JULIJ 1979
Kardeljeva dela bodo živela
Smrt ne pozna razlik. Jemlje nam tudi tisto najboljše, kar i-mtamo — ljudi, ki so vse življenj® delali za boljši jutri nas vseh. Toda ti ljudje živijo naprej v svojih delih. Tak človek je bil tudi Edvard Kardelj.
Tistega turobnega, meglenega in> deževnega februarja smo imeli občutek, da tudi narava žaluje za človekom, za resničnim prijateljem vseh ljudi. '
Nenehno je delal in snoval — kot da -je hotel vcepiti v našo zavest, da se moraš do konca boriti.
Njegova človečnost se je kazala v odnosu do ljudi in stvari; veroval je v človeka.
Kardeljevo delo odkriva naše možnosti in vrednote, za katere se je. vredno boriti in zanje živeti. Desetletja je s svojim življenjem in delom krepil naše revolucionarno gibanje z izkušnjami in spoznanji. Njegova teoretična dela so oblikovala temelje i-dejnopplitičnega program» ZK.
| Mladi se zavedamo, kako velik je bil njegov delež v boju za našo osvoboditev, za socializem in človeško srečo. Zaupanje v, člo-
veka, ki si edinole sam s svojimi močmi, svojim delom lahko u-stvari svobodo in srečo, je bilo osnova njegovega revolucionarnega delovanja in je vtisnilo pečat humanosti .vsemu, kar je storil in napisai.
Delo Potovanje skozi čas je drobec njegovega dela, ki kaže; kaj. smo Kardelju pomenili mladi, s katerimi je hotel deliti vse, kar je mogel in znal. To delo kaže elementarne resnice o pogledu na svet, namenjene naj mlajšemu rodu.
Zavedamo se njegovega dela, iz katerega je izstopila ena sama velika želja: čimbolj izpopolniti in utrditi Jugoslavijo.
Njegovo delo nam je dragocena dediščina,,ki nas obvezuje, da-bomo ^Zavestno in delovno , stopali pb začrtani poti. Morali bomo biti dovolj močni, da bomo dosledno in,. pravilno koristili vso to dragoceno dediščino, ki nam jo je Kardelj zapustil. V okviru naših možnosti in sposobnosti pa jo bomo mbraii bogatiti, in to v interesu razvoja našega samoupravnega socializma in osvoboditve človeka. Jure Bantan, 3. b kov.
KUJ MS, AKCIJA, KUJ!
Moja piva mladinska delovna akcija je bila Kožbana 77. Že takrat sem sklenil, da ne bo zadnja. Zakaj?
Prvi vtisi so bili povsem drugačni od pričakovanega, Predstavljal sem si lepo naselje s hišicami,. urejenim. okoljem... -Toda ob prihodu šem zagledal šoto-rg. < Kar malce me je stisnilo pri srcu, a to razočaranje se je,iz trenutka v trenutek razblinjalo.. Združila sta se bratska moč in volja in-šotori So stali trdni kot le kaj»
Začeli so še naši pravi brigadirski dnevi. Vstajali smo že ob štirih. Ko so me prebujali, sem si velikokrat mislil: »Ej, Jure, pa kaj si silil sem. če bi bil ostal dpma, bi zdajle gotovo še spal.« Toda, ko sem še postavil na noge, irj ‘zagledal, okrog sebe' tovariše, prijatelje, sem bil. popolnoma drugih misli. V sebi sem,čutil nekaj radostnega, plemenitega,— bil sem Srečen.'
Začela se je. tista harmonija dela: najprej, dviganje, zastave, razgibavanje, zajtrk in odhod na delovišče.
No, včasih, se je pri kom- ta vrstni red res porušil, ker. je zbolel, ali pa ga je hotel kdo sam porušiti, ker še je obetal zelo vroč dan. Slednjemu ni uspelo.
Na trasi, smo imeli zares težko delo. Mogoče bi kdo rekel: »Kopati za vodovod pa res ni težko.« Tokrat Ste se ušteli. Kopali smo, bolje rečeno —tolkli po kamenju. Včasih mu naši krampi niso bili koš ih na pomoč so nam prihiteli- s stroji. Naša roke so postajale žuljave, a niso se-ustavile. Za nami šo ostajali kubiki izkopane zemlje in prekoračene norme.
Brigadirska» pesem, prijateljstvo, ljubezen in bratstvo šo nam vlivali novih moči. čeprav utrujeni, smo se zvečer zbrali ob tabornem ognju. Pozabili smo na vse žulje, na ves napor. Bili smo srečni. S pesmijo na ustih smo se odpravili k počitku, v naših srcih pa je tlelo: »Jutri bomo naredili še vea«.,
Bilo je;to tiho, bratsko sožitje, prepleteno : z novimi- spoznanji, izkušnjami in prijateljstvi. Kdor to doživi ie enkrat, šo to ne le lepi in nepozabni spomini, ampak najlepši trenutki v človekovem življenju. Takšne vezi lahko spletata le mladost in delo.
Kako močni in srečni bi bili, če bi, bil te šole deležen sleherni mlad član naše domovine.
Jure Bantan, 3. b kov.
MLADINSKA DELOVNA AKCIJA '79
Vsakoletne mladinske delovne akcije so dokaz, da odhod z brigado ha akcijo ni le Met, temveč da so brigade kovnice, braitsitva in enotnosti med vsemi narodi in šole, kjer se mladi, usposabljajo za nadaljnje, delo v naši, samoupravni družbi.
23. 6. 1979 je tudi brigada 3. julij iz Hrastnika krenila na pot, da s svojim delom prispeva delež k izgraditvi, naše domovine.
Brigada se letos udeležuje akcije Goričko 79.
V svoji sestavi ima 56 brigadirjev jz pobratene Raške. To je vsakoletna menjava brigadirjev, s čimer se še bolj krepijo prijateljske vezi med našima občinama.
. V letošnjem leitu so brigadirji že v samih pripravah opravili veliko prostovoljnih ur in že s tem opravičili naše zaupanje v pravil-, nost takšnega dela.
Naša'želja je, da brigada tudi na akciji doseže takšen uspeh, da bodo nam vsem v ponos.
. Jože Medvešek
MDB pred odhodom na delovno akcijo Goričko 79
Avtobus, ki je odpeljal hrastniške brigadirje na nove delovne
akcije
Se kratek pomenek s prijatelji pred odhodom v brigado
Sprejem pionirjev v ZSMS
Že na programski konferenci ZSMS smo sprejeli sklep, naj bo sprejem v ZSMS letos še posebno svečan, saj praznujemo 60 let u-stanovitve SKOJ in KPJ. Na predlog tovariša ravnatelja smo za kraj ' sprejema pionirjev v ZSMS izbrali Osankarico, prizorišče poslednjega boja pohorskega bataljona. Predpriprave na sprejem so potekale skozi vse leto, še posebej intenzivno pa v mesecu aprilu in maju. Pionirje — sedmošolce smo seznanili z razvojem organizacije, v katero bodo vstopili, s statutom in možnostmi in načini delovanja v ZSMS.
25. maja sta na šolsko dvorišče zapeljala dva avtobusa, ki smo ju okrasili s parolami in zastavicami. Pot do Pohorja smo si krajšali s prepevanjem partizanskih pesmi, v vsakem avtobusu pa je član ZZB NOV pripovedoval o slavnih, a težkih dneh naše revolucije. Na Osankarici smo se uvrstili v pohodno kolono. Na čelu sta bila prapor j a obeh pedagoških enot, za njimi so pionirji nosili pohodne zastave. Na poti smo srečevali skupine, ki so se na dan mladosti že poklonile spominu slavnega bataljona.
Pred spomenikom Pri treh žebljih smo posedli v polkrogu, da bi prisluhnili programu. V uvodu sta spregovorila' predsednika OO ZSMS Heroja Rajka in pred-
sednik OK ZSMS Hrastnik. Sledila je dramatizacija poslednjega boja Pohorskega bataljona. Pred našimi očmi so oživeli liki politkomisarja Rajka, komandanta Groge, njegove žene Katarine, Sarha in njegovih sinov in še nekaterih. Ob pokanju pušk nam' je bilo fesno pri srcu, hkrati pa smo čutili, da bi tudi mi junaško branili svojo domovino, če bi bilo treba. Ni še zamrl zadnji krik ranjenega Šarha, ko je pred nas stopil tov. Adam Dušak in nam pripovedoval o L in II. Pohorskem bataljonu.
Bili smo še vedno pod vtisom preteklosti, ko je predsednica ZSMS pionirje pozvala, naj vstanejo in podajo svečano zaobljubo. Oljubili so, da bodo dobri mladinci, ki bodo aktivno delali V ZSMS, spoštovali našo slavno preteklost, gojili bratstvo in e-notnost med narodi, gradili našo samoupravno socialistično družbo, se dobro učili. Z razdelitvijo -članskih izkaznic in značk so se vrste naše mladinske organizacije spet okrepile. Nageljne pa so novo sprejeti mladinci položili na mesto, kjer je padel naš rojak, politkomisar Pohorskega bataljona Jože Menih-Rajkb. Svečanost smo zaključili s pesmijo Lepo je v naši domovini biti mlad.
Predsedstvo OO ZSMS
OŠ NH Rajka Hrastnik
Obisk osmošolcev iz pobratene šole Ivo Lola Ribar iz Raške
Čeprav ni minilo veliko dni od našega zadnjega srečanja v Raški, smo z veliko nestrpnostjo pričakovali ponovnega srečanja v Hrastniku. Tovarišica mentorica je že nekaj dni prej zapisovala učence, ki bi bili gostitelji osnovnošolcev iz Raške.,Osmošolcem so na pomoč priskočili tudi učenci 7. in 6. razredov. Naposled je 'prišel težko pričakovani dan. Po zvočnikih so naš obvestili, naj se ob pol dveh zberemo na šolskem dvorišču.
V dopoldanskem času so si o-gledali še Tovarno kemičnih izdelkov in Steklarno Hrastnik, po kosilu pa so se odpeljali. V njihovih in naših srcih je ostala želja po ponovnem snidenju.
Predsedstvo OO ZSMS -OŠ NH RAJKA HRASTNIK
Dan mladosti 1919 -1979
Letošnje leto je polno pomembnih obletnic, oziroma: pred 60 leti se je zgodilo veliko pomembnih dogodkov.
Pred šestdesetimi leti je KPJ vzela v svoje roke usodo delavcev našega ljudstva. Delavci so bili slabo plačani, kmete so bremenili veliki davki. Beda in lakota spravljata delavce v obupen položaj.
svobodi je lep, toda ta dan je lep čisto na poseben način, prav je, da se ob tem, ko se veselimo vsakega dne posebej, spomnimo tistih, ki- so nam priborili brezskrbno mladost. S skupnimi močmi smo pripravili svečan program za proslavo, na kateri so sodelovali cicibani, pionirji, mladinci, delavci in občani Hrastnika. Zahvalili smo se tovarišu Ti-


p
■
I \
äSi
(§•* i v* «»«ni»»-	,*	;
ygH


1 Sifei
Nastopajoči na proslavi dneva mladosti
Z nastopom KP delavski razred v teh težkih razmerah ni hil več sam. Pod njenim vodstvom se vrstijo stavke vseh delavcev po Jugoslaviji.
V boju za delavčeve in narodne pravice pa' KP ni -bila sama Zavedni mladinci so se jeseni leta 1919 organizirali v SKOJ.
KPJ in SKOJ povedeta ljudstvo v upor." Okrog njiju so se zbirali kmetje, delavci, , poštena inteligenca in napredna mladina.
Vseh teh pomembnih dogodkov smo se spomnili in jih počastili na proslavi ob dnevu mladosti, dne 26. 5. 1979. 25. maj — plan mladosti in rojstni dan našega dragega tovariša Tita. Vsak dan v
tu, ker nam je podarit brezskrbno in lepomladost. Tovariš; Tito nam pomeni Vse, kar je najlepšega: svobodo, pravičnost, spoštovanje, socialistično samoupravno domovino. Srečni Smo, ker Tito v nas mladih vidi bodočnost in želi, da bi bili vsi otroci sveta svobodni, srti in srečni.
Nepozabni so trenutki, kadar tovafiš Tito govori o nas mladih z zaupanjem in vedno znova zagotavlja, da se državi s takšno mladino ni treba bati za prihodnost.
Hvala ti, tovariš TITO. Ne bomo te razočarali. Branili bomo vse tisto, za kar si se boril in kar si nam podaril. Darja Ramšak
Bili smo na ekskurziji na slovenskem Primorju
Ko so trije avtobusi zapeljali na šolsko dvorišče, smo navdušeno pozdravili osmošolce in njihove učitelje iz Raške. V imenu naše šole jih je pozdravila predsednica ZSMS, njihove pozdrave pa je prav tako prenesel predsednik SSOS. Gostitelji so svoje goste odpeljali na domove, saj je bil že za 18. uro napovedan skupen program v kinodvorani. Gostje so nas v svojem programu še posebej presenetili, saj so Se zelo potrudili in del programa podali v slovenščini. Po programu je sledil ples v avli šole, ki je kar prehitro minil. Tovariši učitelji so prav tako odšli v šolo na tovariško srečanje.
Naslednji dan smo ugotovili, da so želje vseh mladih zelo podobne. Tako kot smo mi na izletu sitnarili, da bi se radi kopali, so bili tudi naši gostje takoj navdušeni, ko so izvedeli, da imamo bazen. Nobeno prigovarjanje njihovih učiteljev, češ da nimajo veliko časa, ni pomagalo.
V ponedeljek, 11. 6.1979 smo odšli.'na eno izmed naših prirodnih enot — v primorski Svet.
Z avtobusom smo se peljali skozi mnogo krajev. Prvič smo se ustavili na avto cesti. Vso pot do Kopra smo peli. Ko smo prišli na Črni Kal, smo gledali, kdaj bomo videli morje, čez čas smo prispeli v Koper. Tam smo si ogledali pristanišče. Videli smo našo ladjo last Jugolinije in nemško Hamburg. Ker je pristanišče še premajhno, da bi pristajalo več ladij, morajo nekatere čakati na morju. Odšli smo dalje, v Piran. Tam ' sm& si ogledali morski a-kvarij. Videli smo različne ribe, alge in morske pse. V Piranu smo kupovali razglednice in spominke. Kmalu nato smo odšli v Steklarski dom na kosilo. Po kosilu smo sé gugali na gugalnicah, dečki pa so igrali, namizni "tenis. 'Nato* smo se šli kopat v Bernardin. To je bil užitek, ker je bila voda hladna, nam pa je bilo vroče. Kopali smo še dobro uro. Čas je kar prehitro minil in morali smo da-
Ije. Odšli smo V slaščičarno, kjer smo se posladkali. Nato smo odšli domov, Vso pot smo bili dobre volje in smo peli. Na Trojanah smo kupovali krofe in se lovili. Domov smo prišli ob 20.30, vsi U-trujeni, vendar veseli; ker smo preživeli tako lep dan.
Zahvaljujemo se delavcem v Steklarskem domu za kosilo in češnje. Obljubimo, da se bomo pridno učili in to znanje prinesli v 5. razred in dalje.
Mateja Gričar, 4..a PE Borisa Pusta Dol
ZAHVALA
Mladinskim delovnim brigadam Franc Farčnik iz Zagorja, Ustanovnega kongresa KPS iz Trbovelj in 3. julija iz Hrastnika se zahvaljujemo za pomoč, ko ste nam z vnemo pomagali urejati cesto Hrastnik—Podkraj.
Odbor
Krajevne skupnosti Podkraj
Vzroki za nastanek bolezni
Morda je za začetek najbolje razjasnita kaj- je to bolezen. Definicij je veliko; gre pravzaprav za različne spremembe in dogajanja v organizmu, ki presegajo normalna, vsakodnevna nihanja. Tako npr. se v organizmu večkrat dnevno spremeni višina krvnega pritiska, število srčnih utripov, koELiičtoa - krvnega. sladkorja, hi(tro'sit dihanja, količina .vode in mineralov, -vls-a ta' nihanja pa le imajo svoje meje, oz. obstaja ravnotežje med njimi. Kadar to ravnotežje porušijo različni zunanji aO	nastopi bole-
zen, ki jo raziSSni ljudje različno doživljajo, odvisno od lastne odpornosti in ne nazadnje tudi o-sebnosti.
Zunanji vzroki, na katere organizem lahko .bolezensko reagira, so vplivi nežive . in žive prirode v ozki povezavi is socialnimi vplivi. Zunanji vzroki nežive prirode . so fizikalne ali kemične narave. Tokaj ¡gre. za različne mehanične vplive (udarcu, tresljaji, spremembe v zračnem pritisku), toplotne vplive (mraz, vročina), e-jdktrične vplive i.n razne zadke, ki v določenih pogojih povzročajo bolezensko stanje. Primer za to vzemimo pni rentgenskih 'in gama žarkih, ki so danes nenadomestljivi pri odkrivanju in zdravljenju nekaterih bolezni. Če je enkratna izpostavitev žarkom prevelika (ida ne pride do tega pri pregledu: skrbi strokovnjak)1, ali. če . je izpostavi j anje žarkom prepogosto, lahko pride do resnih .posledic Zate? hi prav, da , biolkiiki v različnih adr-avsitvenih zavodih po. nepotrebnem zahtevajo ponovitev rentgenskih pregledov in. slikanj.
Škodljivih vplivov kemične narave je v današnjem svetu nešteto. Na splošno - naj velja ugotovitev, da lahko prav vsaka kemična snov organizem poškoduje, če j.o dovajamo telesu v pare-veliki•koMčuni, čeprav je' ta količina včasih le milaigiramisfca. To velja tudi za zdravila, ki jih nekateri ljudje izbirajo po lastni presoji ali pa posojajo drug drugemu, ne da bi še zavedali, da eno i.n isto zdravilo ali njegova doza ne moreta biti pirdmenna za vise ljudi, četudi- Igre za. isto bolezen.
Kol povzročitelji bolezni so še v današnjem času zelo pogosti biološki agensi, t. i. mikroorganizmi in paraizd'ti. Teh prvih je cela vrsta, nekateri še celo nahajajo v organizmu in so potrebni za ižkvpjjeoooe, vendar pa se isti ob zmanjšani odpornosti- organizma razmnožijo Ln povzročijo bolezen.
Oid bioloških povzročateljev v sodobnem svetu predstavljajo poseben problem virusi. Proti tem nimamo talko učinkovitih sredstev kot npr. proti bakterijam alk drugim mikrobom. Prav zaradi tegalnker je tako najbolj racionalno, moramo poskrbeti za dvig splošne odpornosti ongandz-ma. To bomo doseg® s higieno, ne samo osebno ampak tudi s higieno prehrane in okolja, s cepljenjem, s primernim življenj--šfcim režimom ipd.
Pojav bolezni v veliki meti pogojuje tudi žudjenijsiki standard ljddt' oz. kompleksni sodialno ekonomski vplivi okolja, v katerem živijo. Tako so v deželah z rfe-kim življenjskim standardom po-
goste nalezljive bolezni in bolezni prebavil zaradi nezadostne higiene, pa tuidi bolezni- zaradi slabe ah. nezadostne prehrane. Nasprotno pa v deželah z dobrim žiMljanjislkarn standardom, problem nallezlj-jvih bolezni iti v o-spredj.u. Kolt zaskrbljujoče se pojavljajo kronične bolezni — bolezni srca in ožilja, rakasta in, ul-kuisna obolenja, degenerativna o-hotarja kosti in sklepov, poškodbe, pa tudi psihonevroze, psihoze itd. Nedvoumno je, da pri nastanku tehg bolezni pomembno Vlogo igrajo med drugim tudi; slabe življenjske navade,' kot so preobilna in kvalitetno neustrezna prehrana, kajenje, .nezadostna telesna aktivnost, nepravilen odnos med delom in počitkom in obilica Stresov, ki jih danes manj -ali vdč vsi- poznamo.
Organizem se lahko .škodljivemu vplivu upre ali mu podleže, odvisno od podedovanih in pridobiti enih lastnosti. Nagnjenje k določeni bolezni-, alikstioiovrho dispozicija, je lahko normalna, to jie organizem odgovarja na zuna-l nji škodljivi vpliv podobno kot večina drugih organizmov, lahko -je povečano (npr. pri eksudativni in ilimfaltiani ctoaltezi) ali je reak-tirnos-t organizma na zunanje, predvsem kemične vplive spremenjena, kar imenujejo alergija. Najvažnejši /faktorji, ki pogojujejo dispozicijo so. podedovane lastnosti, prebolele bolezni, starost in spol. .
Od konstitucije (prirojene reaktivnosti organizma) velikokrat zavisti, sprejemljivost oz. odpor-nosi do določanih bolezni. Tako je npr. atletski tip ljudi najmanj sprejemljiv za bolezni. Asteniiki, ljudje visoke postave, ozkega, dolgega prstnega. koša in tankih dolgih okončin, bolj obolevajo na pljučih, želodcu, se hiitro. razjezijo, vendar pa redko zbolijo na srcu in navadno dočakajo visoko starost. Pikniki,-ljudje srednje Melinke ali manjše debelušašte postave se nagibajo k povišanemu krvnemu pritisku, srčni in možganski kapi, sladkorni bolezni in kroničnem revmatizmu. Seveda, vse ljudi ne. moramo razvrstiti v omenajhe lipe 'konstitucij, kajti med njimi so številni -prehodi.
Človek je lahko proti nekaterim boleznim prirojeno odporen, pravimo rezistonten, ali pa pridobi odpornost tako, da te bolezni ■ preboli, -joIz se cepi proti njim. Imunost, ki jo. pridobimo s . cepljenjem. je. za nekatere nalezljive bolezni začasna, za druge pa stalna. Zahvaljujoč cepljenju so pri nas izkoreninjene ali zelo omejene najbolj... nevarne . nalezljive bolezni, kt še zmeraj, po nerazvitih .deželah, terjajo številne človeške žrtve.
Za obrambo proti bolezni imamo določene mehanizme, npr. kožo, ki varuje proti zunanjim vpli-. vom; ndkat-are gibe, ki jih-napravimo, če občutimo nevarnost; sluznične migetalke v zgornjem deliti dihalne poti, ki odstranjujejo manjše drobce, kadar zaidejo v dihala; bela krvna telesca in druge celice, ki se po potrebi raz-. množujejo in pridejo na kraj, kjer vdirajo v telo škodljivi- agensi; posebne beljakovine v krvi, na katere so vezane proitisnovi, ter posredno, sistem žlez z no-
tranjim iztočahjem in živčni sistem.
Bolezen se lahko začne postopoma,- z. neznačilnimi znamenji, nato se ..razvija, doseže svoj vrh in upadanje. Včasih se pojavi burno in z vsema simptomi. Tako bolezen imenujemo akutna, za razliko od kronične, ki se začne polčasi in z občasnimi izboljšanji traja .leta in leta. Bolezenska znamenja ■ so za posamezne bolezni različna: bolnik se največkrat Slabo počuti, ima bolečine, včasih povišano telesno temperaturo, spremenjeno zunanjost, motnje v dihanju ali celo motnje zavesti.
Zdravljena bolezen se praviloma konča z ozdravitvijo. Velikokrat pa po bolezni bolnik še ni sposoben za delo -— pravimo, da je v refconvalascenci To traja različno dolgo, kar je med_ drugim odvisno od občutljivosti bolnika in njegovega pnzadevahija: da ozdravi.
O odnosih med bolnikom in njegovo boleznijo naj povemo le to,., da. nekateri bolniki. svojo bolezen podcenjujejo,,gredo prepozno k zdravniku, drugi, pa svoja-, bolezenska znamenja . poveliču jejo ali .celo posnemajo znamenja neke bolezni,'ki jo .v resnici sjpioh nimajo (hipohondri). Poseben problem predstavljajo predsodki o nekaterih boleznih, kot so duševne in spolne, zaradi katerih se. bolnik velikokrat zelo pozno odloči za zdravljenje Menimo, da ni potrebno poudarjati, koliko ti bolniki trpijo' zaradi nerazgledanosti svojega okolja, ki ne dojame, da so to bolezni kot vse druge c-d katerih lahko zbolimo tudi sami.
Bolezen spozna ali diagnosticira zdravnik na osnovi podatkov o bolezni, natančnega pregleda in vrste. diagnostičnih preiskav, kot so pregledi krvi in urina, razne biokemične preiskave, rentgenski pregledi, obremenilni testi za u-gotavljanije funkcije posameznih organov,. pregledi. z radioaktivnimi izotopi, bakteriološki, citološki, histološki pregledi in drogi. Na osnovi vzpostavljene diagnoze zdravnik določi obliko zdravljenja. . To je vselej, vzročno. Le tiste bolezni, za katere ne poznamo povzročitelja, zdravimo simptom áí.skó, to je glede na bolezenska znamenja.
V .medicini obstaja več. oblik zdravljenja, in sicer:. zdravljenje z zdravili, z nego, dieto, fizikalno terapijo, psihotera[pijio, klimatsko Zdravljenje, • kirurška terapija, obsevanje in delovna terapija.
Zdravljenje z zdravili naj vedno določi le zdravnik. Bolnik se mora držati napotkov glede odmerjene količine in časa jemanja zdravila.. Zakaj je to tako po-mombno? Zato, ker-zdravljenje mera biti vselej prilagojeno vrsti in obliki bolezni (lažji, težji), stanju organizma kot celote (možnost drugih bolezni), starosti, telesni teži itd. Zdravljenje po lastni presoji je lahko zelo nevarno tudi zaradi količinskega odmerka zdravila, ki ni enak niti pri isti bolezni dveh bolnikov. Če je doza zdravila premajhna, se zdravljenje zavleče ali povzročitelj postane odporen, prekoračitev doze pa lahko povzroči težke okvare. Čas jemanja: zdravil je tudi. zelo pomemben. -Nekatera zdravila mo-
ram-o jemati po jedi, ker bi- drugače škodovali - želodčni sluznici. Druga jemljemo pred ah med jeldij-o, ker le tako dosežemo zaželeni učinek ob pravem času. Antibiotike npr. jemljemo točno o|b doloqenfflh urah, da tako obdržimo enako količino zdravila v krvi in preprečimo povzročitelju, da postane odporen. -
Tudi o času ali dobi zdravljenja naj odloča le zdravnik. Nes-konično jemanje zdrahi'škoduje, -prav tako tudi predčasna prekinitev jemanja. .
Neredko se zgodi, da bolniki nekatera zdravila slabo prenašajo, ali pa sp preobčutljivi na njih Take predbicUttijiivosfta na posamezna- zdravila ni možno vedno predvideti, zato je prav, da si zapomnimo katero zdravilo nam povzroča težave in ob pregledu opozorimo zdravnika.
Pri - zdravljenju je . osnovnega -pomena dobra nega. Ta je po-. sebno važna pri tistih' boleznih, pri katerih je bolnik vezan na posteljo, sicer se utegnejo pojaviti številne nevšečnosti kot 'so preležani-ne, zat-rdli sklepi, mišič-’ha-ohlapnoist itd. Vedno si je treba. zapomniti to, da bo splošna odpornost bolnika veliko večja, če bo ' imel pravilno prehrano, prijetno, okolje, udobno posteljo in položaj v njej ter ustrezno postrežbo pri opravljanju osnovnih. - higienskih potreb.
O pravilni prebrani in dieti ■ je veliko napisanega. Omenili bi le" to, da je dieta pri .zdravljenju nekaterih bolezni na prvem mestu,
' npr. pri zdravljenju sladkorne bolezni in nekaterih 'bolezni prebavil. Na splošno pa so danes, stroge diete razmeroma redke, izbira jedil precej širša in zato jedilnik posameznih diet' bolj pester. Skoraj pri vseh dietah priporočamo zadostno količino tekočin in vitaminov, odsvetujemo pa čezmerno uživanje začimb in alkoholnih pijač.
Ena od oblik zdravljenja je tudi psihoterapija, ki ima svojo pomembno mesto ne samo pri zdravljenju dulševnih bolezni-, temveč pri terapiji viseh bolezni. Bolnik Imora upati v ozdravitev in mora zaupati zdravstvenim ..delavcem okoli sebe, če hočemo da sodeluje pri zdravljenju. To sodelovanje pa je osnovni predpogoj, da bolnik ozdravi.
Na koncu naj pripomnimo še to, da marsikatero zdravljenje zahteva -od bolnika veliko potrpljenja in doslednosti. Zato je najbolj racionalno, da s. svojim načinom življenja in dela utnj,ujemo zdravje, ki je prav gotovo naša. največja dobrina.
Anka Pucelj

Dopisujte v Glas mladih

Slavnostni govornik na Vrheh je bil tov. Franc Šetinc
Reševanje iz petega nadstropja goreče hiše — vaja CZ
Posvetilo padlim borcem Revirske čete na spomeniku na Kalu
Na vaji CZ i— ¡demonstracija gašenja požara s peno
Hitro in varno so člani CZ evakuirali prebivalce iz goreče hiše
Visoki gostje na osrednji revirski proslavi na Vrheh
Veličasten pogled na večtisočglavo množico pevcev na X. pevskem
taboru