tedaj se bo pokazala resnica in pravica. Tedaj bode dana čast. onemu, ki jo je v resnici zaslužil ter zagovarjal.
Dalje moje srce čuti dolžnosti katere misli, da se zahvalim nase
- Denver, Cola
Cenjeni g. urednik "Glasila K. S. K. Jednote."
p
Zopet vas prosim za malo prostora. — Dne 2. maja t. 1. smo zopet imeli velik dan za našo slovensko hrvatsko naselbino. Pri o-smi sv. maši je prejelo 36 otrok prvo sv. obhajilo. Že rano v jutru je začelo ljudstvo trumoma prihajati k cerkvi. pred osmo uro se sliši lepo ubrano potrka-vanje v zvoniku; na vogalu se prikaže Mrs Mary 'Kovač z lepo vrsto otrok, katere sta Rev. Ciril Zupan O. S. B. in Mrs Kovač tako lepo pripravila in naučila za to priliko, da je bilo marsikatero oko rosno ganljivosti ko jih je videl. Popoldne ob 3 uri je bila sv. birma. Vseh birmancev je 'bilo 86 nakar so milostni škof Ti-hen D. D. imeli tako ganljiv govor; kar mislim da bode vsakemu ostal dolgo v spominu. Cerkev je velika, ali ko bi bila še enkrat tolika pa 'bi bila tudi polna, ker ljudje so prihiteli od blizu in daleč: Ravno pred to slavnostjo so postavili veliki oltar, kateri je jako moderno narejen; stane o-koli dva tisoč dolarjev kar so darovali razni dobri farani. Reči moram, da naša fara »prav lepo napreduje pod vodstvom Rev. Ciril Zupana začasnega župnika, za kar smo jim prav hvaležni za veliki trud. Kedaj bode'mo imeli stalnega župnika, se še nič ne ve.
Oglasim se zopet pri prvi priložnosti.
Pozdrav Louis Andolšek.
Waukegan,
Pretirana draginja ima te do* bre posledice, da je delavstvo, je najbolj prizadeto, začelo misli,-, ti, kako si odpomoči v tej dragi nji. Kakor hitro pa začne delavstvo samostojno misliti, pa že iz-najde odpomoč, da se ne pusti .tg-ko brezobzirno izkoriščati v nob*-' nem oziru.
Za odpomoč draginje si je delavstvo začelo ustanavljati kon-zumna društva. Ne samo med drugimi narodi, ampak tudi med Slovenci ima konzumna ideja vedno bolj trda tla. Imamo že lepo število teh društev; od časa do časa, se pa vedno kako novo oglasi.
V tukajšnji naselbini, Waukegan — No. Chicago, 111., se je začelo sedaj s to idejo. Da nismo prišli do tega že prej, sta bila djva vzroka. Eden je ta, ker smo imeli veliko truda in stroškov s iSloy. Nar. Domom, drugi in glavni je pa, ker nismo zadosti razumeli namen potrebe take zadruge. V koliko je nas draginja izučila o pq-trebi zadruge, bo pa pokazala bližnja (bodočnost.	.
Začetek je težak, to se je pokazalo takoj na prvem javnem shodu, kateri se je vršil dne 9. maja. t. 1. Ne samo, da nismo dobro vedeli kako in kaj, kar je bilo glavno, ni bilo udeležbe kakor je večina navzočih želela. Večina je bila mnenja, da se s takim številom ne more začeti in se je zato zaključilo, da se priredi še en jav-
Hš
Kansas City, Kans.
Spoštovani gospod urednik: Z uljudno prošnjo, v nadi da jo uslisite, obračam se do Vas, proseč Vas v imenu tukajšnjega odbora cerkve sv. Družine za blagohoten sprejem mojih vrstic, da ]X)tom Vašega cenjenega lista najuljudneje povabim vse ljube župljane naše župnije, da se v nedeljo dne 30. majnika, po popoldanski slnžbi božji udeležijo ve-evažne, in za napredek župnije neobhodno potrebne seje, ki se bode vršila v cerkveni dvorani z namenom da se določi vse potrebno, za zgradbo namenjene nove cerkve.
Takoj po dokončani seji prične se pa krasno omislena veseli ca, ki bo brezdvomno, lahko rečem ena najveselejših in najlepših zabav, kar smo jih še kedaj imeli v naši župniji.
Ker je čisti dobiček te veseli ce namenjen tudi v povzdigo na še cerkve, je upati, da se bodo naši dobri in za božjo čast požrtvo valni župljani zavedali svojih dolžnosti, ter se kot pravi, vneti katoliški možje, žene, fantje in deklefa, vsi v polnem številu u-deležili seje in veselice da damo tem potom priložnost sami sebi združiti se v mislih in dejanjih in delujemo složno po vzgledu 3V. Družine, ter tako pridemo en krat uspešno do svojega zaželje-nega cilja. Na delo torej složno vsi brez izjeme kliče nas sv. dol žnost napram Bogu in naši last-ni cerkvi.	^^
Storimo čast in ponos sami se bi, in dolgotrajni spomin našim potomcem. Izkažimo se pred tu-
drugi Slovani, kateri ^mislite, bi bilo dobro ako bi imeli zad go. Ni treba misliti: b6do žd brez mene naredili." Ali pa. "A^ bodem že potem pristopil ako kaj.' To so zelo slabi izgovori, po-1 sebno pa za ta slučaji-, Ljudsko mišljenje se računa po ucfele^bi in izraženi volji na shodu. Akp niste bili na shodu se je Vas smatralo, da se ne brigate f6 stvar. Nikdo si ni mislil, kako^ ste najbrž Vi, da se bo brez Vaš tudi naredilo, ampak ravno nasprotno, da se brez Vas ne more nič napraviti.
Zatoraj še enkrat! Vsi na omenjeni shod! Povejte tudi Hrvatom, Srbom, Slovakom in drugim Slovanom, ko pridite z njimi v do** tiko, da se bode vršil shod za u-stanovitev zadružne prodajalne, da rabimo tudi one in da so oni ravno tako izkoriščani 'kakor mi. Vsakdo naj pa medtem razmišlja tako 'bi se stvar napravila, da b^ šlo delo bolje in hitreje naprej.
Prosimo tudi že obstoječe slič* ne zadruge ako bi nam pomagali v tem oziru, ker ne vemo naslovov zadrug, prosimo tem potom, ako >i nam (hotele pomagati z nasveti. Zadružna pravila, ali kako drugo pojasnilo bi veliko poma-1 galo. Vsa pravila ali kakršnakoli >ojasnila o zadrugi bodemo na žejo vrnili s pokritjem stroškov, Pošljite prosimo na začasnega tajnika.
John Zakovsek, 1317 Wads-word Ave. Waukegan, 111.
ni shod. Ta shod se bode vršil soboto večer dne 22. maja, ob 7
uri, v dvorani štev. J. Slov. Nar.
Doma. Na ta shod pa pridite vM t> . , . • ,.,.»..,
..... ....	v. .»-Mil.Peter, ki je veliki četrtek ponoči
rojaki m rojakinje, ' kakor tudi , . , - , ,, na
Tisti čas je rekel Jezus svojim nčericem: "Kadar pride Tolažnik, ki vam ga bom jaz poslal od Očeta Duh redni ce, ki izhaja od Očeta, bo on pričeval o meni. Pa tudi vi bodete pričevali." (Jan 15, 26, 27.)
/ O človek, o kristjan, kako veličastna je tvoja naloga. Glej, Kristus Gospod stavi tvoje delo (zanj skortfna isto višino, kakor je delovanje samega sv. Duha. S kakim ponosom, s kako hvaležnostjo, s kako gorečnostjo bi nas naj navdajala veličina tega našega poklica. Človek raste z velikostjo svojih dolžnosti; naj bi rasli z velikostjo in z veličino te naloge, dane nam po samepn Kristusu, Si nu božjem, tudi mi, naše moči, naše navdušenje, naša požrtvovalnost.
O apostolih nam je znano, kako so vršili to vzvišeno nalogo, kako so pričeli o Kristusu Gospodu. Ko jih je sv. Duh razsvetlil, jim dal spoznati vso globočino in vso višino nauka Kristusovega, ki so ga poprej umevali le preveč zemsko, zato čestokrat zmotno in napačno, kako so potem z besedo in z de-, janjem, z vsem življenjem neprestano in neustrašeno pričali o Kristusu-Gospodu in so naposled zapečatili to svoje pričevanje z mu-čeniško smrtjo Kako iste može, ki so ob smrti Gospodovi trepetali za svoje življenje in so zbežali, ki so se potem boječe skrivali, se pred Judi zaklepali, kako jih Dnh božji, Duh resnice in pravice, Duh moči, vse prenovi. Stopijo takoj pred ljudstvo ,začno pridigati in v imenu Jezusovem čudeže delati. Veliki duhovniki vržejo Petra in Janeza v ječo. Posvetujejo se, pokličejo ju pred se in jima zapove-do, naj nikar več ne govorita in ne učita v imenu Jezusovem. A kaj odgovorita Peter in Janez* isti
trepetal pred deklo na dvorišču »velikega duhovnika? Brez obo-stavljanja, brez dolgega premišljevanja, brez strahu izjavita: "Sodite, če je pred Bogom prav, vas bolj poslušati kot Boga. Ne moremo namreč, da ne bi govorili, kar amo videli in slišali." (Dej. ap. A, 19, 20.) In spet beremo: "In so zapovedali (sodniki-duhov-niki) apostole poklicati in jih pre-tepsti in so jim zabičali, da naj nikomu ne govore v imenu Jezusovem. On* pa so šli veseli izpred zbora ,ker so bili vredni, zaradi imena Jezusovega za sramovanje trpeti. In niso nehali v templju in po hišah "vsak dan učiti in Kristusa Jezusa oznanovati." (Dej. a p. 5, 40—43.)
Izpolnila se je na njih zaradi njih pričavanja beseda Gospodova:
"Iz sliodnic (molilnic) vas bodo metali; pride celo ura, da bo vsak, kdor vas umori, sodil, da
stori Bogu službo" (Jan. 16, 2.)
Z "besedo, z življenjem, s svojo krvjo so dajali vsi apostoli in učenci Gospodovi od mladega dija kona sv. Štefana do velikega a-postola narodov, sv. Pavla, pričevanje o Kristusu Jezusu, da je res Sin božji. Življenje vseh je bilo samo delo, samo trpljenje z enim namenom: širiti slavo in čast imena Kristusovega.
PREDNAZNILO.
1ZVO-
Slovensko Mlad. Sam. Podp. društvo "Danica" v Chicagu priredi četrto nedeljo v tem mesecu, dne 23. maja v Pulaski dvorani (Ashland ave. in 18. cesta) kiasno Finžgarjevo novo ljudsko, igro "Veriga". Ta igra bo označeni dan prvič vprizorjena na ameri-, škem slovenskem odru, ker-je še povsem nova. . *,
Pričetek igre ob pol 3. uri popoldne. Vstopnice so na prodaj pri vseh članih društva ter pri rojaku Frank MrAvlja, 1900 W. 22. St.
Ker bo društvo "Danica" darovalo polovico Čistega prebitka te prireditve za vojne sirote v Jugoslaviji, apeliramo že sedaj na cenj. slov. občinstvo iz Chicaga ter bližnje okolice, da se v polnem številu vdeleži premijere "Veriga".
Over the Top. — Do cilja bomo dospeli, če pridobi sleherni izmed nas enega novega člana(ieo) za i k. s. k. J.	r<r Ar
Kaj je trpel iSavel-Pavel, ljena posoda, ki naj ponese ime Jezusovo med nevernike in kralje in otroke Izraelove." (Dej. ap. 9, 15.) Sam opisuje svoje delovanje, svoje trpljenje Korinča-nom (11. Kor. 11, 13,29.)" Bil sem v premnogih nadlogah, večkrat v ječah, v ranah čez mero, mnogokrat v smrtnih nevarnostih. Od Judov sem jih dobil petkrat po eno manj ko štirideset. Trikrat sem bil s šibami tepen, enkrat kamenjan, trikrat se je lar dja z menoj razbila; noč in dan sem prebil na globokem morju; velikokrat na potih v nevarnostih na, rekah, nevarnostih pred razbojniki, v nevarnostih pred rojaki,w nevarnostih pred neverni!«* v Die varnostih v mestu, v nevarnostih v samoti, v nevarnostih na morju,\ v nevarnostih med la-žnjivimi .brati; v trudu in stiski, v mnogem 'bedenju, v lakoti m žeji, v pogostih postih, v mrazu in nagoti; razen tega, kar je zunanjega, imam svoje Vsakdanje opravke, skrb zrf vse cerkve. Kdo omaguje, da bi jaz ne omagoval? Kdo se pohujšuje, da bi mene ne
Lpeklo?"
Isto, da so pričali za Kristusa, so delali verniki in svetniki božji v vseh stoletij. Kaj je vsa cerkvena zgodovina? Na eni strani nasprotovanje Kristusu, na drugi strani pričevanje o Kristusu, za Kristusa Sina božjega, češčene-ga in slavljenega po njegovih izvoljenih vekomaj. Isto, veliča-no in sveto delo je^tudi naša na loga in naša čast.
Pričajmo za* Kristusa Gospoda s svojim jivljenjem. Slabo življenje otrok je starišev sramota; dolbro, lepo življenje njih čast, najlepše spričevalo, da so tudi o-ni dobri in pošteni. Ne delajmo mi s svojim slabim, ne krščanskim življenjem sramote Kristusu Gospodu. Ljubimo se med seboj kakor prvi kristjani, ki so paga-ni z začudenjem kazali nanje, češ: "Glejte, kako se med seboj ljubijo." " S tem bodo ljudje spoznali, da ste moji učenci, ako se med seboj ljubite."
Spričujmo to o Kristusu Gos-poru s svojimi čednostmi. Zakaj lete so od Kristusa, od Boga, od Duha božjega, grehi in strasti so dela duha teme: "Po duhu živite in željam mesa ne boste stregli. Zakaj meso poželi zoper duha, duh pa zoper meso; ta dva sta namreč drug drugemu nasprotna. ... Dela mesa pa so znana in ta so: nečistovanje, pohot-nost, nesramnost, razuzdanost, malikovanje, vražarstvo, Sovraštvo, .sovraštva zdražbe, za vidnost, jeza, vspletke, razprtije, ločine nevoščljivost, uboji, pijančevanje in kar je temu enakega. O teh delih vam povem kakor sem napovedal: tisti, ki take reči delajo, kraljestva ne bodo dosegli Sad duha pa je: ljubezen, veselje, mir, potrpežljivost, milosrčnost, dobrotljivost, prizaneslji-vost, zvestoba, zmernost, čednost, čistost. Tisti pa ki so Kristusovi, so svoje meso z grehi in željami vred križali." (Galač 5, 16-24.) Smo mi Kristusovi? Pričamo za Kristusa z življenjem našim?
Ali pričamo za Kristusa s trpljenjem? Ali križamo mi svoje telo, njegove želje in napuhe? A-li trpimo voljno, kakor je trpel naš Učeuik in Gospod? Ali nosimo voljno svoj križ? Kdor ne nosi svojega križa in ne hodi za menoj, ne more biti moj učenec." (Luk. 14, 27.)
Ali pričamo za Kristusa s svojimi besedami? Hišni oče, kako pričaš o Kristusu in za Kristusa v svoji družini, pred otroci, pred posli? Krščanski delavec, kako pričaš za Kristusa med sodelavci v tovarni, v rudokopih? Glej, lahko si apostol tam, lahko pa tudi Juda, ki Gospoda Jezusa izda in proda. Krščanski mož, krščanski fant, kako pričaš za Kristusa Gospoda v družbi, ki zahajaš v njo večkrat, morda vsak dan, kako v gostilnah? Glej, ni lepšega dela kot če da ješ tudi s svojo besedo pričevanje o Gospodu. Veruj, tudi možje nasprotnega mišljenja te bodo v srcu le spoštovali, najsi ti z besedami tudi ugovarjajo. In poplačal ti bo tvo-pričevanje Kristns Gospod, kakor je je poplačal apostolom in drugim svetnikom: "Kdor me spozna pred ljudmi, ga bom tudi jaz spoznal pred Očetom, ki je v nebesih. In kdor me zataji pred ljudmi, ga bom' tudi jaz zatajil pred Očetom, ki je v nebesih!"
Ksaver Meško.
Po predstavi bo ples in prosta zabava. Pri celi prireditvi, fgri in
plesu, svira vsem rojakom dobro-znani in izvrsten Peter Ahačičev orkester iz Jolieta. Za vsakovrst^
no najboljšo postrežbo bo najbolje preskrbejleno. — Vstopnina za 'dorasle 75c, za otroke Od šestega do 14. leta 15c.
Dramatično društvo je še mlado in vsled tega potrebuje vsestranske pomoči, da bo moglo delovati po začrtanem programu in prirejati dramatične predstave. In ker se naše občinstvo zanima za dramatične predstave, je upati, da se bodo rojaki udeležili te prireditve v obilnem številu. i
Prva vprizoritev Gorkijeve drame "Na dnu'
Racine
Nedavno v Chicagu ustanovljeno "Slovensko dramatično društvo 'nastopi prvič v javnost z u-prizoritvijo znane ruske drame "Na dnu"; slika v 4 dejanjih, katero je spisal sloveči ruski^ pisatelj Maksim Gorkij, poslovenil Pavel Golja*
Prireditev te gledališke igre se vrši prvo nedeljo prihodnjega meseca, (dne 6, junija) ob 2. uri popoldne v Č. S. P. S. dvorani, zapadna 18. cesta blizu Ave. (1126 W. 18. Str.)
Razun Maksima Gorkija dose-daj še ni nihče tako živo orisal življenje onih ljudi, ki so postali žrtev caristične avtokracije v Rusiji. — Ker* se vsakdo več ali manj zanima za ruske razmere, je zelo potrebno, da vemo tudi, kake so bile razmere pred revolu cijo. Vse to je pa živo opisano v označeni igri.
Drama "Na dnu" bo sedaj prvič igrana na slovenskem odru v Ameriki, vsled tega pričakuje odbor Slov. dramatičnega društva v Chicagu obile udeležbe
Želodčne težave proti T. A. E. of B. W.
Dnevi ko so želodčne nerednosti bile kot neviden sovražnik strašne so izginili. Zgubili so se popolnoma. V močnem tekmovanju vselej zmaga Trinerjevo ameriško grenko vino. Triners American Elixir of Bittei* Wine premaga vselej želodčne sovražnike ter si pribori zastavico, zato ker je bitka nepre-kosljiva. Najboljša grenka zelišča, koreninice in ljubje, velike zdravilne vrednosti, so izbrana ter zmešana v naših zdravilih. Vsled tega je pa vedno rezultat tak, da ga nima para. Zdravilo deluje zelo čudovito v slučaju želodčnih nerednosti, zaprtja, slabega teka, glavobola itd. In Trinerjeva Angelica Bitter Tonica je zopet drugo izborno zdravilo. To zdravilo nanovo poživi slabo zdravje ter vspodbuja prebavalne organe, da redno delujejo Vrednost ^ega zdravil^ je v splošnem neprecenljiva. Vaš lekarnar ali prodajalec zdravil ima vsa ta zdravila v zalogi za. vas. — Joseph Triner Co., 1333—43 S. Ashland Ave., Chica go, 111.	(Advertis.) ;
IŠČE SE
Mihael Antonich, član društva sv. Janeza Krstn. št. 14 K. S. K. J. v But te, Mont. Pred enim letom je živel v Nat urite, Cplo.
Ako kdo izmed cenjenih rojakov ali članov K. S. K. J. zna za njega> prosim, da ga naznani na: Joseph Antonich, 515 So. Warren Ave. Butte, Mont, ali pa na tajnika drg št. John Dolenc, 2128 So. Mont. Str. Butte, Mont.
POZIV.
Uredništvo "Glasila K.S.K. Jed-dnote" bi rado zvedelo za naslov rojaka Frank Novak ki je živel pred 9 leti s svojim sinom v Jo-lietu, 111.
Kdor ve za njegovo sedanje bivališče, naj ga blagohotno naznani, ali naj se pa dotičnik sam pismeno oglasi.
•Glasilo K. S. K. Jednote" 1951 W. 22 Place . Chicago, 111.
SVOJE ROJAKE ZDAJ ZOPET LAHKO DOBITE V AMERIKO.
Prišeljniške postave ostanejo še zmeraj v veljavi kot pred vojno. Svojo rodbino lahko dobite v Ameriko. Podpisani vam bo dal navodila, kak*f dobijo v kraju potne liste. Pišite, ali se pa osebno obrnite na znanega rojaka Matijo Skender, Javnega Notarja, 5227 Butler Street, Pittsburgh, Pa. On Vam bo stvar uredil in pojasnil.	(Adv.)
Začimbe, zelišča in najraznovrst-nejša
domača zdravila
katera priporoča msgr. Kneipp, imam vedno v zalogi.
Pišite po brezplačni cenik.
MATH. PEZDIR . . ]
P. O. Box 772, City Hall Station NEW YORK CITY.
NA DEŽELO!
Pozor Slovenci v zaduhlih in zaprašenih mestnih zidovih! Ako se želite fino prezračiti v zeleni, divni naravi kar bo koristilo Vašemu zdravju, obiščite rojaka Anton Mladič-a, v krasnem Alfonquin-u, 111., 45 milj od Chicaga na severozapadni strani. Ix-berite si ta kraj za letošnje počitnice.
Tukaj je izvrsten ribolov v Fox reki; pri meni dobite čedno prenočišče, izborno domačo hrano, ter kristalno studenčnico. V mojem letovišču je vsako soboto godba in ples. Krasni izleti po senčnatih gozdih so vsakemu na razpolago.
Vlaki iz Chicaga vozijo 4 krat dnevno in sicer ob 7. in 11. dopoldne, ter ob 3. in 5. pop. z Northwestern postaje. Za avtomile vzemite progo: Milwaukee Ave., Rand Road, Baring-ton, Algonquin.^—Pišite mi, kedaj pridete.
ANTON MLADIČ,
Rirer Road, Algonquin, UUnoU.
• Telefon: Alponquin 10.
"GLASILO K. S. K.
Izhaja vsako sredo.		
Laatnina Kraiu»*<»SWveo»ke Ratohske Jednote v Zdratenlb drla vab ameriških. t		
1961 West 2 2nd Place,	Uredništvo in opravmstvo: Telefon: Canal 2487.	CHICAGO, ILL.
	Nare&dsat	
		
Za inozemstvo .......	.............................	
" ........ OFFICIAL ORGAN , # i & of the GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION of the UNITED STATES OF AMERICA _		
	Issued every Wednesday.	
Owned by the Grand Carniolian Slovenian Catholic Union of the United States of America.		
1951 Wast 22nd Pises.	1 OFFICE: Phone: Canal 2487.	CHICAGO, ILL.
	Subscription pricex	
ifor Memoers, per year		............$2.00
		
Pomanjkanje učiteljev in njih plače.
Podraženje življenskih potrebščin od
1. 1914 do 1919.
Pisati dandanes razpravo o draginji tekom zadnjih let je skoraj brezpomembno, ker je isto skoro vsakdo že sam skusil in občutil. Zanimivo je pač poročilo Narodnega industrijskega konferenčnega odseka, ki je nedavno obelodanil svoje obširno delo na podlagi tozadevnih investigacij. Označeni odsek je poslal raznim izpraše-valnim pododsekom sirom držav posebne pole, da se je dognalo za koliko odstotkov so se življenske potrebščine v Združenih državah podražile od meseca julija (pričetka vojne) do meseca novembra 1. 1919. Na ta vprašanja so odgovorili razni trgovci, posamezne privatne osebe, hišni gospodarji, podjetniki i. t. d. in se je dognalo v tem oziru sledeče uspehe:
Hrana.
Poprečna podrobna cena življenskih potrebščin je znašala meseca novembra 1919 ža 92 odstotkov več kot v mirrfem času prqd vojno. Od julija do novembra 1919 so se živila na veliko začudenje podražila samo za 1%. Vseeno je pa cena meseca julija 1919 dosegla svoj višek, meseca avgusta se je napovedovalo ponovno višanje za september, kar se pa ni izvršilo, v oktobru 1. 1919 nismo opazili nobene premembe.
Kar se, tiče posameznih vrst blaga in življenskih potrebščin so se od novembra 1913 do novembra 1919 iste podražile kakor sledi: sladkor za 131 odstotkov; mast za 129%; moka bela 124%; koruzna 113%; krompir 105%; kruh 104% ; ria 102%.
Leta 1919 se je cena sledečemu blagu podražila: čebula za 73%; češplje 64%; kava 55%; rozine 44% ; riž 26%; krompir 18%; sladkor 16%; losos riba v kangljah in kurja jajca 14%; surovo maslo 13%; moka 10%; sveža jajca 10%; mleko, sir in slanina 6%; čaj 5%; kruh 4%, in koruzna moka za 2 odstotka.
Tekom 1. 1919 so se pa vseeno pocenile sledeče stvari: fižol za 24%; meso konzervirano za 18%; šunka za 4% in sviiijetina za 3%.
Marsikdo izmed nas je morda že tarnal: "Skoda, da me niso moji stariši bolj izšolali. Škoda, da nisem itiprej študiral. Danes bi bil lahko gospod; Imel hi lepo službo in še lepšo plačo! Tako sem pa ali navaden mizar, zidar, kovač i. t. d.'1
Prijatelj!- Motiš se, če tako sodiš. Bodi vesel, da si z rokodelstvom lahko pošteno slAžiš svoj kruh. Ne: misli, da so vsem inteli-getnim ali izobraženim osebam pota posejana s samimi dolarji in rožami. — To dejstvo dandanes lahko navajamo po celem širnem svetu in tudi tukaj v Združenih državah, j Dandanes s<? pred vsem plačuje delo pridnih in marljivih rok ne pa izobrazbe, O tem se bomo prepričali z nastopnimi vrsticami.
Dne 1, maja t.l.je priobčil znani tednit "The Literary Digest" obširen članek pod naslovom: ■ ■'Zanemarjenje -našega demokratskega varstva" (Neglecting our Democratic Safeguard). V prvem stolpcu tega članka vidimo sliko nekega lGletnega dečka, Josip Col-i lanbrelle iz New Yorka, ki drži v svojih rokah tablo s sledečim napisom: "Jaz sem pustil šolo* da zaslužijii $21.00 tedensko. Moj učitelj dobiva pa samo $17.78owa teden." ^ .
Štemi besedami je dovolj "povedano, čemu ni vleklo označenega dečka, da bi bil nadaljeval šolo. O tem vprašanju je nedavno priobčila tudi newyorška "Tribuna" zanimivo razpravo in piše o teni takole:
"Bodočnost Amerike je v rokah naše mladine. Otroke je treba izvežbati, da spoznavajo ameriške ideale; da sledijo zgledom naših velmož; da zasledujejo našo slavno zgodovino in se na vzamejo pravega ameriškega duha, da se jih ne bi lotila kaka duševna moralna in družabna bolezen. Osobito je treba gledati na ta načela v sedanji dobi — po minuli svetovni vojni. — Paziti moramo na naš«; šole. 4
So ii pa dandanes naše šolske razmere na zdravi podlagi? —j Otroci prihajajo v šolo, pa se morajo vi^čati domu brez podiil;a.\ Čemu? -Ker primanjkuje učiteljev ter učiteljic. Ni čuda; čemu so vršijo take razmere po naših javnih in drugih šolah. Naši učitelji,
prečitan. v senatu in ki odjemlje
tujejezičnim časopisom takozva-ni 'Second slass mailing privilege." Ti časopisi bi morali potemtakem plačevati najmanj tri cente za funt ali več, po zakonski tarifi. Sedaj plačujejo le en cent za funt. Sprejem senator Kingo-ve zakonske predloge bi ravno tako ' učinkovalno kakor Oregon-ska postava odvzela novodošlim priseljencem njihovo glavno sre-efetvo, da & učijo zakonov te zemlje. Oregonci odvračajo s patriotično indignacijo vsako ta-ko kritiko. 'Njihov" zakon, nas zagotovljajo, bo pomagal "amc-rikanizirati" tujca, ker bo on videl angleški tekst poleg svoje materinščine in se tako učil angleški — po načelu onih izbornih dvojezičnih testamentov, ki jih priporočajo kakor zlat most h grščini. Ali tu je jezičen časopis ni nikaka svetopisemska družba, kar se tiče sredstev. Tiskati angleški prevod za vse čtivo je e-konomična nemogočnost. Pod takimi pogoji mora časopis prenehati.
"Drug Oregonski argument je, da bo ta postava omejila nevarne radikalne japonske in finske časopise.. Nevarno japonsko časopisje v Oregonu obstoja iz enega časopisa «7. cirkulacijo od 1700 in tudi nevarno finsko časopisje se
Ista utegne trajati mnogo let in smer njenega razvoja dovede počasi do popoldne onemoglosti rudarja
Ali je tu se večja nevarnost kakor zaporedna onemoglost. Vsled znižane življenske sile vsega telesa, postanejo poškodovana pljuča idealen prostor za razvijanje tuberkuloze Ako se to zgodi, ni le rudar ogrožen z rano smrtjo ali najmanj z bolj breznadno bodočnostjo, ampak vsled svoje nalezljive bolezni postane vir nevarnosti tudi za druge — za svoje sodelavce in za svojo družina Pljuča se lahko okužijo s tuberkulozo ob vsaki stopinji rudarske jetike, in pisec je mnenja, da v vseh slučajih rudarske jetike je najti ob smrti kal tuberkuloze. Vsi slučaji, zdravniško pregledani, kjer se je rudar nahajal v brezupnem ali umirajočem stanju, so izkazali bacile tuberkule v pljunku V dru gih slučajih, ko so rudarji še bedno delali ali ko so bili onemogli, je bilo najti tuberkulozo, v nekaterih, v drugih pa ne.
American Red Cross (Jugoslav Section.)

Stanovanje.	,
Stanovanjska najemnina se jč priČčla -dražili meseca julija 1919 in novembra in sicer za 8 odst. Od julija 1914 do nov. 1919 so se stanovanja podražila za 38 odstotkov. To poročilo je sestavljeno na podlagi informacij v 156 večjih in manjših mestih.
Obleka.
Od julija 1919 do nov. 1919 se je obleka podražila za 17.5 odst. K tej svoti moramo pa še prišteti prešnjih 117.5% od julija 1914 tako, da dobimo skupno procentno svoto podraženja obleke 135.
Kurjava in razsvitljava.
Od julija 1919 do nov. 1919 se je kurjava ter razsvitljava podražila za 4 odstotke; premog je poskočil za 5% v ceni. Skupna odstotna svota podraženja kurjave ter razsvitljave. od jul. 1914 do nov. 1919 znaša 48 odst. V tem času se je premog podražil kakor sledi: trd premog za peči v večjih kosih za 60%; v malih za 56.6 in mehki premog za 48.3.	1
To so torej podatki o poprečnem podraženju življenskih potrebščin od meseca julija 1. 1914 do meseca novembra 1919. Škoda, da oni industrijski odsek ni uvedel še preiskave o draginji od meseca novembra 1919 pa do današnjega dne. Pri tem bi prišel do marsi-1 akega neprijetnega razočaranja, kajti gotova vrsta življenskih potrebščin se je baš zadnje mesece podražila za več kot 100 odstotkov. Med temi moramo omenjati v prvi vrsti sladkor, ki velja danes žc 30 ali 32c en funt; krompir 10c en funt; nekatere vrste mesa (janje-tina) 62? 1 funt. O podraženju obuvala, obleke, klobukov in spodnjega perila pa sploh ne bomo govorili, ker te cene so naravnost žc ne7aslišne in pretirane.
Kdo povzroča tako hudo draginjo? Milijonarski profitarji in oderuhi. To nam jasno priča sledeči slučaj:
Te dni se vrši v Washingtonu, D. C. investigacija po justičnem deparimentu napram ameriškemu trustu za volno (American Woolen Company) ki je naredil letos prve tri mesece $19,000,000 čistega dobička. Označena družba je ustanovljena s samo $1,000,000 kapitala navadnih delnic, pa je naredila v 3 mesecih 19 krat toliko profita! To so oderuhi! Na podlagi dosedanjega izkazanega dobička bi znašal isti tekom celega leta 4920 $76,000.000 ali okrog 400 odstotkov. Vsak delničar, ki ima pri tej družbi $100 investiranih bi dobil $400 dividendov. Ni torej čuda, da morate danes plačati za navadno obleko $60.—, $70.— Pomislite koliki je delež profitarskega tovarnarja pri tej svoti; poleg tega pa zaslužijo gotovo tudi trgovci z obleko kakih 25 odstotkov.
Zadevo tega trusta ima naravno justični department v svojih rokah. Morda bode zvezna oblast kaznovala vrhovnega ravnatelja označenega trusta s par sto ali par tisoč dolarjev globe. Dottčnik sc bo pritožil s posredovanjem najboljših advokatov na zadnjo instanco in profitar bo morda pomiloščen. In če tudi plača par sto-takov kazni; saj ima v svojem žepu spravljene milijone, katere je na oderuški način pridobil.
Kake sleparske manipulacije se vrše, baš te dni pri špekulaciji sladkrja, to presega že vse meje. Sladkorja, ki velja danes 32c funt je dovelj v zalogi profitarjev. Neka tvornica čokolade ga je kupila lani 1,300,000 funtov po 13c; zdaj ga pa prodaja na debelo zakotnim špekulantom po 28c torej ima pri vsakem funtu 15c dobička; pri tem bo naredila ona tovarna čistih $150,000.
Enako se godi tudi s krompirjem, moko ter drugimi važnimi živili.
Vse razn^lične investigacije o sedanji draginji so le bob ob steno metanje vsled tega, ker nimamo še stroge in prave kazni za pr >fitarje. — Vsakemu dobičkarju naj bi država zaplenila vse premoženje ter ga vstaknila za več let v hudo ječo; ako bi se uvedel ta način, postopanja s hijenskimi profitarji, bi cene življenskih potrebščin kmalu padle. Živimo pač v — svobodni Ameriki!
/
Iz Minnesote.
Naš znani rojak Jakob J. Štu-kel, iz Chisholma Minnesote kandidira za okrajnega komisarja (Cyunt Commissioner) 7. komi-sarskega okraja ki obsega mesto Chisholm, Hibbing, Buhl, Balkan in Stunt z. Ker dozlaj ni bil šc noben Slovenec v St. Louis o-kraju državi Minnesota izvoljen v tako važen urad, bilo bi velikega pomena za nas Slovenes v Minnesoti, ko bi bil izvoljen naš rojak Jakob Štukel za okrajnega komisarja. Štukel je farmar in je zelo znan v St. Louis okraju, ne samo med Slovenci, ampak
v
članku "Gonja proti cem v Ameriki."
tujezem-
teljev pustilo svoje službe in se oprijelo drugega, boljšega dela.
Nihče ne sme šteti tega koraka ubogim učiteljem v zlo, keir vsakdo gleda dandanes na svoj obstanek; kjer mu delo več nese, istega se oprime, kajti želodec ne pozna nobenih "častnih" služb, ampak častne plače. Kaj pomaga učenemu profesorju, ali učitelju profesorski naslov, če mora pa pri tem bolj pomanjkanje trpeti kot pa drugi ljudje, celo taki. ki so hodili samo 3 leta v šolo, on je pa trgal hlače po šolskih klopeh polovico svojega življenja morda j6—18 let?
Ne samo ameriški učitelji, ampak tudi mnogo drugih izobraženih ter izšolanih oseb živi dandanes veliko težje in bolj skromno kot pa izvežbani rokodelci, (profesijonisti) in delavci. V eno izmed teh vrst spadajo tudi uradniki gotovih slovenskih podpornih organizacij in uredniki gotovih slovenskih listov. Pa naj nam danes kdo predbaeiva, da imamo udobno življenje? Da sedimo v 'nah kadeč "kvoder" cigare? in da vlečemo "mastne" plače?!
nekaterih večjih mestih imajo danes cestni pometači več plače na | rudarski'industriji in znano pod dan kakor pa mi uredniki. — Treba bo tudi nam pero zamenjati s j imenom rudarsko jetike, rudarske
kladivom, lopato, ali pa — metlo.----! phthisis, rudarske naduhe (asth-
-. ■•' - •-:— ma), silicosis, ali — bolj natane-
NIM po Zveznem sodišču, in ne! »o pneumoconiosis nastale vsled bo storjen nikak poskus za izvr- j silikastega kamenega prahu, šitev tega zakona, ako ne bo pri- Ker rudarska jetika nastane na živa proti tej sodnijski odločbi ('mehanični način, to je vsled ran in isti ne bo ovržen.	j provzročenih po drobcih prahu, ni
Tujejezično •časopisje ;bo zani-; ista nalezljiva. Pljuča, razdražena malo, da .se je Foreign Languege j, vneta in ranjena vsled kamnenega Information Service potrudilo; prahu, postajajo vlaknoasta — to dajati- najširšo • publikacijo gor-'je po vseh pljučah razvije se konje mu zakonu in prikazovati ttje-jprena ali tkanina kakor pri braz
zstavi poljskih pridelkov je on dobil prvo nagrado za njegov krompir in je vsled tega znan med tujerodci kot "Potatoe King" (kralj krompirja.)
nc morejo dandanes živeti s tako nizko plačo.^ Nekateri učitelji imajo na leto samo $750.— Živeti^,morajo 365 dni na leto ali z $2.0f) j omejuje na en časopis. Morda 0-dnevno. Je li to pri sedanji dVaginji mogoče?	j regon ne ve, da ima že federal-
Ncdavno je izdal Dr. Ph. P.' Claxton, zvezni komisar za izobrazbo, na (»blast m<xyda zatre vsako pu-zanimivo poročilo, da je dandanes v Združenih državah zaprti 18r blikacjjo* ki je tako sovražna 279 šol vsled pomanjkanja učiteljskih infcči; v 41,900 pochicujejo £droženim državam, kakor so ba učitelji, ki niso še sposobni za ta važen poklic,	je oni časopisi. Toliko Oregon,
Dandanes primanjkuje učiteljev v državah kakor sledi: Ken- kolikor senator King-a treba po-tucky 2,250; Texas 2055; Virginia 2000; Gcorgija 1500; Ni Caroli- dučevati o ,tej točki, in morda še na 700; Iowa 600. Učiteljev, ki še niso dovršili svojih šol je v državi o neki drugi.- Ali je mogoče, da Texas 4000 Virginia 3,500; Ala. 3500; Ga. 3000; Tenn. 3000; Minn, so oni pozabili, kar je tujejezič 3880; 111. 1200; Ky. 1100; New York 1100 in So. Carolina 1000. —, no časopisje storilo za vlado za
Vseh skupaj je dandanes razpisanih 650,000 učiteljskih služb sirom j časa vojne s tem, da je pomagalo	. .
držav. Kandidatje nočejo prositi za ta mesta, ker je učiteljska plačal pri vojnih posojilih in razlagalo jmed .tuJe^c.1i kajti na vsaki ra prenizka. Leta 1918 je bila poprečna plača učiteljev ljudskih in j zakon o naboru. Oni se gotovo te-clcmentarnih šol $635; v državi Wis. celo $421. Poprečna plača uči-1ga ne zavedajo, pa gotovo tudi teljev višjih všol v 16 raznih državah je bila leta 1918 $1031; 141.189 ne dejstva, (la sedaj 58 depart-učitcljev ljudskih šol v teh državah je pa vleklo $606 poprečne letne mentov federalne vlade izdaja plače.	•	j dnevne informacije več kot osem-
Koliko zaslužijo učitelji ljudskih šol na deželi nam kanejo shv sto tujejezičnim časopisom podeče številke: V 47 državah m imeli učitelji $711.68 poprečno na torn Bureau of Foreign Langua-leto, učiteljice pa $629.76; to znaša torej za oboje $641.67 poprečne j ge information Service Ameriš-letne plače. Najslabšo plačo dobivajo zamorski učitelji $210 let noj, jkega Rdečega Križa. Ta pomem-učiteljice pa $93, torej pride poprečno $360.96 (aH ravno $1 na dan), bna dejstva naj uvažajo tam v O-Minimalna letna plača za učitoije bele poki znaša $385.— za učite- regonu, in naj kdo razloži sena-ljico pa $327.— (slednja torej nima niti $1*.— na dan).	torju Kingu prav natančno, da v
To dejstvo napaja s strahom obrtne unije, javne uradnike, čla- deželi, kjer živi šestnajst miljo-ne kongresa in šolske oblasti, ker preti vetiktf'katast rofa naši deželi nov tujhfoflnih ljudi, mnogi izglede naobrazbe. Ako ne bo vlada teh medostatkov izboljšala, tef med katerih ne znajo govoriti znatno povišala plač učiteljem, bO treba kmalu so več ljudskih «o| i angleški, je jako modro od vla-zapreti.	de, da razlaga svoje zakone tem
Ker je učiteljski kruh dandanes tako grenak, se tudi naravno tujcem, in da po čudnem slučaju, mladina noče temu stanu posvetiti. Glavni vzrok sedanjemu po ravno njihov materinski jezik manjkanju učiteljev je pa še ta, ker dosedanji učitelji trumoma za- niora služiti, za to, dokler se ne puščajo svoja mesta. Čemu pa tudi ne, ako dobijo lahko drugje j naučijo drugega." več zaslužka. Tako čitamo, d^.je neki profesor trgovske Sole obesil Z ozironi na vse to je važnost profesuro na klin. Dobival je $2400.—na leto; zdaj je pa glavna gori omenjene sodnijske odločbe knjigovodja pri neki veliki tvrdki kjer vleče $5000.— na leto. Neki zveznega sodišča sama db sebi o-učitclj mlekarske šole je zaslužil $2750.— na leto; ker je službo za- eividna.
menjal z delom v neki sirarni, ima sedaj $16,000. Zopet neki učitelj	Amer. Red Cross,
rudarske šole je svojo plačo $3000.— zboljšal na ta način z $10,000	Jugoslav Section.
™ ^iiu™	Opomba uredništva. O tej za-
g1?e z $1800.- na $10,000 itd. V državi Texas je 78 odstotkov ueif dev£ KmQ že obšimo pisJali v
št. 8. "Glasila" v uredniškem
Jakob J. Štukel,
slovenski kandidat za okr. komi-• sarja.
Narava rudarske jetike
»
Spisal A. J. Lanza, pokojni kirurg pri. federalnem zdravstvenem .. uradu.
Vsled trajnega vdihovanja jako drobnih, ostrih koščkov kamna, ki tvorijo prah v mnogih rudnikih, pisar- nastane mehanično poškodovanje ! Po I pljuč, ki povzroča bolezen, lastno
Zvezno sodišče za tujejezično časopisje.
Dne 17. aprila tega leta je v državi Oregon postal pravomo-čen zakon, sklenjen po tamošnji legislaturi, s katerim je bilo prepovedano izdajati in: prodajati vsak časopis, perijodični: list, brošuro ali okrožnico, ako taka publikacija ne prinaša dobesednega prevoda v angleškem jeziku, tiskanega v enakih črkah in ravnotako izrazito.
American Press Section of Foreign Language Information Service Ameriškega Rdečega Križa je dobila sedaj sledeče obvestilo od generalnega pravdnika države Oregon:
"Zakon o vporabi tujih jezikov, na katerem se sklicujete (zakon omejujoč publikacijo tu-jejezičnih časopisov in okrožnic, o katerem ste vsi izvedeli) je bil smatran NEKONSTITUCIONAL-
Primarne volitve (Primary) se vršijo dne 21. junija t. 1.
Naša narodna in državljanska dolžnost itas veže, da gremo ta dan vsi na volišče.	^
Pokažimo Amerikancem ter tujerodeem, da se tudi Slovenci v St. Louis okraju, Minn, politično zavedamo in da smo napredni. Pozabimo staro, znano napako, "nevoščljivost" ter glasujmo vsi za našega domačina in rojaka Jakob J. Štuklja. Boljše 'bo gotovo za nas, če bo v tem važnem u-radu Slovenec, nego pa kak, nasproten nam tujec.
Slovenski volilcc:
Kajzerjev prestel na prodaj. • New York, N. Y. — Dne 22.
maja t. 1. bo tukaj na javni dražbi prodan prestol ibivšega nemškega cesarja; poleg prestola se bo prodalo tudi več drugih predmetov, katere je rabila cesarska družina na dvoru v Berlinu ter Monakovem. Te stvari so bile zaplenjene kmalu po begu cesarske družine na llolandsko zaradi neplačanih računov. "Ropotijo" naigotinah, ki moti normalno prož- bivšega kajzerja je semkaj pripe-
govo neumnost,' kakor je to primer razvidno iz članka "A-jnost pljuč in ovira pravilno diha-merican by Decree" v izdaji led- nje. Rudarska jetika je bila že
nika "New Republic" od 28. a-prila! podatki za kateri članek so bili preskrbljeni po Foreign Language Information Service.
V tem članku se opozarja, da
dolgo znana v rudnikih pri Vit-watersrand v Južni Afriki, v Ben-digo distriktu Avstralije, v Corn-wallu na Angleškem in drugod.
ljal trgovec umetnin Valdemar Pavelson ki jamči, da je bila v. resnici vsaka stvar lastnina bivšega kajzerja.
se vedno obednica
Ne imej usmiljenja do siroma-
Domače spletke naj Čim se razvije ta oblika jetike, sc|P?ravnajo v 'kuhinji; stvar postaja jako kočljiva, ako j takoj opaža zaporedno znižanje I1" prostor za take spore, se pomisli, da je dotični oregons- rudarjeve delavne zmožnosti, in to ki zalum (sedaj sodnijsko ovr- vsled prekratkega dihanja, rudar žen) postal vzorec za razne za- kašlja, zgublja na teži in postaja (ka samo v mislih, oziroma v sr-konske predloge v ameriškem slab. Prav lahko se prehladi, in tojcu; ampak pokaži mu svoje usmi-kongresu. 'New Republic' pravi navadno v prsih. Jakost bolezni je ljenje tudi v dejanju.
različna po naravi prahu in po dobi, tekom katere je bil rudar izpostavljen temu prahu. Znane so mile in hude oblike te bolezni.
med drugim:
v< Januarja tega'leta je senatov King iz Utah predložil zakon-«kr načrt, ki je bil že dvakrat
Marsikatera ženska ne joka resnici, čeravno pretaka solze. Prični izobraževati vnuke svoje,
A	Jl ^M^^^Mk. * '
¥L S. K«
11 Jednota
Finančno poročilo K. S. K. Jednote
za mesec april 1920.
Asesment 3-20
Ustanovljena v Jolietu, 111., dne 2. aprila 1894. Inkorporirana v Jolietu, državi Illinois, dne 12. »januarja, 1898.
GLAVNI URAD: JOL1ET, ILL.
- /Telefon 1048.	}
od ustanovitve do 1. maja 1920 skupna izplačana podpora
$1,762,802.86 .
GLAVNI URADNIKI: Glavni predsednik: Joseph Sitar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111.
I.	podpredsednik: Math. Jerman, 332 Michigan St., Pueblo, Colo.
II.	podpredsednik: Frank Opeka, 26 Lenox Ave., North Chicago, 111. Glavni tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111.
Glavni blagajnik: John Grahek, 1012 N. Broadway St., Joliet, 111. Duhovni vodja: Rev. Francis J. Ažbe, 620 — 10th St., Waukegan, 111. Pooblaščenec: Ralph F. Kompare, 9206 Commercial Av.,So. Chicago, 111. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin Ivec, 900 N. Chicago St., Joliet, 111.
NADZORNI ODBOR: Josip Dunda, 704 North Raynor Ave., Joliet, 111. Martin Nemanich, 1900 W. 22nd St., Chicago, 111. Math Kostainšek, 302 No. 3rd Ave., West, Virginia, Minn. John Mravintz, 1107 Haslage Ave., N. S. Pittsburgh, Pa. Frank Frančič, 311 — 2nd Ave., Milwaukee, Wis.
POROTNI ODBOR: Mihael J. Kraker, 719 E. 3rd St., Anaconda, Mont. Geo. Flajnik, 4413 Butler St., Pittsburgh, Pa. Anton Gregorich, 2112 W. 23rd St., Chicago, 111.
PRAVNI ODBOR: Anton Burgar, 82 Cortlandt St., New York, N. Y. Joseph Russ, 6517 Bonna Ave., N. E., Cleveland, Ohio. Frank Plemel, Rock Springs, Wyo.
UREDNIK "GLASILA K. S. K. JEDNOTE": Ivan Zupan, 1951 W. 22nd Place, Chicago, 111. Telefon Canal 2487. Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Je'dnote naj se pošiljsjo na glavnega tajnika JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111., a°P»e. aruštvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na: "GLASILO K. S. K. JEDNOTE, 1951 W. 22nd Place, Chicago, 111.
Iz urada gl. tajnika K. S. K. Jednote.
Kakor je bilo že poročano, prične se prihodnje ali XIV. glavno zborovanje K. S. K. Jednote dne 16. avgusta t. 1. v Jolietu, 111. Vsled tega sc naznanja vsem krajevnim društvom, da se imajo vršiti tekom prihodnjega (junija) meseca volitve delegatov ali zastopnikov, ki bodo zastopali društva pri štirinajsti konvenciji.
Z mesečnim r^pisom za mesec junij razposlal bodem na vsa kra ievna društva po dva poverf na lista. Enega izmed teh listov je treba takoj po izvolitvi delegatov izpolniti in ga vrniti na glavni urad Jed-note, drugegaf a prinese redni društveni delegat ali zastopnik na lron-vsncijo. Prosim vsa cenjena društva, da pcverilne liste pravilno izpolnijo. Poleg imena delegata je treba označiti tudi njegov natančen naslov. Društva, ki ne nameravajo poslati delegata na konvencijo, laj vrn3jo poverilne listine in naznanijo vzrok, zakaj ne bodo zastopana pri glavnem zborovanju.
Cenjena društva opozarjam na sledeče točke pravil:
Člen 4. Točka 14, stran 10: "Podrejena društva smejo poslati po enega delegata cd vsakih 12 do 100 članov; cd 100 do 200 dva in enako dalje."
(Opomba: To naj se tolmači takole: Vsako društvo, ki šteje 12 in manj kakor 1C0 članov in članic, pošlje ENEGA delegata. Če šteje društvo več kakor 100 članov in članic, na primer 101, pošlje DVA delegata; če društvo šteje 201 člkna in članico TRI delegate itd.)
Točka 16. Član, ki zastopa društvo pri glavnem zborovanju mora biti tudi Jednotin član in ne samo podporni član društva.
Točka 17. Ženska društva imajo tudi pravico pošiljati možke delegate na glavno zborovanje. Taiste naj si izbero od kakega domačega ali pa od drugega društva. \	<
Točka 18. Delegat je se morajo na konvenciji izkazati s poveril nimi listi, ali spričevali, od svojih podrejenih društev, da so postavno izvoljeni.
Vozne stroške in dnevnice delegatom plača vsakdo društvo samo.
Društva, ki bi slučajno ne poslala delegata na konvencijo, teda želijo priporočati premembo pravil, lahko to pismenim potom poročajo in naj pošljejo poročila naslanjajoča se na premembe pravil predsedniku pravnega odbora bratu ANTON BURGAR, 82 CORTLANDT ST., NEW YORK, N. Y., in to najkasneje 14 DNI PRED PRIČET-KOM glavnega zborovanja, trlej člen IV., točko 23, stran 13 Jednoti-nih pravil.
Priporočila za zboljšanje Jednote naj se pošljejo na gl. urad.
Priporočal bi cenjenim društvom, da bi izvolila in poslala na konvencijo najzmožnejše zastopnike iz svoje srede, ki jim bode delovanje za napredek Jednote pri srcu, ki znajo kaj je Jednota in ki bodo gledali, da se kar mogoče najboljšega ukrene in steri za procvit in dolgo trajen obstanek Jednote
Želeč največja uspeha pri volitvah delegatov, \
ostajam z bratskim pozdravom vdani Vam sobrat
JOSIP, ZALAR, glavni tajnik.
ZAHVALA.
Po določilu glavnega odbora Jednote, udeležil sem se slavnosti praznovanja desetletnega obstanka društva sv; Alojzija št. 52, K. S. K. Jednote v Indianapolis, Indiana, ki se je vršilo 8. in 9. maja t. 1. In ker me je članstvo zgoraj imenovanega društva tako gostoljubno sprejelo in počastilo, radi tega izrekam'tem potom cenjenim članom in članicam društva sv Alojzija št. 52. najprisrčnejšo hvalo za izkazano mi prijaznost m naklonjenost. Iskrena hvala članstvu društva §v. Alojzija za podarjeno mi krasno zlato uro in verižico in tako tudi članstvu Mladinskega oddelke tega društva najlepšo hvalo za podarjeno mi zlato kolajno. Prisrčno «e zahvaljujem tudi gospodu Jos. Gačniku in njegovi soprogi; č. g. župniku Rev. Cirilu Orendae; cenjenim družinam gg. Jos Zore, Frank Sabotin, Anton Garbajs, Jakob Stergar, Zev-nik in g. Antonu Struna. Prav lepa hvala tudi članicam društva sv. Ane št. 134, K. S. K. Jednote in sploh vsem ostalim Slovencem in Slovenkam v Indianapolis, Ind. Vsem skupaj še enkrat prisrčna hvala! Bog Vas živi! Društvu sv. Alojzija št. 52, K. S. K. Jednote pa kličem: "Rifcti, napreduj in procvitaj še mnogo, mnogo let in dal Bog, da bi dočakalo in praznovalo tudi zlati jubilej v lepi slogi in zastopnosti, kakor je praznovalo svojo dvajsetletnico."
JOSIP, ZALAR, glavni tajnik.
Joliet, 111., 12. maja 1920.
Dr. števT
Fklkli na|| Izplačali
Smrtina | Poškod.
as*. 4 -20
LISTNICA UPRAVNIŠTVA.
Sobrat Tony Tegel, Aurora, Minn. — Že neštetokrat smo po-vdarjali, da se upravništvo "Glasila" ne ozira na direktno od članov vposlane premembe rtaslovov. Čemu se ne obrnete na društvenega tajnika kakor predpisano.
Vi pravite, da je bila Vaša stara baksa 65 v Pennsylvaniji. Box 65 v Penna. pa na tisoče. Kje ste pa živeli? Penna ie velika. H katerem društvu spadate ? Vse to
mora upravništvo znati in vi tega niste navedli. Ko dobimo natančno poročilo od društvenega tajnika o vaši premembi naslova, pa vam bomo list pošiljati.	* „
LISTNICA UREDNIŠTVA. Dopisnik Forest City, Pa*—Vaš
dopis smo predložili upravnemu (nadzornemu) odseku "Glasila" v pregled. Ako ga bo odobril, ga priobčimo v prihodnji številki, dru-gače pa ne.
1! 2
3
4 6
7
8 10 11 12
13
14
15
16 17 20 21
23
24
25
29
30
32
33
38
39
40
41
42
43
44
45
46
47
49
50
51
52
53
54
55
56
57
58
59
60 61 62
6	3........
6	4........
6	5........
67........
6	9.......
7	0.......
7	1.......
7	2........
7	3........
7	4.......
7	5.......
77	.......
7	8.......
7	9.......
80	... i____
81 ..._____
8	3.......
8	4.....
8	5.....
8	6.......
8	7.......
8	8.......
8	9.......
9	0.......
91	. :.....
9	2.......
9	3.......
9	4.......
9	5.......
97».......
98!.......
100.......
101.......
10	3.......
10	4.......
10	5.......
108.......
10	9.......
11	0.......
111.......
112.......
11	3.......
11	4.......
11	5.......
118.......
11	9.......
12	0.......
121.......
122.......
12	3.......
12	4.......
126.......
12	7.......
128
12	9.......
13	0.......
13	1.......
13	2.......
13	3.......
13	4.......
13	5.......
13	6.......
139 .. .____
110.......
14	3.......
14	4.......
1451.......
.146!.......
1471.......
148i.......
150.......
152!.......
153!.......
1541.......
156).......
1B7I.......
158!.......
1601____
161|.......
162|.......
1631.......
1641.......
16$!......".
166|.......
1671.......
168f.......
267.84 535.90 181.21 138.47
186.85 593.60 136.78
23.77
83.51 388.85
68.26
262.42 206.49
168.24
30.96
77.78 80.80
58.08
11.89 570.20 422.72
370.83 83.32
185.49 126.09
19.78 145.66
121.84 171.45 164.59
275.87
62.29 61.85
132.08
68.38
355.85 66.99
131.04 223.30 72.43
121.25 227.93
145.89
92.30
248.64
64.10
139.95 30.17
253.56
127.50 187.71
80.30 31.93 '123.96 5.98 136.14
50.58 76.69 62.24 224.93 237.01
90.07 247.45
225.43
43.56
25.15
67.84 64.20
135.90
44.11
162.88 32.92
147.49
110.51 174.41
49.39 91.71 39.01
80.71 Pd.
70.57 115.20
87.52 75.56
137.6S1 37.43 64.78 55.49
83.97 71.10 41-76
130.96 25.37
47.72 191.87
47.131
38.87
71.59 12.46
20.09 91.45 72.26 17.49
• 7.63
187.65 81.48 39.97
42.90 124.32!
80.85 % 51.07
44.54 33.06 148.24 42.01 116.23 60.01 75.26 82.09 90.36
78.16 10.56H . . 93.721! . . 71.25*fr. 19.751 28.251
23.091 369.621 175.41
53.05 33.75
54.88 11.24 53.91
Bolniška | Podp.
250.00
200.00
500.00 1,200.00 2,200.00
1,000.00
1,000.00
50.00
0 krščanski izobrazbi.
50.00 ,50.00
50.00
100.00
•V.
1,800.00'
1,000.00! 1,000.00
1,000.00|
' 578.60 1,000.00
50.00
1,000.00 200.00
1,000.00
50.00
50.00
1,000.00) 1,000.00,
500.00 500.00
2100.00
Skupaj..............|$ 15,782.67
50.00
$ 20,028.50 $ 550.00|$
20.00
20.00
Cast starišev v bož- --ggr Iz angleščine prevel
i. 08 Avg. F. Florjane.
jem zastopništvu,
(Nadaljevanje.) Zakaj? "Oh pravijo'*, v poznejših letih si ne bode mogla tako lahko dobiti fanta! , Mlada deklica mora biti v vseh gledališčih, na vseh veselicah, balih, slavnostih in na vsakem potova-nju.^Zakaj? "O," pravijo stari-ši. "Tukaj se mora seznaniti z mladimi fanti, in to je edina prilika ki jo ima." In angelj varuh pa pravi skupno z Jezusom in Marijo: "Gorje vam in vašim o-trokom, ker jim pustite da delajo prijateljstvo v takih prošto-rih, kjer vlada zaslepljena ljubezen največjo vlogo med mladeniči in mladenkami*.—Vaše hčere se za take prostore oblačijo v najnovejše obleke in gotovo v lep še, kakor ste jih pa zmožni vi stariši kupovati. Ali ni smešno in neumno za dekleta, da hodijo svilnato oblečena, kakor kakšna kneginja, in na domu pa gledajo uboštvo in beda? Seveda stariši se včasih pritožujejo, toda samo malo in še to na tihem, d% nikdar nič ne izda. Včasih malo vzdihujejo, posebno matere, in se potolažijo same sebe kakor tudi
daj in v večnosti, ^vam 'zatrjujem, o stariši in otroci, naravnost in odkrito v vaš dbraz: Boljše je za vaše otroke po vaši smrti, če gredo prosit kruha od hiše do hiše, kaikor pa če stopijo v zakon z o-sebo, ki ni ravno iste vere! . . . Res je, da včasih katoliška žena spredbrne svojega moža, toda to so le redke izjeme.
Toliko je gotovo — da ravno pri preskrbljenju zemeljskega blagra mnogo starišev greši, ker med časom ko skrbijo za začasne interese, pa pozabijo na one, ki se tičejo večnosti. Ne samo par starišev hodi in se ravna po ravno isti smeri v ortkitoovanju začasnega blagra otrok. Kolikokrat sem že slišal iz ust takih starišev: "Jaz sam sem začel iz nič, sem moral hudo delati, se mučiti in pomanjkanje trpeti. Hvala Bogu, imel sem srečo. Skozi moje življenje in po moji smrti, bocicm lahko zapustil svojim otrokom desetkrat več, kakor sem pa jaz «am imel, ko sem začel." To je zelo lepo in se ne more nikakor prezirati. V resnici je to zelo postavna in pravična čast za stari-
njih hčerke z besedami: "Res	cfcifoijo za svoje otroke že
preveliko je, toda mora biti in ni drugače! obleka napravi žensko bolj impozantno in obleka ima nekakšno privlačno silo. — Gotovo vabi in zanima, toda če katerega, tedaj samo one, kateri sami niso boljši ali pa so slepi in preneumni, ter ne vedo kaj je življenje. Pogostokrat so pa taki fantje tudi kratkovidni. — Nazadnje dobi taka hči res takega fanta; vse kaže na to da bode morda enkrat poroka iz te cele a-fere? Qfl sedaj naprej sedita oba zaljubljenca skupaj po enkrat ali dvakrat na teden skozi cele dolge ure v pozni, temni noči. Ta slučaj izmed sto slučajev daje lahko priložnost do največjih smrtnih grehov, in ti grehi brez kakšne izjeme vlečejo na oba začasno in vččno prokletstvo. In kaj porečejo stariši, ko vidijo to pre-grešno^ obnašanje njih hčerke? S kakšno oblastjo ji to prepovedu-jenjen oče, in kaj stori mati ki je s tako skrbjo delovala na to, da bi spravil^ svojo hčer v zakonski stan? "Ah" pravijo "smo ji že dostikrat povedali, da nam "on" ni všeč. Večkrat smo jo že opomnili, da ne sme ostajati tako dolgO po koncu. Toda kar se dru-zega tiče, mislim da ji lahko zaupamo. Moja hči gotovo ne bode ničesar slabega naredila. Kar se pa tiče njenega zaljubljenca ga gotovo ne moremo nagnati domu ali ga vzenmirjati s tem, da bi se mu-še zamerili da bi ti ne prišel več v vas k naši hčerki. To bi žalosti uničilo njeno ljubeznjivo srce in na ta način bi ostala sama brez moža!" — Na ta način možijo nekateri stariši svoje hčere, kar na debelo, uezmeneč sc za nedolžnost njihove hčerke. Vse, vse r.-3 pripravljeni žrtvovati samo, da morejo zadovoljiti njih hčerko! O usmiljenja vredni stariši! Kako nesrečni taki otro-
ci
;f
Preostanek 1. aprila 1920 ..............................$683,737.18
Prejemki tekom meifc« aprila 1920.
Plačanega od društev .....................$15,782^67
Obresti .................................. 566:10
Najemnina, poslopij ...................... 40.00
Najemnina dvorane ...................... 10.00
Drugi dohodki....................•........ 104.17 $16,502.94
I splačali:
Posmrtnina .............................. $20,028.50
Poškodnina ...................•........... 550.00
Bolniška podpora......................... 20.00
Upravni stroški ......................... 1,624.34
$700,240.12
22,222.84
Preostanek 30 iaprila 1920 Joliet, 111., 6 maja 1920.
.......... $678,017.28
Josip Zalar, gl. tajnik.
Važno za vsakega člana!
Ako ste se preselili in preme-
naznanjate pa te premembe naravnost upravništvu "Glasila".
nili svoj naslov, naznanite to taj- Na taka pisma se upravništvo ne niku(ici) krajcnnege društva; ne!bo osir&ty.
Zopet druga hčerka se shaja in dela prijateljstvo; s !kom? Z lu-terancem, brezvercem Judom, ali z nekim mladim paganom, ki še nikdar ni slišal o Kristusu!^ In kaj stariši sodijo o tem? — "Gotovo bi nam (bilo bolj po volji, če bi se naša hčerka omožita s kakšnim katoličanom. Toda ona je že v letih in oče in jaz tudi ne <bo-deva več dolgo živela. Zapustiti ji tudi ne moreva veliko ali celo nič. Tako bi jo pa rada videla preskrbljeno predno se bodeva ločila iz -tega sveta. In kaj pa mladenič? On res ni katoličan, toda je vseeno prijazen, čvrst in obče spoštovan povsod kamorkoli pride — prihaja iz poštene družine ter ima dober in stanoviten zaslužek. Zraven tega pravi izrazito, da mu ni dosti za verske stvari, ali kar se vere tiče, lahko naredi zaročena hčerka kakor hoče." — Takšna je izpoved nekaterih starišev, ki'v svoji zaslepljeni ljubezni do sveta ne vidijo nevarnosti, v katero tirajo svoje hčere; oni zek> redkokrat vprašajo domačega- župnika za svet, ki če foi prav hotel potegniti temno mreno raz njihovih o-
___2 ..^a.niti niilinve
za naprej, za njih prihodnost in še celo po njih smrti. Glejte in še tufcaj je župnikova dolžnost jih večkrat ustaviti z besedami Kristusovega opomin je van ja: "Iščite najprvo Božjega kraljestva in njega pravice." Kar vi storite za začasni napredek celo za 'bodoč-, nost, ko vas bode več med živimi, je vse to približno izlitje vaše naravne ljubezni. Po vaši smrti boste za njo dobili bogato plačilo, toda samo v primeri čistosti te ljubezni. Sedaj vaša ljubezen za more postati veliko čistejša in veliko bolj Bogu všečna, in zaraditega tudi bolj sosluž-na, če po vaših močeh pomagate in podpirate cerkev, dobrodelne zavode, ter na ta način opomo-rete zelo Veliko za Božjo čast. Te vrste darovi vam bodo donašali veliko večje zasluge za nebesa. Toda Če se za te stvari premalo zanimate in se vselej kadar bi i-mcli kaj storiti v te svrhe, izgovarjate: "Ja. mi moremo dobro gledati kam damo naš denar, da ne bomo pustili svojih ojrrok <brez zapuščine." Vaša ljubezen do vaših otrofk ni na pravem mestu, in ob vaši smrtni uri boste zelo lahko sprevideli, da je vaše premoženje ostalo na svetu mogoče samo za to, da ga bodo otroci na vse neumne načine (zapravljali, ko si za dušo niste na ta način ničesar pridobili. Nasprotno se pa vi nikakor ne smete zadovoljiti in se potolažiti z izogibnim izgovorom: "Bodem pa v mojem zadnjem testamentu nekaj zapustil za dolbrodelne namene in za maše, katere se. naj darujejo po smrti za mojo ubogo dušo." Na prvem mestu, kdo vam more dati garancijo, da ne bodo vaši otroci skušali premeniti testamenta, ali ga pa razveljaviti? Te vrste zločinov se celo ne manjka med našimi katoliškimi družinami, temveč jih imamo skoro na dnevnem redu. In če bi prav vaši otroci ne naredili kaj takega, zapuščina, katero smrt narekuje notarjevemu peresu, nima nikdar tako velike zasluge za nebesa kakor najmanjši dar, katerega ste radevo-1 je'darovali v vašem življenju iz prave čiste ljubezni. In, če zapu-. stite kaj za maše, tedaj imejmo upanje, da vas bodo te veliko hitreje rešile od začasnih kazni; seveda one vam ne morejo nikakor povečati zaslug za nebesa in potemtakem tudi iie nebeškega plačila.
(Nadaljevanje sledi.)
RAD BI ZVEDEL
za svoje bratrance (kuzine) Špe-har, iz Dečine na Dolenjskem, po domače Zelanovi.
Naj se zglasi tudi Ivan Mihe-lič, iz Blaževca, po domače Jaku-pčev, ker imam vsem važne stvari za poročati. Ako pa kedo drugi izmed rojakov ve za njihove naslove, naj mi jih blagohotno naznani, za kar mu bom zelo hvaležen.
Josip Mihelič, 1849 Alport St., či!1 ne Imore"X več "nst a vi?i n j i h o ve (rear) Chicago, EL
zaslepljenosti. Toda z ljubeznijo, j Opomba: Jaz sem doma w vata stoji veliko višje in napravici Sedevac št. 17 po domače Pe-človeka veliko bolj srečnega se- tričev.
A
Smrtna kota.
T© dni je umrl po dolgotrajni težki bolezni g. Josip Lenče, ve-letržee in hišni posestnik ter Član načelstva "Kmetske posojilnice" v Ljubljani. Bil je odločen pw-staš napredne stranke in je b* dolga leta-njen zastopnik v mestnem občinskem svetu. Ko je bil po septemberskih dogodkih ljubljanski občinski svet razpuščen, pokojnik ni več kandidiral.
Prvi francoski konzul v Ljubljani umrl. '
Po kratki bolezni je umrl Julij Hanhard, prvi francoski konzul v Ljubljani. Pokojnik je bil znana in splošno spoštovana oseba V Ljubljani. Naše narodno gibanje je spremljal vselej z odkritimi simpatijami. Pokojnik je žiyel dolga leta v Kranju kjer je bil tr govec z lesom. Svojo rodbino je vzgojil v francoskem narodnem duhu, skrbel pa je obenem tudi za to, da so se vsi naučili slovenskega jezika in simpatizirali z narodom, med katerim so živeli. Eden izmed njegovih sinov je med vojno služil kot kapetan v francoski vojski in bil kot tak delj časa tol-i mao slovenskega jezika. Francoski vlada je kapetana često rabila kot informatorja v slovenskih razmerah.
Železničarska stavka v Avstriji in Jugoslaviji.
Dunaj, 19. aprila. Proglas soci-jalistične stranke za sindakalno komisijo in železničarski sindikat poudarja, da bi se medtem ko ju-goslovenski stavkujoči železničarji dovoljujejo prost prehod vlakom, namenjenim v Avstrijo, majhna skupina železničarjev na Dunaju in okolici ne hotela pokoriti sklepu večine, da se ustavi stavka. Ce se ta skupina ne vda kmalu, bodo Dunaj in vsa industrijska središča kmalu brez kruha. Proglas poziva delavce naj delujejo na stavkarje da naj ne ogrožajo prehranjevanja in naj olajšajo promet vlakov, ki so poslani na Dunaj pod eskorto.
Belgrad, 19. aprila. Situacija glede železničaske stavke je doslej neizpremenjena, zdi pa se, da bo vlada storila vse, da konča čim hitreje to stavko, ki ni toliko izraz mezdnega gibanja, kakor pritisk komunistične stranke. Komunisti zahtevajo uredbo določil glede prometa in soodločevanja pri nameščanju osobja ter končno upostavitev posebnega železni-čarskega odbora, nekakega sovje-ta, pri ministrstvu saobračaja. V vprašanju plač po zatrdilu ministrstva ne obstoja nobenega spora, zato je nujna potrefoa, da nastopi vlada energično in da. napravi konec samozavestni komunistični propagandi. — Komunisti so izdali poseben komunike, v katerem odgovarjajo na trditve ministrstva saobračaja g|lede ma-terijalnih zahtev železničarjev in navajajo posamezne slučaje, kjer so se :baje registrirali prejemniki poedinih nameščencev.
Slovenske šole v Gorici. "Goriška Straža" piše: Italijanski ministrski predsednik Nitti je bil naložil goriškemu mestu, naj odpre slovenske šole v Gorici. To je bil hud udarec za goriški magistrat, ki je bil sklenil in slovesno proglasil, da nikdar in pod nobenem pogojem ne dopusti nobene slovenske šole v Gorici in tudi zasebne šole net Pa ko se je Jail z vil pod tem udarcem je v svojem sfa-rem srcu sklenil, da kolikor mogoče oslabi to ministrsko naredbo in kolikor mogoče prikrajša goriške Slovence. In mestni magistrat je sklenil, da, če že mora biti, se pač odprejo v Gorici slovenske
tem ne sme ostati in tudi ne too o-stalo. Kako naj naš otrok v tretjem razredu vstopi kar naenkrat v laSko šolo, ko tega jezika ne razume in bi nikakor ne mogel slediti v njemu tujem jeziku? In tudi če bi ga umel, mi zahtevamo zase pravico do vseh razredov za vse učence in učenke vseh šol, in od te pravice in od te zahteve ne bomo odnehali nikdar in nikoli.
Izid volitev v Pragi Stranka dr. Kramara popolnoma propadla.
Praga, 19. aprila. Včerajšnje
volitve v čehoslovaško zjjornico so se vršile v popolnem redu. Od 8 do 16 je glasovalo 9 milijonov volilcev. Se strani čehoslovaških volilcev se je agitiralo živahno, toda mirno, med tem ko je bilo med nemškimi volilei nekoliko neredov. Zavedajoč se pomena in važnosti volitev, so šli češkoslovaški volilei na volišča s hvalevrednim zadržanjem in dostojanstveno. Liberalna buržuazija z dr Kramarem na čelu je dosegla po nekih središčičh nekoliko uspehov, posebno v Pragi, toda v glavnem je le izgubila volilno bitko. v praškem okraju stoji v prvi vrsti socijalno -demokratska stranka s 227.000 glasom in 15 poslanci, za njimi narodni socijalisti s 160.000 glasovi in 8 poslanci, na tretjem mestu narodni demokrati s 152.000 glasovi in 7 poslanci, potem agrarci s 127.000 glasovi in 3 poslanci. Po deželi zavzema prvo mesto socijalno -demokratska stranka in zadnje narodni demokrat je.
Praga, 20. (S) Volitve so se vršile danes mirno. Doslej so znani .samo izidi volitev v Pragi, kjer so imeli narodni demokrati velike uspehe. Največ glasov so izgubili nacijonalni socijalisti, v katerih isti je tudi Beneš.
očigled vojafikčmu pozivu k oro- še mnenje, da ne bodo hoteli po
ini vaji vas poživljamo, da stopi te iz pasivnosti in nastopite 20. a prila ob 7 zjutraj službo. Promet v Belgradu je deloma vzpostavljen. O pragmatiki se nadaljujejo pogajanja po načrtu. Predsedstvo 2JŽ: podpredsednik Korošec
Dritvne menjalnice
Belgrad, 21. aprila. Ministrstvo financ je izdalo naredbo, da se u redi poslovanje državnih menjal nic v obmejnih krajih preko katerih prihajajo naši izseljenci, ki se vračajo i® Amerike. Državne menjalnice bodo zamenjavale do larje za naše dinarje po najugodnejšem borznem kurzu, tako da se bodo naši izseljenci obvarovali ropanja, ki se sedaj vrši z njimi, pa tudi da na ta način pride država do dolarjev za svoja plačila v Ameriki. ODosedaj se bodo organizirale take menjalnice v Kotoru, Dubrovniku, Metkoviču, Splitu, ISarajevu, Ljubljani in Mariboru. Zamenjava ne bo odve-zna.
Avstrijski drobiž.
Belgrad, 21. aprila. (Uradno) Na podlagi pooblastila in sklepa ministrskega sveta štev. 7288 od 27. marca t. 1. se določa, da se av-stro-ogrski niklasti drobiž po 10 in 20 vinarjev pri javnih blagajnah in v privatnem prometu sprejema kot novec po 10 in 20 par. — Podpis: Finačni minister dr. Jan-kovič.	f
šole, toda samo dva prva razreda4«^rečo. Njim ni mar mezdno gi
Glas iz ruskega ujetništva.
Po triletnem, molku se je oglasil iz ruskega ujetništva g. Edko Dekleva iz Postojne. Pismo, datirano 1. nov. 1919, v IrkestaiiN odposlano iz Indije 7. jan. t. 1. in došlo 24. februarja t. 1. se glasi:
Preživel sem v tem času tri revolucije, grozovite stvari videl in prestal. Sedaj se nahajam na kitajski meji blizu mesta Kažgar in senw službi bele garde proti bolj-ševikom. Sem vedno zdrav, dobro oskilbljen in imam tudi lepega konja. Spomladi, kakor hitro se zboljšajo pota, se vrnem črez Indijo ali Kitajsko domov. Vsi Slovenci v Turkestanu, častniki in vojaki, so živi in zdravi. Boljše vika ni med njimi nobenega. Pozdravljam vse sorodnike in znance.
■ Stavka železničarjev.
Ljubljana 20. aprila. — Danes zjutraj se je začela rušiti komunistična stavka. Tekom dopoldneva se je na južnem kolodvoru oglasilo na delo 250 železničarjev. Dva stroja bosta tekom prvih popoldanskih ur že sposobna za promet. Komunistični strankarski odbor, ki čuti, da se mu majo tla pod nogami, je danes zjutraj izdal litografirane listke, v katerih huj-ska proti temu, da bi železničarji šli na delo. Vkljub tem listkom se je nad 250 železničarjev odločilo da gredo na delo. Število dela-voljnih še vedno narašča. Danes dopoldne so komunisti spravili nekaj stotin železničarjev po raznih poteh za Rožnik, kjer so v gozdiču ob Večni poti priredili shod. Govoril je voditelj komuni stov Žorga, ki je izjavil, da je razglas mobilizacije le bav- bav. Svetoval je železničarjem naj ne bodo ne blizu železnice ne doma, marveč naj hodijo na izprehode. Na tak način hujskajo komunisti železničarje, da ti jih spravili v
in sicer kakor paralelke na eni i talijanski šoli. V tretji razred naj bi potem slovenski otroci vstopili v italijansko šolo. To je vnebovpijoča krivica za gorifeke Slovence^ ki so pred vojno imeli pet šolskih domov poleg slovenske gimnazije, slovenskega moškega in ženskega učiteljišča s pripravnicami in obrtnimi šolami, kjer se je skupaj šolalo 2946 učencev in učenk. Poudarjamo, kar se godi v Gorici z nami, Slovenci, to je krivica, katere ne bo nikdar prebolel in prenesel goriški Slovenec! Pač smo pripravljeni sprejeti dva slovenska razreda v Gorici v e-nem naših šolskih domov a to samo za letos, ko smo že sredi šolskega leta, da pridejo naši otroci že vendar enkrat v šolo; a pri
banje, njim gre le za politični u-speh svoje stranke. Na Hrvatskem s silo in terorjem deloma še vzdržujejo stavko.
Ljubljana, 21." aprila. Na snoč-nejšnjem shodu v Narodnem domu je g. Fran Rupnik obširno pojasnil taktiko Zveze jugosloven-skih železničarjev, ki je dosegla da se izvede nova službena prag-matika in s tem uredi gmotni položaj železničarjev, trezno in mirno je utemeljeval vzroke, ki sc vodili Zvežo k pasivnosti in sled njič k sklepu, <Ja se prične delo. Po obširnem, stvarnem poročilu je prečital brzojavko osrednjega odbora. ZJŽ katero razpošlje svojim zunanjem podružnicam, oziroma članom: "Na podlagi sklepa centralnega odbora v Belgradu in
Prepoved točenja alkoholnih pijač.
Ljubljana, 21. aprila. Celokupna deželna vlada je sklenila v svoji seji, da prepove točenje vseh alkoholnih- pijač (vina, piva, žganja) enako kakor tudi prodajo alkoholnih pijač v zaprtih steklenicah. To uredbo je deželna vlada sprejela po vsestranskem prevdar-ku in temeljiti presoji današnjih razmer. Položaj v državi zahteva hitre in učinkovite remedure. Prvo, kar je danes potrebno je treznost vseh slojev, ker so vsi dolžni, da po močeh pomagajo pri ustroju zdravega družabnega reda. Baš zadnji čas pa prihajajo poročila od vseh strani o neverjetni nezmernosti, ki je segla v široke plasti prebivalstva, ljudje, ki tarnajo, da ne morejo izhajati, razsipajo denar za botiljke. Nujno delo zastaja, draginja vsled po-mankanja blaga raste, med tem se pa tratijo delovne moči po gostilnah in zakotnih krčmah. Med pivci se potikajo izgubljene eksistence in ne redkokrat državi nevarni elementi, ki hujskajo proti vsaki oblasti ter sejejo nezadovoljnost med svet. Uvažajoč vse to, je posegla deželna vlada po o-menjeni radikalni meri z namenom, da obnovi red in ustavi o-gromno izgubo narodnega premoženja, ki se sedaj po nepotrebnem razmetava. Ta naredba stopi v veljavo z dnem razglasitve po posameznih občinah.
Za KarHnom Sedej? — PrejeU smo: Ko so bile začele raznaša-ti — izprva bolj sepetaje in plaho, pozneje pa glasneje in določneje — govorice, da škof mons. Karlin zapusti Trst, so se^začela ugibanja o vzrokih temu dogodku. Eni so menili, da škof Karlin vsled izpre membe v razmerah sam želi iz Trsta; drugi, da se sv. Stolica sa ma, brez kakega pritiska od drugih strani, želi s tako izpremembo osebe na vladi tržaško-koprske nekako prilagoditi novemu položaju; tretji pa so sodili, da so se v Vatikanu vdali takemu pritisku a potem škof Karlin pritt&ku iz Vatikana. Ugibalo se ^e torej o treh zmožnostih. Kolikor pa smo obveščeni, ni govora o prvem pri. meru, pač pa o obeh naslednjih. Ali se ima res začeti sedaj ista i-gra proti knezonadškofu Sede ju? Ali je verjetno, da bi se tržaška zgodba ponovila v Gorici ? ! Vse je sicer možno v sedanjem zmeša-nem svetu, ali nam se zdi vendar neverjetno. (Kajti po raznih znakih se nam vidi upravičen zaključek poizkusa, da občutijo sedaj grenko, kako so se varali, oziroma, kako so bili prevarani, ko so so se dali zavesti k nesrečni domnevi, da z onim tržaškim poizkusom — pomirijo duhove! Do take domneve je moglo priti edino le vsled temeljitega nepoznavanja razmer — posebno pa narodnostnih — v tej škofiji. To nepoznavanje so drzno izrabili tisti znani krogi — posvetni, a tudi duhovniški ki bi hoteli, da naj škofje v teh pokrajinah ne poznajo svoje škofije, ampak le — vso Italijo! Danes pa v Vatikanu vedo, da niso.pomirili duhov, tf ve to tudi novi škof tržaški sam. Odtod na-
navljati nesrečnega poiskusa na
Se — nevarnejših tleh. Sicer pa— kakor rečeno — tudi neverjetno, sti niso absolutno izključene ^na tem razdrapanem svetu. Zato nismo odvezani od dolžnosti, da po-vzdigamo glasove o pravem času. "Duhovi" so danes zelo živi, zelo vznemirljivi. Caveant consu-les! .
Resnica o italijanski zmagi na Piavt Kakor poroča dne 22. apr. "Lavatore", izide v kratkem v Milanu knjiga Giuseppe Prezzoli-nija z naslovom "La verita su Vittorio Veneto. "Lavatore" že podaja nekatere Prezzelinijeve izreke in mi naj jih tudi posnamemo. Prezzolini pravi: "Vittorio Veneto (po tem kraju imenujejo Lahi vojne dogodke zadnjih dni oktobra meseca leta 1918.) ni bila vojaška zmaga iz enostavnega razloga, ker je za zmago treba bitke in za bitko sovražnika, ki se bojuje. Pri Vittoriju Venetu pa je bil sovražnik, ki se je umikal. Vittorio Veneto je umik, ki smo ga spravili v nered in zmešnjavo, ne pa bitka, v kateri bi bili zmagali. To je resnica, ki se mora povedati Italijanom, resnicafin~si jo Italijani morajo dati dopovedati. Pri Vittoriju venetu nismo premagali; nismo se vojevali pokretno, kvečjemu le kakor na vojaškem vežbališču. Če bi se znalo preudarno razmišljati, bi se razumelo, da je nemogoče izgubiti samo 16. 000 mož mrtvih in ranjenih v hitri od Stelvija do morja tekom celega enega tedna; v nekoliko u-rah prekoračiti najtežavnejše postojanke, ob katerih se je zlomil naval naših najboljših brigad, poraziti v osmih dneh vojsko, ki je nismo mogli premagati v treh le-^ tih: vstopiti na tovornih avtomobilih v Trident in na parnikih v Trst, če ibi se bila resno upirala ona vojska. Ko se govori o veliki^ zmagi, se pozablja, * da se petnajst dni preje italijansko povelj-ništvo hi smatralo v stanju za naskok na sovražnika, če ne bi bilo prišlo nekoliko amerikanskih'divizij. . . Poročila generalnega štaba so kriva kakor so tudi časnikarska. Za razpihnjenje Vittorija Veneta ste bili dve želji; želja vojaških krogov, da bi se ponašali in si pripravili lepe in slavne čase po vojni, in želja politiških krogov, ki so hoteli izkoristiti lahko zmago za zopetno zanetitev ognja nacijonalistiške nadutosti, imperialističnih čustev in sovraštva proti sosedom. . ." — Tako italijanski publicisti Giuseppe Prezzolini. Mi z naše strani nimamo prav ničesar dodati tem iz-janjem.
Samomor. Sedeminštiridesetlet-letni brivec Fr. Janežič, s stanovanjem v ul. Giustinelli v Trstu je zaprl 22. aprila okoli 15 v svojo sobo in se obesil. Pritrdil jc yrv ob neki kavelj na stropu in se zadrgnil s pomočjo stoliče. Nje gova žena, ki je bila v sosedni so bi, je opazila nesrečo prepozno Zdravnik rešilne postaje je samo ugotovil /smrt. Vzrok samomora so baje v družinskih ncprilikah.
Razmere na Reki. Večerni "La-voratore*' od 29. marca objavlja naslednji dopis iz Rima: "Delavski razred na Reki, ki je dospel do yrhunca svojega trpljenja, se, preden pogine, obrača z obupnim klicem na tovariše delavce vsega sveta: "Bratje, rešite nas! Lakota, ječa, muke — v ječa nas mučijo — morilno ibodalo arditov.nas ugonabljuje. Blazni samosilnik (D'Annunzio) in njegovi biriči ne poznajo usmiljenja z nikomur, kdor noče kričati "Eja, eja, ala-la!" Bratje, podvizajte se, kajti jutri bi že znalo biti prepozno. 'Mera je polna; mi ne moremo več. Razdevalno 'besnilo blaznega samosilnika je doseglo višek. Brezsrčnost in zlo vladata neomejeno v mestu. Da bi zajezil te nadloge, : izganja blazni samosilnik iz mesta vse one, ki niso pristojni v mestu, dočim se mi Rezani, ki so mu sovražni in niso mogli pobegniti iz mesta, mečejo na dno ječe. Rodbine, ki bivajo v Reki že nad sto let, so prisiljene, da morajo iti po svetu s trebuhom za kruhom, brez strehe, !brez postelje. Dannunzijans/ki biriči <zagre-šajo najerše zločine in zvračajo krivdo na delavstvo. Ječe so nabito polne in jetniki se mučijo. I-talijanska vlada je sokriva, ker je redno vojaštvo v najboljših od-nošajih z dannunzijanci. Tovariši! Rešite nas s takojšnjim odločnim čifiom!" — MisHmo, da te-mu^pozivu pač ni treba pripominjati prav ničesar, saj govori sam dovolj jasno. In mirovna konfe-
renlea trpi, da se že mesece in me-setee gode ta'ke grozote!
Šestnajstleten ubijalec oproščen.
10, aprila je sedel na zatožni klopi v Trstu mlad obtoženec, deček takorekoč. Bil je to neki Nikolaj Tončič iz Pirana, ki mu je šele 16 let. Dne 15 januarja t. 1. je zabodel z nožem svojega tovariša tudi komaj 151etnega Antona Zudiča, ki je od zadobljene rane umrl. Obtoženec* je svoje dejanje priznal, toda zatem je skušal dokazati, da je ibil izzvan in da je pokojnik sam foil pravzaprav kriv, da je prišlo do prepira in do tepeža med njima. Onega dne so se igrali za pomeranče z nekimi tovariši. Nakrat je ena pomaranča izginila, in Zudič je takoj obdolžil njega in mu jo zahteval. On pa je ni vzel in mu je tudi ni mogel dati. Zudič pa ga je začel tepsti po glavi. Ko ni hotel nikakor prenehati, ga je udaril z nožem, ne da bi ga hotel ubiti. Pri teh besedah se je mladi obtoženec razjokal in je začel klicati: "Mama, mama!" Priče, ki so bile zaslišane, so izjavile, da se je bil Tončič prisiljen braniti. Njegova mati, ki je bila zaslišana, je povedala, da je imel njen sin neko duševno bolezen od taikrat da je zelo razburljiv. 'Porotniki so se enoglasno izjavili proti krivici ob-ženega Toročiča. Bil .je oproščen.
lirah pa celo samo nekaj nad pet milijard, ter jo primerjamo n. pr. z italijanskimi 120 milijardami lir na eni ter z naravnim bogastvom Jugoslavije na drugi strani, po-t^m je pač treba reči, da stvar ni ravno tako grozna; sama v sebi ustavljena in urejena Jugoslavija more s svojim naravnim bogastvom v najkrajšem času pokriti te dolgove.
\ .	'Tržaška Edinost."
Za druženje moči.
VELIKOVEC, 22. marca. Z u-stanovnega shoda Jugoslovanske Matice se je odposlala naslednja brzojavka: Jugosloveni, zbrani 10 t. m. v Velikovcu na ustanovnem občnem zboru Jugoslovens'ke Matice, prosijo in rote vse politične stranke, da za enkrat opuste vse medseibojne boje in z združenimi silami omogočijo močnemu parlamentu v sedanjem odločilnem pasu ugodno rešitev v pra-šanja naših mej.
Državni dolg.
BELGRAD. "Politika" objavlja naslednje zanimive številke: Viseči dolg naše države znaša danes: 1.6% boni v kronah 239,000,-000 K. 2.6% boni v dinarjih 28,-000,000 K. 3. Posojilo pri Avstro-ogrski banki 300.000.000 kron, 4. Utrganih 20% pri kolekovanju ki so porabljeni 600,000.000 K. 5. Nepokrit dolg pri Narodni banki, 988,000.000 K. — Skupaj naš viseči dolg 2,155.000.000 K. —Stalni dolg Srbije 900 bilijonov frankov po današnem kurzu franlk po 10 K 9000 milijonov K. 2. Vojni dolg Srbije 2 miljardi frankov 20.000 milijonov K. 3. Ameriško posojilo Srbije 12. mil. dolarjev po 150 K 3000 mil. K; 4. Ameriško posojilo državi SHS 55 mil. dol. 8250 mil. K. 5. Franc^ngl. posojilo državi, SHS 50 mil. frankov 560 4>iL K. Skupaj stalni dolgovi 41.250 milijonov kron. K tem dolgovom moramo še prišteti odkupnino za osvdboditev, del predvojnih avstro-ogrskih dolgov, odkupnino domen in še kaj podobnega nam bodo naprtili "zavezniki v Parizu. — Veliko je tx). Toda če pomislimo, da znaša ta velikanska kronska svota v dinarjih samo nekaj nad deset miljard, v
Češka in Jugoslavija.
REKA. 'Vedetta d' Italia" ra-zmotriva o vesteh češkega časopisja, ki so jih izzvali italijanski poizkusi, da bo prišlo do revizije madžarskih meja. Bavi se z vprašanjem odnošajev med Čeho-slovaško in Jugoslavijo in piše: "Res je: Pozabili smo, da med Če-hoslovaki in Jugoslovan^ ne ofij-stoji samo plemensko bratstvo, ampak, tudi ozko edintftvo koristi, kakor je tudi uspeh drugega. Tudi Jugosloveni od.leta do leta neprestano kličejo, da so in o-stanejo zakleti sovražniki Italije, tako dolgo, dokler ne pridejo do Soče. To pomeni, ako tbodo držali besedo — do večnosti. Torej morajo Čehi izbirati med prijateljstvom Jugoslovenov in med prijateljstvom Jugoslovenov in med onim Italije. Ni mogoče biti istočasno prijatelj dvojih sovražnikov." V tem leži zrno resni-
ce.
Za narodno zdravstvo.
ZAGREB. Da more zadostiti novim večjim potrebam, se je zagrebški deželni bakteriološki zavod znatno razširil in'izpopolnil. Tu se je osnovala zaloga vseh potrebnih serumov, ki se bodo oddajali zavodom, lekarnam in uradom cele države po nabavnih cenah. Cepiča proti legarju, koleri in griži se proizvaja na zavodu samem za celo Jugoslavijo. Osnoval se je poseben oddelek za bakteriološke in ^se drnge preiskave iz higijene in medicine. Položil se je tudi temelj za vakeional-no seroterapevtski zavod za proizvajanje raznih serumov, ki jih moramo sedaj nabavljati iz inozemstva. Tudi zagrebški deželni zavod za proizvajanje animalne lrmfe proti kozam se je znatno razširil ter bo preskrboval s cepivom vso državo. Premesti in razširi se tudi Pasteurjev zavod.
Masaryk Seitzu. Priobčili smo že brzojavni odgovor predsednika čehoslovaške republike, Ma-saryka, ministrskemu predsedniku Jugoslavije na čestitko povodom 701etnega Masarykovega rojstva. Predsedniku . nemško-av-strijske republike pa se še Masaryk zahvalil na čestitki takole: 'Gospod predsednik! Prisrčna hvala na vaših prijaznih besedah. Rad se s-pominjam časov, ko sem politično občeval z vami, 4n sedaj se radujem na odnošajih dobrega sorodstva med našima repiiblika-ma. Nadejam se in želim, da bi ti odnošaji prinesli vaši in naši državi zaželjene gospodarske in politične sadove." — Vemo sicer, da se besede vljudnosti izrečene ob takih prilikah, ne smejo polagati na zlato tehtnico in se jim ne sme pripisovati posebna pomenbnost.

Pozor Slovenci v Chicagu In okolici!
M
1 Udeležite se krasne dramatične predstave
VERIGA
- ki jo uprizori---

99
i
I
Slovensko Mladeniško Društvo "DANICA"
CHICAGO, ILL.
v'nedeljo, dne 23. maja
v Pulaski dvorani, Ashland Ave.
blizu 18. ceste-
VSTOPNIN* 50c
Začetek točno ob pol 3. uri popldne
Po igri prosta zabava in ples
Ta krasna ljudska igra bo vprizorjena prvič na
slovenskem odru v Ameriki.
-
CENJENI ROJAKI IN ROJAKINJE!
Polovic« čistega preostanka bode v korist vojnih sirot t stari domovini. Upamo, da ga ni Slovenca ali Slovenke v Chicagu, ki bi se ne odzval klicu nedolžnih sirot, ki tako pomoči potrebujejo. "Veriga" je spiaal Franc Finžgar, znani slov. pisatelj 1. 1919. Toraj že ko je bila Jugoslavija osvobojena, ima vse polno poučne in zdrave vsebine ter bode vsaki zadovoljen kedor bode prišel poleg tega bodete storili dobro delo, ko bodete pomagali nedolžnim vojnim sirotam.—Odprite srce, odprite roke! Sirotam olajšujte forje!
Opomba: Med igro bode zapel tudi novo ustanovljeni Pevski zbor "Soča" krasno pesem "Soči", zložil g. Jakob Aljaž. Bode tudi vsakovrstnega drugega razvedrila.
Slovenci in Slovenke pridite vsi!	ODBOR.
nanfllli


Vljudnost, ki je med civiliziranimi ljudmi v dolžnost, je eno, a stvarno določeno koristi, ki jih je treba braniti, so drugo. Vendar utegne biti neke značilne pomembnosti dejstvo, da Masaryfc izrecno naglasa gospodarske in politične koristi, obeh drž. Gospodar sko in državnapolitično življenje ima pač svoje zakone, ki so silnej-si, nego občutljivosti, zlasti če so še iz prejšnjih nesrečnih časov.
Ubil brata. — Oproščen. Razprava proti Ivanu Švabu iz Zpzi da pri Dekanih se je končala. Ob ženec je bil oproščen. Zdravniški izvedenci so y ugotovili, da je
Švab iKKŽjasten in da je tudi dedno duševno bolan. Pod vplivom tega mnenja so se porotniki izrekli v prilog dbtožencu, nakar ga je sodišče oprostilo.
Mestni občini ljubljanski je deželna vlada dovolila, da najame posojilo do najvišjega zneska 3,000.0000 K za zgradbo treh stanovanjskih hiš na mestnem svetu na Prulah, in posojilo najvišjega zneska 1,000.000 K za mestno priprego. — Sprejme se osnutek naredbe celokupne deželne vlade za Slovenijo, s katero se spremi njajo nekatere določbe o podporah brezposelnih.
NA POLJANI.
Povesi. Spisal Ksaver Meško.
(Nadaljevanje.)
Resnično, bila je utrujena. O-semletnemu otroku ji je umrla mati. Oče je bil pijanec in je blodil po svetu, vedi Bog, kje. Umrli bi s tri leta mlajšo sestrico od gladu, da jih ni prijela na pokopališču za roki dobrtftna znanka materina in jima ni rekla: "Pojdita z menoj, mali!" Od tam je prišla v službo, brž ko je bila zmožna dela. In od tedaj vedno v službah, veden delavnik!. . 'Idi Katroa. . . Stopaj, Katrea. . . Pridno, Katrea. . . To. Katra, in ono. ," Neprestano ;* delaj, delaj Nikdar nedelje, nikdar praznika, ko bi sedla brez skrbi ob pot življenja, v prijetno senco, in bi se vdala božajoeemu brezdelju, sladkim sanjarijam, omamnemu hrepenenju mladega srea, vabljenju sveta. . . Tako je šla skozi življenje in ga ni okusila nič Živela je drugim, ne sebi. . . Minila so leta; prišla je starost, da ni vedela kdaj. In glej, pogledala je zdaj včasih, v svečanih tre-notkih, nazaj in okoli sebe in v sebe, in razveselilo se je srce navzlic vsi žalosti, ki jo je gledala ob sebi. Ker v vednem delu, v ved-nem trudu je ostalo srce čisto; nič prahu vsakdanjega, neprazni-škega in nesvetega življenja ni leglo nanj. . . Ker najčistejša o-štajajo srca onih, ki gredo v vednem delu ali v vednem trpljenju skozi življenje. Kakor ogenj je trpljenje in delo, plamen, ki oči-ščuje in ne trpi ob sebi ne rje, ne nesnage. Svet je ogenj, sveto je delo, posvečeno jev trpljenje!
Mladostno je bilo srce, a telo starkino je bilo oslabelo. Utrujeno je bilo od vednega truda in si je želelo pokoja.
Zadrhtela je v nemiru vsa Trata, ko se je odpravljala Katra k sestri, vdovi in majhni posestni-ei v sosedni fari. Odpočije si pri nji še malo ali umre in najde v smrti večni mir in odpočitek.
Nahuje je zadel naklep Katrin
Vilmo in Tinko.
"Ne hodite, teta! Ne pustite
naju sami

Zamišljeno je strmel za počasi odhajočo starko — peljati .se ni marala, le kovčeg z obleko naj pripeljejo ob priliki zaT njo, je prosila. I kakor od daleč, zamolklo bu čanje strašne trombe sodnega dne, mu je šumelo v glavi, od vina in žganja težki:
"O Trata, umirajoča . . • • » •
* Kakor kamen je človek, kamen, ki se ga vrže v vodo. Pada, da se pogrezne v blatu."
Vendelin, izgubljeni študent, izgubljeni sin Trate je modroval tako v gostilnici in je naslanjal ofl pitja težko in bolno glavo v roke.
Od pamtiveka je bilo tako z našo mladino in ostane tako vekomaj : pošljejo jih v tujino, na neznane poti; in nekateri gredo svojo pot in ne omagajo, in najsi je od začetka do konca, iz doline do višine, s samim trnjem in kamenjem posuta. Nasprotstva le ja-eijo mlado njihovo moč, zapreke kujejo njih voljo in jo store železno trdno. Drugi omagajo. Ta pod zaprekami, drugi, ker mu je pot prelahka in ga omehkuži. Tretjim stopi nenadoma usoda na pot in jih prime za roko in jih po-vede nazaj po cesti, ki so jo prekoračili s težavo, ali jih odvede hipoma na drugo pot. Ivana tako.
Potem pride drugo-dejan je". Nekateri se vdajo in se zagledajo z vsem sreem naprej po novi poti; sprijaznijo se z novimi cilji in jim stopajo krepko naproti. V eni rao či obračuni kateri s prejšnjim življenjem: kakor bi zaprl knjigo, popisano s krasnimi besedami, .in bi jo položil naglo na stran. Ni časa več, da bere te mehke, sanja-ve pravljice. Delavnik je, visoko stoji solnce!' Le včasih se vrsti praznik za dolgo vrsto delavnikov, truda in napora polnih. Tedaj od-pro ono lepo knjigo in se zamaknejo in potopijo v njo z začuder' mi, svetlimi očmi, z nemirnim srcem. Drugi obračunajo v mesecih, tretji v letih, a četrti nosijo dolg
šeno m bolno kakor dete, ki po lepi igrači, zlomljeni nenrfdo-ma, odvzeti nm s silo.
Z začudenjem, z vznemirjenimi srci jih poslušajo ljudje izpočetka. Polagoma se privadijo; spoznajo sanjarije brez resničnosti in brez ciljev. In prično se posmehovati. Črez mesece vidijo ležati nekdaj lepo oblečenega, gosposki govorečega in imenitno se ponalajočega študenta ob cesti, pijanega, uma-, zanega — in čutijo usmiljenje. Vidijo a večkrat — iz usmiljenja se porodi porogljivost, preziranj«, za-; ničevanje.	' f „
'' Izgubljen študent 1w 5 « Taka je bila pot Vendelinova. Pač je plakala Katra, ko je videla, kako se vdaj^ pijači bolj in bolj. Sveto nalogo in veliko dolžnost je sprejela od rajne matere; na njeno vest je položila umirajoča skrb za deco — a kako skrbeti, kako pomagati, kako rešiti, ko ga je prijemal in objemal demon alkohol z močnejšo in močnejšo roko, ko je bilo .srce slabejše od dne do dne, od pijanosti do pijanosti, in se ni moglo ustavljati več strasti niti ob ljubeči in skrbni opori k Gimnazijo je dovršil dobro. Pričel je z vseučiliščem, posvetil se je pravu. A izvedeli so kmalu na Trati, da je pač vpisan, a se briga malo za učenje, kakor bi ležalo to daleč od strani od'pota njegovega življenja. Prezrl in preziral je ta
cilj, ker se je zamislil v drug v pitje. A od doma je izosiajal sčasoma denar. Do konca gimnazije- je plačeval oče redno, dfcsi včasih že nekoliko težko. A tipanje je bilo pri plačevanju: posoja. Računal je, da vrne Vendelin pozneje Trati, njemu in Petru, morda tudi sestram, kar mu da zdaj Tatra. Ker od propadi! bratovega se je navadil Tratnik računati skrbnejc, ceniti tudi malenkosti, posebno v hipih in v dneh treznosti. V teh letih nesreče in skrbi se je približal nekoliko bolj sinu, dasi precej iz sebičnosti, ne samo za se, ampak tudi za deco. K^-
zdaj; ko jim hi mogel dati ničesar ve^, se je budila vest in mil je govorila jasno in glasilo, oa je dolžnik deci in ji ne bo mogel izplačati dolga najbrž nikoli.
"Glej,'kaj si jim dal v življenju! Življenje samo, sicer ničesar! Ljubezni bi jim bil dal, a hotel si jim dati bogastva in se odkupiti s tem. A kje ga imaš sedaj f— Tako jim ostaneš dolžnik vekomaj!"
Pothanjkanja Vendelin ni bil vajen. Odvadil se je z leti tudi napoja in tfudar Ker iz živega vira mora izvirati ' navdušenje in moč zk trud in delo, sicer usahne kmaHi' in umre. A kateri je naj-živejšf, najgloblji in najbogatejši virf Ali ne ljubezen? Zato Je tako ^lkdak trud in napor, prevzet iz ljubezni. 1A glej, te Vendelin ni okusil.-Kako jo torej naj vrača, kako se naj oživlja, pomlajuje in krepi ob nji? In kar so mu dajali,- da mu odkupijo pravico do Trate?
Jasno je spoznal vse to z leti. Videl in čutil*je vso hladnost, ki je bil delež njegov od nekdaj,y darovan mu od rodnega očeta in brata, in se je vprašal: "Čemu? Kaj smejo in morejo zahtevati od mene?"
A-ker je bilo treba jesti, je po-Sedalnekaj časa po odvetniških pi-sarnkft.
/ TAko zaslužim vsaj za se. Seve nadaljujem obenem študije." - v 14'pftje bila misel, tako lepa, da ji je veroval včasih sam, dasi je vedel^da je zlagana, njemu samemu- ig 'drugim v prevaro.
T . (Dalje.)
ozor Slovenci!
vSoiith Chicago in okolici!
Vsled neljube bolezni, starosti in onemoglosti pri družini bom !t primoran popolnoma opustiti svojo trgovino z raznovrstnim blagom A na 9&34 Ewing Are., So. Chicago, zato se pa vrši za nedoločen čas P
Velika, ali splošna razprodaja |
vsakovrstnega blaga po jako znižanih in lastni cenah. Vsakega Slovenca in Hrvata uljudno vabim, da si pride ogledat blago in prepričat o znižani ceni. Vsa zaloga mora biti razprodana.
Prečitajte le nastopni cenik:
Moške "Maki na wt'
ne $15.00 veljajo meni samo
,' danes vred-
* $9.00
Moški klobuki, $7 sedaj CA samo <P«J*«Jv
vredni do
in
$6.00 $4.75
Moške hlače, prava cena $3.50 do $7.50; na tej razprodaji samo
$2.95 do $4.50
Hlače za dečke od
35c do $1.50
Moške srajce za delo in praznične; prava cena $1.50 do $3.75; na razprodaji samo
$1 d° $2.50
Vsakovrstne spodnje obleke, vredne $1.50 do $4.00 izjemna ce-
na
zdaj
"Union Suits"
navadna cena zdaj samo
$1 d° $2.50
letne in zimske, $1.50 do $4.50;
$1 d° $2.90
Vsakovrstne ženske bele ali črne in otroške nogavice vredne od 35c do 75c zdaj OP J0 samo	Uwv
Vsakovrstne moške nogavice volnene, vredne 75c; na tej razprodaji samo 45c; vredne $1.00 zdaj samo 75c; vredne $1.25; zdaj samo 85c; vredne $1.50 d»*| A A zdaj samo	«Pl»UU
Nogavice dekliške iz finega cvir-na (merserais) in ženske nogavice vredne *>0c in 85c; zdaj samo
40c in 68c
Ženske svilnate nogavice, navadna cena $1.20 do $1.50 na raz-prodaj, 90c in $115
Čevlji moški, vredni od $4-50 do $13.50 zdaj samo $3.25 do $8.50 in nekoliko čevljev za dečke ter deklice zdaj pri meni na prodaj pod tovarniško ceno. Na razprodaji je še mnogo drugega raznovrstnega blaga.
Grocerija: Fino solatno olje, galona
$2.65 s
Ajdova moka funt 10c; kis (je-sih) najboljše vrste 20c galona in veliko druge grocerije.
Poslužujte se lepih nagrad pridobivanje novih članov.
NOVOST!

I Pravi vremenski lazalec za samo $2.25
A	t.7r7 7>5f N-K*.
To je vremenski kažalec na reje* po švicarski metodi, ki pojasnuje vremensko stanje 24 ur naprej. To Tli nobena igrača, temveč je znanstveno izdelano in deluje avtomatično, ppd pritiskom zraka. Ta mala hišica ima 4 okenca, dve v ospredju in dve 6b straneh. Ima tudi dvoje vratifc skozi katere prihajajo številke ki vam povedo spremembo vremena. Mfed vračti je barometer, ki kaže toploto li* mr«Z' v vaši sobi. Na. gornji strani je Kuko-vica sedeča v ospredju okrašena z jelenovo glavo. Na levi na strehi te hišice je mala kletka. Z eno besedo to jo nekaj zelo krasnega in zanimivega za vsako osebo. Natančna navodila se pošljejo z vsako hišico.
NE POdllfJAJTB DENARJA V NAPREJ. Izražite ta oglas in priložite v pismu 25 centov poštnih znamk za pokritje pošiljatvenih troškov. Ostalo svoto $2.25 pa plačate potem kadar se vam prinese blago na dom. Pišite hitro ker blago zna hitro poteči.
VARIETY SALES COMPANY
Dept. 458 K, 1016 Milwaukee Ave., ' Chicago, III.
PROŠNJE IN IZJAVE.
>
za dobavo potnih listov iz stare domovine v Ameriko izdeluje pri gene-ral-konzulatu 8HS registrirani sloven' ski javni notar
IVAN ZUPAN, 1951 W. 22. Place, Chicago, HI. PiSKte za pojasnila.
NOVOST!
Ob enem je tudi na prodaj poslopje, ali hiša s prodajalno in stanovanjem, garažo in nekaj vrtom. Ako katerega veseli se mu nudi zdaj lepa prilika za nakup pripravno za vsako obrt. Moja stara in znana prodajalna je v sredini slovenske naselbine blizu slovenske cerkve. Ta prodajalna z mešanim blagom je edina te vrste v okolici od 5 do 8 blokov. Jaz jo moram opustiti vsled družinskih razmer. Cena nizka ter ugodna. Rabi se nekaj gotovine, drugo na
lahke obroke.
FRANK CHERNE
9534 EWING AVENUE - SO. CHICAGO, ILL.
*Vh
Gorjupa bridkost je zaskelela prejšnjega življenja do smrti s se-
t sreu starkinem, ko sta prosili v obupni srčni tesnobi. Čutila je: res ji pušča sami! Ker bila je edina na Trati, ki ji je ljubila res goreče, z ljubeznijo materinsko, ki je ni imela dati nikomur drugemu
'In glej, Katra , tvoji tvoji *esti jih je izročila rajna
Marija."
Še enkrat je omahovalo srce, drhteče v veliki boli in tesnobi.
"Trati ni mogoče več pomagati, res. A deklicama! Za nji skrbiš, za nji trpiš!"
A kakor razodetje drugega sveta je čutila in je videla duša prihodnjost. Saj ne bo dolgo. . . "In ti se ne pOgubita več. Tukaj si sejala dobro seme, Katra, s srečno, od neba obilo blagoslovljeno roko. Torej pojdi v miru.
"Saj bi tako ne bile več dolgo skupaj. . . Bog z vama! In rajne mamice ne pozabita!"
Tako se je poslovila starka od svojih ljubljenk, jokajočih bridko kakor ob pogrebu materinem.
Še Železnika je vznemiril odhod Katrin. A pomagati hi vedel in ni m o gel.r Proti snahi je bil brez moči; in ta je želela, da gre starka stran. Brez moči, da reši Trato. Ker grešil je nad obema, nad sneho in nad Trato. In še naj« šilnejša moč je slaba, če ji stoji na poti lastni greh.
boj.
In ti se ozirajo v enomer nazaj na pot za seboj. Ne morejo je pozabiti, ne morejo se vživeti v novo življenje. Pravljiško lepi, s samim zlatim, demantno čistim sol-cem preplavljeni se jim zde zdaj skrbi, i odbegli časi in najsi so bili še ta-
ko težki, z mnogimi skrbmi in bridkim pomankanjem ogrenjeni. Bedeči in v spanju sanjajo o njih. S sladkostjo in s toploto so prože-te sanjarije, srce je do vrha polno velikega, bolestnega hfepenenja.
In posedati začno po gostilni-cah. Tam sanjarijo najprijetne je. Najdejo prijatelje, znance, tuje ljudi, ki jim dajo piti in poslušajo voljno njihove sanjarije, iz-nikle iz vina in iz nemirne domi: šljije, izpovedane v blestečih besedah.
"... Tako čudovito lepo je bilo, a je šlo mimo in se ne- vrne nikoli več. In kako lepa bi bila prihodnost, najlepših del, najžlah-tnejšega sadu prebogata. Kaj vse bi dosegel, koliko storil! Prerokovali so mi vsi . . '
Govorijo kakor knjige,^ki jih dobi redko, vse lepše in čudovite-je nego župnik v pridigi ob najslo-vesnejših praznikih. Včasih, ko se razgrejejo že črez mero in ko jih zmaguje že v obilici zavžita pijača, naslonijo glave v roke, na mizo jo povesijo ih zajokajo pridu-
POSEBNA NOVOST
Najboljša, najmočnejše in praktično izdelana ura na tem avetu. STANE SAMO $12.95, LE KRATKO DOBO.
PREČ S DRUGIMI STARIMI URAMI.
f REE SALBNDAB

Ta ura je krasno in trpežno izdelana, ima prve ==s=c=== vrste švicarsko • kolesje s pravimi -^^InK kamni, jamčena -^ms^ za 25 let. Se navija enkrat na všacih 8 dni, ima patentirano-»med, ki'se redko kedaj utrga pri navijanju. Ima pet kazalcev, ki kažejo ure, minute, sekunde, dneve v	.. fnmn	T tednu ali mesecu. | Q Te ure so posebno dobre zelo pri-lagodne za vsakoga, ker vedao čaa in b& rcikc kedaj VZZtzz.!:. Tz, vredc* > M
IJUUOV^U £t iijliTlI SillU (c UulCClii,	T"--——«=2 —- -— •—
dobo po $12.95. Torej hitite tn se poslužftfe te pfilikfeV kfctera se vam skoro mogoče nikdar vec Yi življenju v ne -ponudi.. ;Ako bi ne bili zadovoljni s to uro, potem ko, jo sprejmete ip če jo niste pokvarili, nam jo lahko vrnete nepokvarjeno in mi vam vrnemo vaš denar.
ZASTONJ: Kdor izre2e'& oglas in g* pošlje nam takoj z naročilom dobi popolnoma prosto ta krasni fob in pojslačeno kravatno iglo.
NE POŠILJAJTE DENARJA V,NAPREJ, temveč pošljite samo 25 centov vrednosti v poštnih znamkth*s oglasom in naročilom, za pokritje zavijanje in pošiljatVehih troškm«. Za uro vrednosti $12.95 bodete pa plačali potem kadar še vam U(Nprineslo ur<r na vaš dom. Hitite in pošljite nam vaše izročilo, predno se cena zviša. Pišite takoj na naslov:
VARIETY SALES COMPANY,
Dept 2204 A.	1016 Milwaukee Ave., Chicago, 111.
IZŠEL JE
Angleško slovenski besednjak.
(English-Slovene Dictionary)
25,000 angleških besedi tolmačenih na slovensko. - Knjiga obsega 273 strani. Cena $5.00. Sestavil Dr. F. J. Kern. Naroči se na sledeči naslov:
DR. F. J. KERN,
6202 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
Pošljite Postal ali Express Money Order, ček ali
denar v registriranem pismu. --
Pozor gg. tajniki krajevnih društev!
Kadar potrebujete novt društvena pravila, lično izdelana pisma, kuverte, vabila in vstopnice za veselice, ali kake druge tiskovine, obrnit« se na največjo slovansko unijsko tiskarno v Ameriki, na
NARODNO TISKARNO, 2146-50 Blue Island Ave., Chicago, III.
Ta Vam bode izgotovila vse tiskovine v popolno zadovoljiloet glede eene, točnosti in okusnega dela. Osobito vam priporočamo zelo pripravne Vplačilne knjiiiee za člane in članiee, izdelane v malem žepnem formatu in trdo vezane. Dalje imamo v zalogi zelo prikladne Nakaznice ra bla-
Sajnike za izplačevanje bolniške podpore in dragih izdatkov, ter po-otnice. Tiskane imamo tudi Bolniške liste, večje in manjše in posebne pole za vodstvo članov, da se ima na podlagi teh pol lahko vedno natančen pregled števila članov po skladih, ali razredih.
t7 Na zahtevo pošljemo vsakemu društvu vzorec gorinavedeaih tiskovin na ogled brezplačno 1
OPOMBA: V naši tiskarni se tiska "Glasilo K. S. K. Jedncte".

TT
BANČNA TVRDKA 1736 So. Racine Ave. CHICAGO, ILL. Telefon Canal 4503
JOHN ZVETINA
JAVNI NOTAfe Izvršuje razne listine . . .
POŠILJA BLAQO V: DOMOVINO.
POŠILJA DOLARJE V STARI KRAJ —IN— PRODAJE ŠIFKARTE.
ROJAKI POZOR!
Sedaj zopet zamorete potovati v stari kraj naravnost čez BAZEL, TRST ali pa DUBROVNIK. Vozne karte zamorete pri meni kupiti iz New Yorka
do vseh večjih mest v JUGOSLAVIJI. Potni listi s potrebnimi potrdili se Vam tu preskrbe hitro in brezplačno.
Preskrbimo Vam tudi vse potrebno, da dobite sem
svoje družine in sorodnike. Za denarne posiljatve so v»e bivie ovire odstranjene in se sedaj vse navadne in brzojavne posiljatve redno izplačujejo. Brozjavni stroški znašajo od $2.50 do $3.24 od po-šiljatve, ne glede na to, kolika je svota. Denarne cene so še vedno nestalne, zatoraj jih ni mogoče oglaševati. Moja neposredna zveza z Jugoslavijo mi pa omo^očuje pošiljati denar CENEJE, kot kje drugpe.	*
V vsakem slučaju dobite natančna pojasnila hitro in brezplačno, ako se osebno ali pismeno obrnete na staro in pod državnim nadzorstvom se nahajajočo domačo tvrdko:
' EMIL KISS, BANKER,
133 Second A?e., Cor. 8th Street,	New York, N. Y.
Vstanovljeno 1898. Sprejema hranilne vloge in plača 4% obresti.
iiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiutHiiiiiiiriiiiiimiiiiiii
Zapiski iz mrtvega doma.
Spisal A. M. DoctojeyikL Prevel Vladimir Lentik.
S
^iiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuii^
(Dalje.)
'Ko je rekel: — jaz eem ^ar, jaz sem Bog!" je nadaljeval Lu eka, "sem se dvignil; nož sem i-mel v rokavu.
—	Ne, pravim, vaše preblagorodje — sam pa grem pomalem vse bliže in bliže k njemu — da kako more to biti, pravim, va*»» preblagorodje, da bi bili vi naš ear in naš Bog?
—	Aha', ti si torej tisti! zakri-vi Tfoajor. Ti si tisti puntar!
—	N'e, pravim — in ležem bliže in bliže — ne, pravim, vaše preblagorodje, kaly)r morda veste in znate sami je naš vsegamo-goeni in vseprieujoei Bog samo eden, pravim. In tudi naš car je f:amo eden, od Boga samega postavljen nad nami vsemi. On je, monarh, pravim, vaše preblagorodje. Vi pa, pravim, vaše preblagorodje, ste samo major, naš načelnik, vaše preblagorodje, . carski milosti, pravim, in po svojih zaslugah.
—	Kako — kako — kako — kako? Kar zakokodakal je; govoriti ni mogel, zadihovalo se rau je oc^ame jeze. Strašno se je bil začudil.
/ — Da, tako je, pravim; in ma homa planem nanj ter mu porinem nož do ročaja v život. Dobro se mi je posrečilo. Zavalil se je po tleh; samo z nogami je še zacepetal. Vrgel sem nož od sebe.
—	(Jlejte Malorusi, pravim, poberite ga zdaj!'*
Tu naj nekaj omenim. Izrazi kakor: 4Jaz sem car, jaz sem Bog!" in mnogo .drugih podobnih so bili prejšnje čase pri mnogih poveljnikih žalibog v nemajhni rabi. Treba pa je priznati, da zdaj ni več mnogo takih poveljnikov; morda so že vsi izginili. Poudarjati je treba tudi, da so se gizdalinili s takimi izrazi najbolj in najrajši isti poveljniki, ki so izšli iz nižjih šaj*ž. Čast iii-ški stan izpremeni nekako vso notranjost, obenem pa tudi gla-j
Kakor otroci so se veselili in kakor otroci so začeli ljubiti. Še nekaj čudnega naj omenim; are-stanti sami ne marajo preveč domačega in preveč dobrodušnega občevanja s strani predstojnikov. Arestant rad spoštuje načelnika, tu pa je n#hote kon^e spoštovanja. Njemu je naprimer ljubo, da ima njegov načelnik redo ve in dobro postavo, da je v milosti pri kakem višjem predstojniku, da je strog resen, pravičen in pazljiv na svoje dostojanstvo. Take imajo arestanti najrajši, češ: ohranil je svoj u-gled, pa tudi njih ni užalil, torej je vse* v najlepšem redu.
/Kaj ne, zelo so te pekli za to? je dejal Kobilin mirno.
"Hm. Pekli so nic, brat, resnica je, da so mejili. Alej, daj mi škarje sem! T^ je to, bratci, da. danes ni igralnice?"
"Pravkar, so vse zapili," je menil Vasja. "Če bi ne bili zapi-li, bi že bila."
'Če bi! Za, če bi dobiš v Moskvi sto rublje v," je pripomnil Lučka.
'Koliko si jih pa ti dobil za vse skupaj, Lučka f' je {povzeJ Kobilin.
"Sto in pet so mi jih dali, prijatelj mili. A kaj vam pravim, bratci," je povzel Lučka in zopet pustil Kobilina, 'malo je manjkalo, da me niso ubili. Ko so mi prisodili tistih sto in pet, so me vedli tjakaj v polni paradi. Dotlej še nikoli nisem bil okusil u-darcev. Ljudstva se je bilo na-trlo vse črno, vse mesto je pridr-lo na kup, češ; razbojnika, morilca bodo kaznovali. — Kajti ljudstvo je tako neumno, da se sploh ne da povedati. Timoška (Ra-belj)., me je slekel; drži me in zakriči: — Drži se, zdaj te ož-gem! Čakam, kaj bo. Ko me oši-ne prvikrat, hočem za kričat i; odprl sem usta, a krika ni bilo v meni. Kar glas mi je zastal. Ko me ošine drugič — verjemite ali ne verjemite — nisem nič več
Belriine v krtin
so zslo pogosto vstal nerednih ledic. Tak simptom j« največkrat prvo znamenj«, ki vas opozarja na dejstvo, da ledice in mehur na delata pravilno. Popravi ju. Rabi
Severa's Kidney and Liver Remedy
(Sevsrovo Zdravilo za ledice), ki j« priporočljivo kadarkoli potrebujejo ledice ali mehur tonike. Vzemite ga proti vnetju mehurja ki ledic, neod-hajanju vode, proti odtekanju goste urine, bolečinam pri uriniranju, ote-Čenim nogam, kar prihaja vsled nerednosti ledic. Cene 78 centov in $1.25 ter le in 6c davka. Naprodaj v vseh lekarnah.
W. F SFVERA CO. CLDAH RAPID.*, IOWA
PATENTI KNJIGA ZASTONJ
Pilit« po Slovensko knjigo, katera vsebuje vse potrebne podatke o iznajdbah in patentih. Pilit« nam še dane« in jas vam
pošljem
KNJIGO ZASTONJ
Jaz imam 80 let skušnje kot advokat za patente in v mojih rokah vaše stvari, ki jih želite patentirati dobe najboljšo pozornost. Pišite še danes v slovenskem jeziku vašemu advokatu na:
A. M. WILSON,
Registed Patent Attorney,
315 Victor Bldg.,
Washington. D. C.
ŠIFKARTE
Ne čakajte!
vo. Ko so stokali dolgo časa p?si!sli*al» ko «o šteli "dve"!! Ko se
jermenom, zagledajo nazadnje sami sebe kot častnike, poveljnike in preblagorodne ter pretiravajo iz nenavajenosti in v prvi omami pojme o svoji mogočnosti in pomenu, razume se, da samo proti podrejenim jim, nižjim stopnjam. Pred višjimi pa pridr-že prejšnje klečeplaztvo, ki je •zdaj že popolnoma nepotrebno in celo zoprno mnogim predstojnikom. Nekateri klečeplazni hite celo s posebno ganjenostjo izjavljati pred svojimi višjimi poveljniki, da oni, ki prihajajo sami iz nižjih činov, tudi kot Častniki "nikdar ne pozabijo svoje stopnje". Napram nižjim činom pa so še taki če še dobiš koga, ki bi kričal: "Jaz sem car' jaz eem Bog!" A ne glede na to omenim vendar, da nič ne draži arestan-tov in vobee vseh podrejenih tako kakor slični izrazi načelnikov. To nesramno poveličevanje samega sebe in to pretirano mne nje o svoji nekaznjivosti rodi sovraštvo vi napokorejnejšem človeku in mu vzame nazadnje vso potrpežljivost.- Na srečo so to že skoraj same bivše reči, in jih je višje naeelstvo tudi že v prejšnjih časih strogo zasledovalo. Nekoliko je znanih tudi meni.
Vobee draži podrejenega človeka vsaka visoka malomarnost in vsaka prevzetnost v občevanju z njim. So naprimer ljudje, ki mislijo, če dobro hraniš in o-skrbuješ arestanta in izpolnjuješ vse po zakonu, da si s tem že o-pravil. Tudi to je zabloda. Vsakdo, najsi bo kdorkoli in najsi bo še tako ponižen, potrebuje — d as i instinktivno in nezavedoma — vseeno spoštovanja do svojega človeškega dostojanstva. Arestant ve sam, da je arestant in zavrženee, ter pozna svoje sto pred načelnikom, toda kljub vsem sramotnim pečatom in spoznan ne bo nikdar pozabil, da je človek. Bože moj! Človeško ravnanje more počlovečiti tudi tistega, v katerem je že zdavnaj zatemylo lice božje. Ravno s temi "nesrečniki' je treba ravnati najbolj človeško. To je njihova rešitev in njihova radost. Našel sem več takih dobrih in plemenitih poveljnikov fer opazoval, Kako so vplivali na ponižane. Par prijazni ji besed — in arestanti so skoraj že nravstveno vstajali/
mi vrne zavest, slišim, da štejejo: Sedemnajst. In tako, bratec, so me potem štirikrat sneli s kobile in mi dali po pol ure oddiha ter me oblivali z vodo. Jaz pa sem jih gledal z izbuljenimi očmi in mislil sam pri sebi: — To je moja smrt. .
"Pa nisi umrl T je vprašal Kobilin naivno.
Lučka ga je pomeril z nepopisno prezirnim pogledom: razle-gel se je grohot. "Štor ti!"
'V njegovem podstrešju ni zdravo," je menil Lučka, kakor da bi se kesal, zakaj se je sploh podal v razgovor s takim človekom.
."Meša se mu," je potrdil Vasja. ,
Dasi je Lučka ubil šest ljudi, vendar se ga ni bal nihče v ostro-1 gu, kljub temu, da je nemara iz vse svoje duše želel zašlo vet i kot strašen človek. . .	t
IX.
Izaj Fomič. Kopel. Baklušinova povest.
Približali so se božični prazniki. Arestanti so jih čakali z nekako slovesnostjo, in ob pogledu nanje se je polastilo tudi mene pričakovanje nečesa- neobičajnega. Štiri dni, posebno prva leta, so arestante redkokdaj vodili kopat. Vse se je razveselilo in se začelo zbirati. Rečeno je bilo, da pojdemo popoldne, in tiste popoldneve že ni bilo več dela. Najbolj veselo pa je tekal semintja iz naše kasarne Izaj Fomič Bum-stein, arestant židovskega rodu, . ki sem ga omenil že v četrtem po-1 glavju svoje povesti. On se je pa | ril najrajši do topelosti, dokler se ni napol omesvestil; in kadarkoli zdaj prebiram stare sporni-, me-1 ne, pa se mi zgodi, da se spom-1 nim katoržne kopeli, ki res zasln- j ži, da je človek ne pozabi, vselej j stopi v ospredje te slike obraz preblaženega in nepozabljenega Izaja Fomiča, tovarjša moje ka-torge in mojega sostanovalca v kasarni. O Bog. kako zabaven in smešen je bil ta človek! Povedal sem že par besed o njegovi po-stavici: petdesetleten, bolehen in zgrbančen, s prestrašnimi pečati na licih in na čelu, suh, slaboten in belega piščančjega telesa — takšen je hodil med nami. (Dalje.)
Prostor na vseh boljših pomikih je več tednov naprej razprodan, zato ne čakajte do zadnjega tedna, ako ste namenjeni potovati v stari kraj. V vašo korist je, da se odločite za ta ali oni navedeni parnik in si prostor na njem za-arate. Mislite v naprej.
ZA DUBROVNIK-TRST.
5. junija — Argentina.
8.	junija — Italia, 19. junija — Panonia.
ZA HAVRE ALI CHERBOURG.
27. maja -r- Rochambeau, 29. maja — La Lorraine,
2. junija — La Touraine,
5. junija — La Fayette,
9.	junija — La France.
Navedeni vozni red je podvržen slučajnim spremembam. Pišite po cenik za posamezne parnike in razrede.	?
POTNI. LISTIPotnikom pre-skrbim potne liste in drugo, kar rabijo za potovanje.
IZ STAREGA KRAJA: » je do sedaj prišlo v Ameriko že več slovenskih naseljencev, za katere sem jaz izdelal poHrebm* listine in katerim sem jaz poslal karte. Ako želite tudi Vi dobiti sem svoje sorodnike, mi pišite za tozadevna pojasnila.
Za nadaljna pojasnila se obrnite na
♦> i »M»M»M»M+0 M0»< »♦»»
MORTGAGE BANK
z« posojil* na posestvo in vlaganje denarja in intabulacije.
REAL ESTATE če želite kupiU. prodati ali zamenjati svoje , posestvo, loto ali fatyno.	4
INSURANCE j za zavarovanje hii, pohištva. avtomobilov, šip in sploh vse.
NOTARSKA PISARNA
I za izdelovanje vsih notarskih poslov, deedov, pogodb, pooblastil in pregledovanje ab-straktov.
POŠILJAMO DENAR
na vse kraje sveta, v Jugoslavijo, Avstrijo in Ogrsko. pa le v ameriSkih dolarjih |x>tom draftov.	v
v VSI H SLUČAJIH
se obrnite na nas svoja rojaka, kjer lioste dobro postreieni.
M. MLADIC 6 d. VERDERBAA
1334 W. ISth St.
- (blizu Blue Island Ave.)
CHICAGO, ILL.
Tel. Canal: 207«.
II
m m
za DUBROVNIK ® TRST, HAVRE ® in HAMBURG ® prodajemo p o 0 na jpovoljnenih 0 cenah za najsigurneje brzoparnike.	0
DOPREMAMO osebe iz starega kraja z malimi 0 stroški in brez zavlačenja.	0
POŠILJAMO denar v domovino, ter.izdajemo ® čeke na dolarje, ali Krone na Prvo Hrv, šte- pj dionico.	®
ZAVARUJEMO hiše proti požaru, osebe na življenje
in ppnesrečbe. NAŠ ODVETNIŠKI in javni notarski oddelek prevzema tožbe, tirjatve, prevode, uknjižbe in vse v to stroko spadajoče posle tukaj in v domovini. PRODAJEMO hiše, lote ter farme pod ugodnimi pogoji.
Za dobro postrežbo jamči.
John A. Lajevich & Co.
1137 West 18th Street.
Phone: Canal 4116 Chicago, 111.
0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
00000000000000
M. Squarcy,
poslovodja.
DENAR V STARO DOMOVINO
Danes pošljemo: 1,000 kron za $ 9.00 10,000 kron za 80.00
500 1,000
$27.50 55.00
Denar pojšljemo po pošti, ali bančnem draftu. Vse pošiljatve garantirane.
Anton Nemanich & Son, 1000 N Chicago Si., Joliet, III.
POZOR! SLOVENCI. POZOR!
Renti bodo čedalje višji, pomagajte si in hodite samostojni. Jaz-imam dosti hiš naprodaj v bližini I slov. cerkve kakor tudi po vseh j delih mesta Chicago. — Potrudite se dokler se istim cena ne poviša.
Moje dolgoletno poslovanje Vam jamči za točno in pošteno postrežbo. —
Za nadaljna pojasnila se obrnite
na
MARTIN LAURICH 1900 W. 22nd Place Chicago.
Telefon: Canal 5777.
MATIJA, SKENDER
JAVNI NOTAR
Za Ameriko in Stari Kraj
5227 Butler St Pittsburgh, Pa.
Sprejema Tožbe, del« Pooblastil«, Kupne pogodbe, Potne Liste (PAŠOŠE) ; Iztirj« dolgove tuk«j in v starem kraju. Izvršuje VSA v Notarsko stroko spadajoča dela te polnih 10 let na istem mestu.
Leo Zakrajšek
70—9th Ave., NeyvYork.N.Y.
SESTRE!
Ali 8te zdrave, krasne, vesele kot vam je namenjen dar narave! Ako ne tedaj pišite po naša pojasnila, katere vam pošljemo zastonj, in zapečateno. JUVITO LABORATORY, Dor-mont Branch 112, Pittsburgh, Pa.
Zastave, bandera, regalije in zlate znake za društva ter člane K. S. K. J.
izdeluje
EMIL BACHMAN 2107 S. Hamlin Ave. Chicago, 111. <
Telefon: Canal 6027.
FRANK GRILL'S DAIRY!
Prva slov. hrvatska mlekarna
1818 W. 22. St. Chicago, 111.] Se priporoča našim gospo-! dinjam. Mleko razvažam nai dom.
oooooooooocoootoooooooooooo
FIRST NATIONAL BANK, CHISHOLM, MINNESOTA, jjg Kapital in prebitek $100,000.00.
Skupno imetje i $1,600,000.00.
Jugoslovanom iz Chishol-ma ter okolice priporočamo našo banko^ za .poslovanje iz sledečih vzrokov:—
1—Naša	banka je velika in močna Narodna banka pod strogim nadzorstvom Združenih držav.
2—Mi	Vam bodo nudili vsakojako pomoč, ako bi isto potrebovali; postregli Vam bomo dobro in ul judno.
3—^Tukaj	pri nas lahko j izvršujete bančne posle v Arašem lastnem jeziku. Vaš rojak J. Osbolt Vam bo šel: vedno na roke.
Banka odprta dnevno od 9. do 3. Ob sobotah tudi j zvečer od 7. do 8. oooooeooooooocoooooooooooo
THE DOLLAR SAVINGS BANK |
BRIDGEPORT, OHIO.	®
GLAVNICA $50,000.00. PREBITEK $50,000.00.
Pod nadzorstvom države Ohio, ki je tudi naša vlagatelj ica. Plačujemo po 4% obresti pri hranilnih vlogah.
Posebno pozornost dajemo Inozemskemu oddelku.
U	roseono pozornost aajc
0I30SB0HS0B0SII
0 0 0 0 0 0
DE
Kila umori 7000 Ijadij na leto.
Sedem tisoč oseb umrje na leto za— kilo,—tako se glasijo namreč mrtvaški listi, čemu? Ker so nesrečniki sami sebe zanemarili, ali se pa niso dosti ozirali na oteklino *na obolelem delu telesa vsled utrgan ja, ali kile. Kazko je pa z Vami T Ali se tudi Vi zanemarjate s tem, da nosite le kako obvazo, ali kaj drugega? Taka obvezna je samo za silo, podobna slabi opori pri veliki steni, da se ne poruši. Taka obveza ne more tako delovati, kakor kaka mehanična priprava. * Če se preveč stisnete z obvezo, ustavlja to cirkulacijo krvi; taka obveza drgne tudi oslabele mišica, ki potrebujejo največ prehrane.
Veda in umetnost je pa iznašla način, ki vsemu temu odpomaga. Vsakdo, ki nosi sedaj kako obvezo, ali pas zoper kilo naj bi enkrat ZASTONJ poskusil takozvano PLAPAO metodo, ki je najbolj umetna, logična in uspešna pri domačemu zdravljenju kile. Ta način j« že svetovno znan.
PLAPAO BLAZINICA, kadar se jo tesno k telesu'pritisne, se ne premakne s prostora, vsled tega tudi bolnika nič ne teti. Ta blazinica je mehka kot zamet. lahka pri nošnji in po ceni. Rabite je lahko med delom, ali počitkom. Nima nič jermenov, privez, ali trakov.
Učite se torej kako je mogoče ustavljati naravnim potom odprtino utrganja (kile) da Vas isto ne bo vedno "težilo. Pošljite svoje ime in naslov še danes na naslov: PLAPAO CO„ Block 3267, St. Louis, Mo„ da Vam pošiljemo ZASTONJ na poskušnjo Plapao in vsa potrebna navodila.
rWWTWVWVTWWWWWWWWWWWWWWW-
if Or. Koleri
SLOVENSKI ZDRAVNIK
638 Penn Ave., Pittsburgh, Pa.
Dr. Koler je najstarejši slovenski zdravnik, specialist v Pitts-burghu. ki ima 28-letno prakso v zdravljenju vseh moških bolezni.
Zastrupijo nje krvi zdravi z gla-sovitem 606. ki ga je izumel dr. prof. Erlich. Če imate mozolje ali menurčke po telesu ali v grlu, izpadanje Jas. bolečine v kosteh, pridite in izčistil vam bom kri. Ne čakajte, ker ta bolezen se naleze.
Vse moške bolezni zdravim okrajšani metodi. Kakor
P?
hitro opazite da vam prenehu-je zdravje, ne čakajte, temveč pridite in jaz vam ga bom zopet povrnil.
Hydrosele ali vodno kilo ozdravim v 36. urah in sicer brez operacije. /
Bolezni mehurja, ki povzročajo bolečine v križu in hrbtu in včasih tudi pri pučanju vode, ozdravim z gotovostjo.
Revmatizem, trganje, bolečine otekline, srbečice, škrofle in druge kožne bolezni, ki nastanejo vsled nečiste krvi, ozdravim v kratkem času, da Vam ni potrebno ležati.
Uradne ure: vsak dan od 8. ure zjutraj do 8. zvečer; v petkih od 8. zjutraj do 5. popoldne; ob nedeljah od zjutraj do 2. popoldne.
| Bodite previdni z denarjem! Nalagajte ga v zanesljive banke!
Bolj kakor kdaj preje, je sedaj potreben ta opomin, kajti vsled večje množine denarja med ljudstvom delajo špekulantje velik« dobičke z onimi, ki jim gredo na limaniefe.
Naš denarni zavod je zanesljiv in poznan med narodom po svoji uljudni in hitri postrežb L
Mi plačujemo na hranilna ulof«
ki jih pripišemo k glavnici ako jih ne dvignete.
Naša banka je pod nadzorstvom vlade Združenih držav in članica federalnega rezervnega sistema.
Pri (»ošiljanju denarja ^ Jugoslavijo bodite previdni. Vezvest-ni mešetarji nastavljajo sedaj kronam visoke cene, ker se hočejo okoristiti z nevednostjo ljudstva.
cene, kadar želite poslati denar v staro
Povprašajte nas za nasvet domovino!
Ako imate doma Liberty Ronde, izpostavljene nevarnostim ognja in tatov, prinesite jih k nam ter Vam jih bodemo shranili brezplačno.
Poslopje, kjer so naši ^radi, je naša lastnina. Odprto vsak dan izven nedelj in praznikov od 9. dop. do 8. pop.;
THE JOLIET NATIONAL BANK
JOLIET, ILLINOIS Kapital $150,000.00	Prebitek $360,000.00
Dt=lE

Oil >
i>U >
«» o <►;<>
o o on
o o o o
OIO
<► o no
Izplačevanja denarja v starem krajih
S tem dajemo naznnnje vsim našim prijateljem in znancem, <la denar ki je bil poslan brzojavno dne 31. januarja je bil v starem kraju izplačan dne 15. februarja.
Da tem višje zadovoljimo naše odjemalce, smo odprli svoj lastni urad v starem kraju. To nam daje priliko nele, da lahko točno plačujemo denar v starem kraju in v najkrajšem času. Posluiite se te prilike, in pošljite denar v stari kraj potom naše banke, kjer dobite najboljšo postrežbo in najnižjo ceno.
Pošljite denar na hranilno vlogo v staro domovino. Cena kronam raste, torej ravno sedaj je še ugoden čas dokler je cena nizka. Mi vam preskrbimo vložno knjižico v najkrajšem času.
Prodajemo tudi "BANČNE ČEKE" (Drafts) na vse večje banke v Jugoslaviji. Oni našich rojakov, kateri nameravajo potovati v stari kraj naj se obrnejo do nas. NaA izvrstno urejeni "PAROBllODNI OD-zastopa vse družbe in je vstanju hitro in ceno preskrbi in z najhitrejšimi parobrodi vas odrediti v stari kraj.
Preskrbimo vam tudi vaše sorodnike iz starega kraja v Ameriko. Vsa pojasnila se davajo točno in brezplačno.
l :
1
: s
i
1000 KRON ZA DOLL. 8.00
10 E.
Nemeth State Bank,
22nd Str,	John Nemeth Pres.	.New York, N. Y.
#♦»»»♦•»••#•»♦###»♦#♦##♦•» ItWHMMIMMOMOWWWftflMlffKtMltOr