primorske novice URADNE OBJAVE OBČtN !L!RSKA BtSTRtCA, !ZOLA, KOPER, PtRAN, POSTOJNA tN SEŽANA Koper, 4. marca 1988 Občina Koper — RESOLUCIJA o izvajanju družbenega piana občine Koper za obdobje 1986—1990 v letu 1988 — ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o določitvi odškodnine za spremembo namembnosti kmetijskih ali gozdnih zemljišč — ODLOK o prispevkih za samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti v občini Koper, ki jih plačujejo zavezanci, ki niso sklenili samoupravnih sporazumov o temeljih planov — SKLEP o začasnih ukrepih družbenega varstva v prometni in turistični delovni organizaciji Slavnik Koper Občina Sežana — SKLEP o spremembah in dopolnitvah sklepa o določitvi najvišjih cen Sklad skupnih rezerv gospodarstva občine Piran — SKLEP o plačevanju prispevka v sklad skupnih rezerv gospodarstva občine Piran Na podlagi 156. člena Zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 1/80), na podlagi Družbenega plana občine Koper za obdobje 1986—1990 in na podlagi 239. člena Statuta občine Koper ter stališča družbenopolitičnega zbora je skupščina občine Koper na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 25. februarja 1988 sprejela RESOLUCIJO O IZVAJANJU DRUŽBENEGA PLANA OBČINE KOPER ZA OBDOBJE 1986—1990 V LETU 1988 1. UVOD Zaostrena gospodarska in družbena situacija v državi, ki jo v letošnjem letu posebej odražajo uveljavljeni interventni ukrepi na mnogih področjih in ki bodo veljali znaten del leta, v veliki meri otežuje procese načrtovanja, predvsem pa onemogoča dovolj precizno predvidevanje gospodarskega razvoja, v tem pa še posebej dinamike dohodka, kot temeljne kategorije planiranja. V teh pogojih občinska letna resolucija predstavlja predvsem čvrst dogovor o razvojnih prioritetah, ki se bodo v dejansko uresničenem razvoju materialne baze reševale kot še dogovorjene naloge iz Družbenega plana oziroma kot naloge, ki jih poraja aktualna problematika v občini in širši skupnosti. Resolucija tako predstavlja temeljno usmeritev za delovanje in pregled nalog, ki jih bodo v letu 1988 izvajali organi družbenopolitične skupnosti ter samoupravne organizacije in skupnosti v občini zato, da bi v dani nelahki situaciji in v omejenih pogojih lahko dosegli optimalne cilje razvoja. 2. CILJI DRUŽBENEGA RAZVOJA V LETU 1988 V zaostrenih družbenih in gospodarskih razmerah moramo razvoju občine v letu 1988 z vidika izvajanja srednjeročnih planskih opredelitev postaviti sledeče cilje: — prilagoditev gospodarstva in družbenih dejavnosti ter vseh drugih subjektov družbenega razvoja novim družbeno-ekonomskim razmeram ob poudarjenem temeljnem cilju — ohranjanju dosežene stopnje gospodarske rasti; — učinkovita eliminacija že izraženih motenj v poslovanju, predvsem pa izgub, ki so posledica slabega gospodarjenja ter zgrešenih razvojnih usmeritev v primerih, kjer z normalnimi sanacijskimi ukrepi ne št. 5 bo mogoče vzpostaviti družbeno sprejemljivih razmer, bomo pristopali k prilagajanju nedonosnih poslovnih oziroma proizvodnih programov razmeram na tržišču oziroma preverjali pogoje za nadaljnji obstoj posameznih subjektov; — izvedba konkretnih nalog iz Družbenega plana občine v okviru ugotovljenih materialnih možnosti ter na podlagi s planom predvidenih prioritet. 3. MATERIALNI OKVIRI RAZVOJA 3.1. Družbeni razvoj občine se bo gibal v okvirih, ki bodo — glede na značaj občinskega gospodarstva približno taki. kot jih za celotno republiko predvideva republiška resolucija, to pa so: — približno ! % rast družbenega proizvoda, dosežena s približno 5 % rastjo v obrti. 2 % v kmetijstvu. 1,5 % v prometu in zvezah ter v gostinstvu in turizmu in ! % rastjo proizvodnje v industriji oziroma prodaje v trgovini; le gradbeništvo v danih razmerah realnega obsega svojega delovanja ne bo moglo povečevati; — povečanje izvoza blaga in storitev za 4,7 % (v tem konvertibilnega za 5,5 %) ob 3,5 % povečanju uvoza (konvertibilnega za 3.6 %), s čemer bo doseženo praktično !()()% pokritje uvoza blaga z izvozom blaga in 2,5-krat večji obseg izvoza storitev od njihovega uvoza; — povečanje deleža družbenega proizvoda, doseženega na tujih trgih na okoli 16,5 %; — povečanje deleža akumulacije v doseženem dohodku vsaj za !-odstotno točko: — ob nujnem 8 % zaostajanju rasti sredstev za čiste osebne dohodke. zi skupno porabo v TOZD, za splošno porabo in skupno porabo na ravni družbeno političnih skupnosti (brez sredstev SPIZ), bodo ob ! % realnem povečanju dohodka realna sredstva za te namene za 3 % manjša, kot v letu 1987; realni obseg iz tega leta bomo lahko ohranili le. če bomo uspeli doseči 3,5 do 4 % rast družbenega proizvoda. 3.2. V občinskem gospodarstvu moramo ob tako zastavljenih okvirih, glede na naše posebnosti in dogajanja v prvih letih tega srednjeročnega obdobja, posebej težiti za tem, da: 3.2.1. bomo do skrajnosti omejili ali celo onemogočili rast števila zaposlenih, saj razpoložljivi dohodek ob veljavnih, družbeno dogovorjenih merilih za njegovo razporejanje niti sedanjemu številu delavcev ne omogoča ohranitve zatečene realne ravni osebnih dohodkov, 3.2.2. bo stopnja rasti kmetijske proizvodnje in gospodarske rasti vseh panog trgovine višja kot v republiki, 3.2.3. bo delež prihodkov iz tujine v celotnem prihodku gospodarstva presegel 13,5%, 3.2.4. bo industrija izravnala svoj saldo v blagovni menjavi s tujino, 3.2.5. bo glede na nujno nižjo rast števila zaposlenih in s tem praviloma nižjo rast sredstev za osebne dohodke, delež akumulacije v doseženem dohodku porasel za več kot !-odstotno točko. 3.3. V takih okoliščinah se realna sredstva za zadovoljevanje splošnih in skupnih potreb na ravni občine ne bodo mogla povečevati. 3.4. Zastavljeni okviri terjajo posebno pozornost do procesov zaposlovanja. Po ocenah generacijskega priliva bo v tem letu iskalo prvo zaposlitev okoli 480 mladih iz šol, od tega približno 430 dip!omantov-za-četnikov od III. do VII. stopnje strokovne izobrazbe. K temu moramo prišteti še iskalce zaposlitve, zabeležene v decembru 1987 (skupaj 450, zaposljivih 250). Ob pričakovanem naravnem odlivu med zaposlenimi (okoli 2 %) ter s to resolucijo postavljenimi omejitvami se bo v občini lahko zaposlilo le okoli 400 do 450 delavcev, kar torej kaže na veliko nevarnost znatnega povečanja brezposelnosti. K temu pa je potrebno ob zaostrenih gospodarskih razmerah prišteti se določeno število delavcev, ki bodo ob realno pričakovanih trajnih ali začasnih ukinitvah proizvodenj predstavljali presežek. Večji de! teh presežkov bo potrebno ob ustreznih aktivnostih OZD, skupnosti za zaposlovanje, gospodarske zbornice in drugih dejavnikov v občini uspešno razrešiti s preusposablja- 30 URADNE OBJAVE 4. marca 1988 - št. 5 njem in prezaposlovanjem, ža) pa upravičeno lahko iz teh razlogov pričakujemo tudi določeno povečanje števila brezposelnih. Zato bodo morale vse organizacije in skupnosti procese fluktuacije delavcev izrabiti za izboljšanje kadrovske strukture in njeno približevanje specifičnim razvojnim potrebam posamezne organizacije. V okviru izkazanih kadrovskih potreb po strokovno usposobljenih delavcih od III. do VII. stopnje zahtevnosti bodo morale OZD po določilih samoupravnega sporazuma o usklajevanju načrtov zaposlovanja v obdobju 1986—1990 pokriti najmanj dve tretjini teh potreb s pripravniki. Dosledno upoštevanje tega določila bi zagotovilo okoli 300 pripravniških mest. Ob pričakovanem prilivu iz šol in globalno opravičljivih kadrovskih potrebah je pričakovati primanjkljaj določenih poklicev na VII. stopnji ter na 1., II., II. in IV. stopnji, saj povpraševanje po njih presega priliv iz šol. Z druge strani pa to ponovno opozarja na potrebo po pospešitvi procesov prestrukturiranja, saj take potrebe združenega dela še vedno predstavljajo odraz negativnih oziroma ekstenzivnih razvojnih tendenc. 4. KONKRETNE NALOGE ZA IZVAJANJE DRUŽBENEGA PLANA 4.1. Razvojne naloge posameznih gospodarskih dejavnosti 4.1.1. Težišče aktivnosti v industriji bo na pospeševanju začetih tekočih procesov prestrukturiranja. V ta okvir sodi: — uvajanje novih proizvodov višje tehnološke zahtevnosti (80 ccm moped in razvoj novega avtomatika v Tomosu, pedalni sklopi v Cimosu), s katerimi se v proizvodnji postopno manjša delež tehnološko manj razvitih in tržno manj zanimivih proizvodov; — spreminjanje strukture proizvodnje, pri čemer se povečuje delež skupin tehnološko zahtevnejših proizvodov, pri katerih prihaja do izraza prizadevanje po povečanju produktivnosti, ki terjajo večjo uporabo znanja in imajo trajnejšo perspektivo na tržišču (v Tomosu — motorne žage. v Lami — proizvodnja proizvodne tehnike, v Iplasu — proizvodi višje stopnje obdelave, v manjših količinah, z večjim deležem lastnega znanja in manjšo porabo surovin); — posodabljanje tehnologije, ki omogoča ob zamenjavi iztrošene tehnike pomemben dvig produktivnosti (robotizacija v Tomosu, pristop k zamenjavi tehnologije površinske obdelave v Lami, dokončanje modernizacije proizvodnje mehčal ter definiranje načina rekonstrukcije proizvodnje AFK v Iplasu) ter — izboljšanje organizacije proizvodnje in iskanje uspešnejših načinov stimuliranja delavcev za izboljšanje produktivnosti in kvalitete dela (projekt *Triglav* v Cimosu). Za nadaljnji razvoj industrije bo pomembna odločitev Izvršnega sveta, s katero bo po uskladitvi z Medobčinsko gospodarsko zbornico določen nosilec idejne rešitve, zbiranja interesov ter drugih aktivnosti za usposobitev industrijskega dela proste cone. Zanjo bo Izvršni svet določi! tudi zemljišče ter pospešil aktivnosti za njegovo pridobitev (nakup, zamenjave ipd ). 4. ! .2. Temeljna razvojna naloga na področju kmetijstva so agrarne operacije. V letu 1988 se bodo nadaljevale in zaključevale v predhodnih letih pričete aktivnosti, pričeti pa bodo naslednji postopki: — komasacije Kaverljag—Dobrave (100 ha) — ureditev namakanja Pridvor—Vanganel (50 ha) Bečajevec (17.5 ha) Dekanska dolina (60 ha) — agromelioracije Premančan (35 ha) Labor Boršt (37 ha) oljčni nasadi (20 ha) Zlasti na področju komasacij bo zaradi specifičnosti lastninske problematike potrebno dati izjemen poudarek predhodnim pripravljalnim delom, ki bodo kasneje lahko bistveno poenostavila sam postopek komasacije. To velja tudi za komasacijo Kaverljag—Dobrave. Zaradi teh in drugih potreb urejanja premoženjsko pravnih odnosov bomo okrepili ustrezne strokovne službe. KZ Agraria bo. ob dejstvu, da predstavlja nosilca agrarnih operacij, v sodelovanju s SOZD Timav v okviru ustrezne odločitve v spremembah in dopolnitvah občinskih planskih dokumentov, izdelala investicij-sko-tehnično dokumentacijo za intenzifikacijo kmetijske proizvodnje v dolini Dragonje. KZAgraria bo v tem letu. po predhodni uskladitvi z drugimi sorodnimi, predvsem pa s trgovskimi organizacijami, pristopila k izgradnji novega objekta, namenjenega odkupu kmetijskih pridelkov, njihovemu sortiranju, pakiranju, ustrezni hrambi in distribuciji pa tudi oskrbi kmetijstva s potrebnim materialom in seveda delovanju vseh strokovnih služb zadruge na enem mestu. Po načrtih KZ bo proizvodnja vrtnin pri kooperantih in drugih individualnih proizvajalcih organizirala na približno 330 ha z načrtovano proizvodnjo 4200 ton vrtnin za svežo potrošnjo, 600 ton za predelavo in skoraj 70 ton zgodnjih in poznih vrtnin. Za pridelavo slednjih bo v letu 1988 postavljenih še 0,5 ha plasten jakov. Obnovljenih bo 5 ha vinogradov z belimi sortami in 5 ha sadovnjakov (kaki, breskve). Načrtovan je odkup 1100 ton grozdja in 700 ton sadja. Po republiškem razrezu bi morali v občini Koper organizirati tržno proizvodnjo pšenice na okoli 200 ha, vendar je bilo mogoče organizirati pogodbeno pridelavo le na 130 ha, kar ponovno dokazuje, da ta kultura na našem območju v danih ekonomskih pogojih trenutno nima prednosti. V živinoreji je planirana tržna proizvodnja 1,5 milijona litrov mleka in 75 ton mesa, kar je sicer manj kot v letu 1987. To je posledica neustavljivega osipa drobnih individualnih proizvajalcev in opaznega padca osnovne črede pri njih. Dokončana bo obnova hleva v Stepanih. Za nadaljnji razvoj kmetijstva, posebej vinogradništva, ki je za naše območje ena najbolj pomembnih panog, bo izjemnega pomena uspešnost rešitve skrajno slabega gospodarskega položaja TOZD Vinako-per. V obdobju izvajanja ukrepa družbenega varstva bomo morali glede na težo razmer podvzeti zelo radikalne ukrepe, pri tem pa bomo upoštevali naslednja vodila: — ohranitev in vzpostavitev pogojev za nadaljnji, predvsem na kvaliteti vin temelječi razvoj vinogradništva v Slovenski Istri in — zagotovitev tržišča, ki naj ustreznemu obsegu vinogradniške proizvodnje območja nudi trajno gotovost in ekonomsko motiviranost. Za razvoj na področju kmetijske proizvodnje bo bistvenega pomena delovanje SIS za pospeševanje proizvodnje bo bistvenega pomena delovanje SIS Za razvoj na področju kmetijske proizvodnje bo bistvenega pomena delovanje SIS za pospeševanje proizvodnje hrane in zagotavljanje osnovne preskrbe na ravni občine in republike. S programom občinske skupnosti bodo vzpostavljeni pogoji, da bodo normalen razvoj lahko doživljale tudi kmetijske panoge z našega območja, ki zaradi svojih posebnosti skozi program republiške skupnosti ne morejo prejeti dovolj spodbud. Zagotoviti je potrebno prioritetno finansiranje pospeševalnih programov in služb, nadomeščanje dela obresti za razvojne kredite, dane iz sredstev Hranilno kreditne službe, regresiranje zavarovanja plemenske živine, pokrivanje obveznosti občine do razvoja kmetijstva in izvajanje drugih nalog iz temeljnih planskih dokumentov. 4.1.3. Na podlagi sprejetega ureditvenega načrta bodo gradbene organizacije pristopile k usposobitvi gradbene cone pod Serminom. S tem bodo že v tem letu podani pogoji za odselitev betonarn iz bivalnih predelov Kopra. Pri realizaciji te cone bomo vztrajali na enotni skupni organizacijsko tehnološki rešitvi, ki naj zagotovi racionalno in ekološko sprejemljivo izrabo razpoložljivega prostora. Na tej podlagi mora gradbeništvo — v sedaj resnično skrajno zaostrenih pogojih za svoje delovanje — končno pristopiti k svoji racionalizaciji, k čemur nedvomno sodi tudi dogovor o skupnem in racionalnem pridobivanju kamna in drugih agregatov, ter seveda nujna sporazumna uskladitev in zmanjšanje kapacitet. 4.1.4. V prometnih organizacijah, če izvzamemo razvoj PTT omrežja, intenzivnih investicijskih posegov, kot so bili v teku v preteklih letih, ne bo. Z doslej usposobljenimi kapacitetami, zlasti pa ob delovanju novega silosa za žitarice in terminala za razsute tovore, bo luški pretovor dosegel 4.5 milijona ton. Intereuropa si bo v pogojih zasičenosti tržišča s ponudbo cestnih prevoznikov in v pogojih velikega in neustreznega administriranja pri svojih storitvah še bolj prizadevala ohraniti svoj obseg poslovanja z dvigovanjem kvalitete storitev. Za nadaljnji razvoj Slavnika bomo — vzporedno z notranjo ureditvijo razmer in poslovno sanacijo — v tem letu določili lokacijo za preselitev njegovih servisnih delavnic ter pristopili k pokritju perona na centralni avtobusni postaji v Kopru. Izpeljali bomo temeljito prenovo in racionalizacijo avtobusnih linij v mestnem prometu. 4.1.5. Glede na ostrino protiinflacijskega programa je realno v letu 1988 ob strogem administrativnem nadzoru cen in že realizirani rasti cen reprodukcijskega materiala pričakovati velike težave v osnovni preskrbi. Očitno bo potrebno ob vseh rednih aktivnostih za njeno zagotavljanje na ravni družbenopolitičnih skupnosti ponovno v večjem obsegu poseči po interventnih ukrepih (kompenzacije, regresi, nadome- 4. marca 1988 - št. 5 URADNE OBJAVE 31 stila izpadlega dohodka). Zato je med drugim potrebno S!S za pospeševanje proizvodnje hrane in zagotavljanje osnovne preskrbe zagotoviti potrebna sredstva, vendar ne na škodo drugih programov. Iz istih razlogov bo potrebno intenzivirati napore za povečanje obsega in optimalizacijo strukture občinskih blagovnih rezerv. Ob drugih naporih bomo storili odločilne korake za rešitev problemov skladiščnih prostorov oziroma distribucijskih središč za potrebe oskrbe in rezerv, ki bodo v sodelovanju Emona — Jestvine, Timav — Preskrbe in KZ Agraria pridobljene s smotrno uporabo razpoložljivih sredstev ter ustrezno prostorsko organizacijo. Svoj distribucijski center za oskrbo lastnih in drugih brezcarinskih prodajaln po Jugoslaviji bo usposobila tudi Emona Commerce — TOZD Obala, katerega poslovno skladiščni objekt bo predstavljal prispevek k zaokroženju ureditve predela ob vstopu v mesto Koper. V ta sklop sodi tudi pokritje sedaj odprtih manipulativnih površin v centralnem skladišču Trgoavta ter dograjevanje rezervoarjev za naftne derivate za oskrbo našega območja na Instalaciji Sermin (Istra benz). Za izboljšanje preskrbe je pomemben tudi pričetek posodabljanja objektov na tržnici v Kopru (Timav-Preskrba), izgradnja nove trgovine v Ankaranu in posodobitev obstoječe v Marezigah (Emona-Jestvina), usposobitev nove mini linije za peko kruha za pokrivanje potreb po posebnih vrstah kruha ter specifičnih sezonskih potreb (TOZD Kruh) ter posodobitev načina distribucije in prodaje kruha in drugih pekovskih proizvodov, ki bo postopno izvedena s sodelovanjem pekovskih in trgovskih organizacij ter SIS za pospeševanje proizvodnje hrane in zagotavljanje osnovne preskrbe v občini Koper. 4.1.6. Na področju gostinstva in turizma bomo še naprej — ob nadaljevanju tekoče obnove gostinskih in turističnih objektov — vodili aktivnosti za ustrezno valorizacijo naše obmejne, obmorske in tranzitne lege za turistične namene. V ta sklop sodi predvsem pričetek urejanja Hrastovelj in drugih značilnih zalednih točk oziroma območij pa tudi nekaterih objektov v mestu Koper. Istra benz bo pospeši! priprave na izgradnjo marine in potrebnih vzporednih objektov ob izlivu Badaševice. Družbeno gostinstvo se mora v zaostreni situaciji racionalizirati tudi s prenosom nekaterih objektov v upravljanje samostojnih gostincev, ki bodo tudi lahko zagotovili večjo kvaliteto storitev. 4.1.7. Na področju drobnega gospodarstva bo težišče aktivnosti še naprej usmerjeno na pridobivanje poslovnih prostorov. Po sočasnem urejanju in uskladitvi prostorskih izvedbenih aktov za obrtni coni na Škofijah in v Ankaranu bomo eno pričeli tudi graditi; izbira bo opravljena po temeljiti analizi izraženih interesov. Poleg tega se za razvoj v naslednjem obdobju odpira zanimiva možnost pridobivanja poslovnih prostorov za drobno trgovsko in storitveno dejavnost v centru *za gradom* in na območju *kareja* ob Ljubljanski cesti. Tak, sicer manjši objekt pa bo lahko usposobljen tudi v Ankaranu. Nosilec teh aktivnosti je Splošna obrtna zadruga Galeb Izola. V najkrajšem času bomo revidirali oziroma nastavili bolj smotrn in učinkovit sistem določanja namembnosti in oddajanja obstoječih družbenih poslovnih prostorov, ki so sicer locirani predvsem v starem mestnem jedru. Pri zagotavljanju pogojev za kreditiranje razvoja samostojnega drobnega gospodarstva bomo kot deficitarne obravnavali obstoječe in nastajajoče redne obratovalnice, ki bodo vlagale sredstva v izboljšanje tehnologije, opreme in poslovnih prostorov, razen za dejavnosti: frizerstvo, fotokopiranje in kemično čiščenje ter dejavnosti po 16. alinei prvega odstavka 7. člena Obrtnega zakona (poklicne oziroma intelektualne storitve). V mejnih in drugih primerih, ko bi se pokazal poseben družbeni interes, bodo upravni organi status deficitarnosti določali v sodelovanju z Medobčinsko gospodarsko zbornico in Obrtnim združenjem. Tudi pri določanju in izvajanju davčne politike bomo z ustreznimi diferenciranimi davčnimi olajšavami spodbudili razvoj deficitarnih dejavnosti, opredeljenih v Odloku o davkih občanov. Adriacommerce se bo po dogovoru v Medobčinski gospodarski zbornici uveljavlja! kot regijski nosilec poslòvno informacijskega sistema drobnega gospodarstva (PIC), ki bo temelji! na neposrednem interesu obratovalnic in enot drobnega gospodarstva ter seveda ostalega združenega dela. V družbenem drobnem gospodarstvu bo pomembno dopolnjevanje izgradnje I. faze novega objekta ob sočasni pripravi na izgradnjo II. faze ter usposobitev potujočih delavnic za kmetijsko mehanizacijo v Agroservisu. V tem letu bomo opredelili tudi način reševanja nekaterih problemov, ki jih bo za delovanje avtoservisov Trgoavta in Zastava avta prinesla rekonstrukcija obalne ceste, povezano s tem in širšo uvedbo informatike pa bomo še posebej opredelili način in nosilce iz- vajanja tehničnih pregledov motornih vozil. 4.1.8. V tem letu bomo opredelili programska izhodišča, pripravili projekte, določili nosilca investicije ter bodočega upravljalca in pričeli s pripravljalnimi deli za izgradnjo večnamenske dvorane. V njej bodo delovne organizacije in obrtniki predstavljali svoje izdelke in storitve (sejemska dejavnost), obenem pa se bodo v njej izvajale množične gospodarske, kulturne, športne, izobraževalne, zabavne in rekreativne prireditve. Ta objekt bo popestril turistično ponudbo, saj bo omogoča! celoletno organizirano pripravo domačih in tujih vrhunskih športnikov in ekip. Sredstva za izgradnjo bodo zagotovile zainteresirane delovne organizacije, de! sredstev pa bo združeno delo prispevalo iz čistega dohodka na podlagi samoupravnega sporazuma o zagotavljanju sredstev za izgradnjo objektov družbenega standarda. 4.2. Naloge na področju materialne infrastrukture 4.2.1. Temeljna razvojna naloga na področju vodnega gospodarstva je zagotovitev strokovnih podlag oziroma izdelava vodnogospodarskih ureditev za območja obalnih bonifik, kajti z dosedanjimi posegi na ta območja se je poruši! dosedanji vodnogospodarski sistem. Nadaljnje usposabljanje teh območij za predvidene posege brez teh podlag ni mogoče. V letu 1988 se bo intenzivno nadaljevala akcija za sanacijo Škocjanskega zaliva in sicer z nasipavanjem materiala od izkopov luških bazenov ter z materialom iz drugih gradbenih posegov (vodovod). 4.2.2. Na področju izgradnje PTT kapacitet potrebe presegajo finančne sposobnosti delovne organizacije. Nujna bo pomoč krajanov, OZD, ki imajo svoje obrate na območjih, kjer naj bi se gradila omrežja, območne SIS za PTT promet in ostalih dejavnikov, ki bi ob usmerjanju organov občinske skupščine lahko pripomogli k planirani izgradnji PTT kapacitet. S predpostavko, da bodo zgornji pogoji izpolnjeni, bodo v letu 1988, ob širjenju in uveljavljanju omrežja za prenos podatkov (JUPAK), zgrajene naslednje kapacitete: — radiorelejne zveze Koper—Portorož — ATC Ankaran, ATC Šmarje in ATC Gračišče — krajevna kabelska omrežja: — Črni kal—Černotiči—Zg. Črni kal — Kastelec—Socerb—Gabrovica—Osp — Tinjan—Plavlje—Elerji—Barižoni — Šmarje — Ankaran—bolnišnica Ankaran — Dekani—Pridvor — Marezige — Škofije I., IL, III. in IV. V občini bo tako v omrežje lahko vključenih 1000 novih telefonskih naročnikov. 4.2.3. Na področju energetike so osnovne naloge dokončanje RTP Koper in prehod na razdelilno napetost 20 kV. zamenjava dela visokonapetostnih kablovodov v historičnem delu mesta ter izboljšanje dobave električne energije (napetost). 4.2.4. Neodložljive naloge na področju oskrbe z vodo so: — dokončanje izgradnje cevovoda Rižana—Bertoki in nadaljevanje izgradnje do Kopra, — dodatna dela na obstoječih napravah črpališča Semedela in na vodarni Rižana, — dodatno zajetje na izviru Rižane in prestavitev Mlinščice, — nadaljevanje izgradnje primarnih in sekundarnih objektov in naprav na višinskih predelih (KS Gračišče,do!—Hrastovlje), — izvajanje ukrepov iz programa zmanjševanja izgub vode. — nadaljevanje hidrogeoloških raziskav za ugotavljanje dodatnih podzemnih zalog vode na izviru Rižane in vplivnega območja tega izvira ter izvira Gabrijeli in Bužini. — izvajanje odloka in programa za zaščito vodnega vira in — dopolnitev načrta oskrbe z vodo v izrednih razmerah na podlagi izkušenj iz leta 1987. Z združenimi sredstvi SKIS, SIS za vodno oskrbo, delovnih organizacij. SIS za požarno varnost in z drugimi viri bomo nabavili novo avto-cisterno za razvoz vode na območja brez vodovoda. Program bomo izvedli s sredstvi, ki so predvidena s samoupravnim sporazumom o temeljih plana obalne SIS za vodno oskrbo in ki se oblikujejo s ceno vode ter z združevanjem sredstev gospodarstva po aneksu št. 2 k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana Zveze vodnih skupnosti. Nadaljevali aktivnosti za pridobitev sredstev mednarodnega kredita in ostalih virov za nadaljevanje izgradnje vodovodnih objektov in naprav po programu izgradnje do leta 1995. 32 URADNE OBJAVE 4. marca 1988 - št. 5 Posebno pozornost bomo ob reševanju prob!emov vodne oskrbe posvečali neokrnjenemu nadaljevanju izgradnje vodovodnega omrežja na višinskem območju občine, ki glede na svoje fihančne dimenzije ne more ogrožati realizacije načrtov na magistralnem omrežju. 4.2.5. Pri gradnji obalne ceste bomo na območju občine pričeli z večjo rekonstrukcijo odseka križišče Koper—križišče Ankaran. Pripravili bomo potrebno dokumentacijo za rekonstrukcijo črnokalskega klanca (tretji pas). Dela bo finansirala Skupnost za ceste Slovenije s soudeležbo obalnih občin pri projektih, predvidenih z dogovorom iz leta 1977. Soudeležba obalnih občin je predvidena pri gradnji priključka Bertoki, za kar se združujejo ustrezna sredstva pri SK!S obalnih občin. Lokalno cestno omrežje bomo vzdrževali in rekonstruirali z razpoložljivimi sredstvi, ki ne ustrezajo potrebam, zato bomo prioritetno reševali probleme na cestah, po katerih poteka avtobusni promet. 4.2.6. Na področju reševanja problemov odstranjevanja komunalnih odpadkov ter tretiranja komunalnih odplak, kot temeljnih komunalnih problemov, bomo v tem letu uveljavili načelo postopnosti ter smotrnega tehnološkega zaporedja. Finančni in tehnično tehnološki razlogi nas silijo, da takoj in v celoti za dogledno obdobje rešimo vprašanje klasičnega odlaganja komunalnih odpadkov in sicer z nadaljnjim urejanjem odlagališča pri Pridvoru ter z nakupom potrebne mehanizacije. Temu vzporedno mora teči sanacija in dograjevanje kanalizacije. Za tem bomo lahko pristopili k pospešitvi izgradnje centralne čistilne naprave. Šele njeno dokončanje bo ustvarilo pogoje za temeljit in sunkovit razmislek ter opredelitev o dolgoročnem pristopu k odstranjevanju komunalnih odpadkov (kompostarna). V tem letu bomo odločneje pristopih k dogovarjanju o rešitvi problema odlaganja posebnih industrijskih odpadkov. Temelj rešitve bo odgovor vseh povzročiteljev teh odpadkov za enotno racionalno rešitev na ravni regije. Nosilec te aktivnosti bo Medobčinska gospodarska zbornica. Rešitev bo slonela na rezultatih študij Ravnanje s posebnimi odpadki in Obnova in vzdrževanje katastra onesnaževalcev okolja. 4.2.7. Pospešili bomo specifične strokovne aktivnosti na področju varovanja okolja, dogovorjene s planskimi dokumenti (obnova in vzdrževanje katastra onesnaževalcev in obremenjevalcev okolja, trajni monitoring morja, preverjanje onesnaženosti zraka ter verifikacija dosedanjih raziskav). Pri tem bomo posebno pozornost posvetili evidentiranju vseh nevarnih snovi. Upravni organi se bodo za koordinacijo teh aktivnosti ustrezno usposobili. 4.2.8. S širitvijo mesta in večjih naselij se pojavljajo izrazite potrebe po zagotavljanju širjenja kapacitet pokopališč v Škocjanu, na Škofijah, v Dekanih in v Hrvatinih, ki jih bomo morali v letu 1988 zadovoljiti iz sredstev SK!S in s sredstvi občanov. Po prvih pridobitvah v letu 1987 bomo v letu 1988 nadaljevali z intenzivnim posodabljanjem tehnološke opreme komunalnih organizacij s sredstvi SK!S. Predvsem bomo nadaljevali z zamenjavo dotrajanega voznega parka in druge posebne opreme Komunalnega servisa. V tem letu bomo pričeli z organiziranim odvozom smeti v nekaterih večjih naseljih, v katerih je zaradi njihove rasti to postalo nuja. Zaradi varovanja vodnega vira Rižane in neposrednih ekoloških potreb teh krajev bomo pričeli z gradnjo kanalizacije na območjih Hrastovlje. Do! in Gračišče. Nadaljevali bomo z vzdrževanjem in istočasnim posodabljanjem javnih poti. predvsem v KS Gradin in Črni kal. 4.2.9. Obseg stanovanjske izgradnje bo odvisen izključno od razpoložljivih finančnih sredstev, saj pridobljena prostorska in druga dokumentacija ne more biti ovira tudi največjemu realno možnemu obsegu. Zaostrene gospodarske razmere, spremembe v obračunskem sistemu z nepredvidljivimi posledicami na sredstva za te namene, skrajno zaostreni pogoji za pridobivanje kreditnih in drugih sredstev sicer povsem onemogočajo načrtovanje obsega izgradnje. V okviru intencij sistemskih sprememb, po katerih se težišče stanovanjske izgradnje prenaša iz družbenega v individualni sektor, si bomo prizadevali, da se bodo stanovanjska sredstva vseh udeležencev usmerjala na področje usmerjene stanovanjske izgradnje v Žustemi, na Vojkovo nabrežje in v prenovo starega stanovanjskega sklada. Stanarine se bodo oblikovale na osnovi družbenega dogovora v republiki in sicer v skladu s srednjeročnimi opredelitvami, po katerih naj bi ekonomske stanarine uveljavili do leta 1990. 4.2. M). S sredstvi, pridobljenimi z nadomestilom za uporabo stavbnih zemljišč, z oddajo stavbnih parcel ter s prispevki posameznih investitorjev. bo Sklad stavbnih zemljišč ob pridobivanju teh zemljišč v družbeno lastnino ter ob njihovi pripravi za gradnjo, z naročanjem izdelave prostorskih izvedbenih aktov in ob zasipavanju — sanaciji Škocjanskega zaliva, bo opremlja! stavbna zemljišča s komunalnimi objekti in napravami na območjih: — zazidalnih načrtov Prade in Žusterna, — križišča pri stadionu (Ljubljanska cesta—Ogrlica), — vzporedne ceste (pri stadionu). — Kolodvorske ceste (dokončanje) in — izgradnje ceste »C« ( (Dolga reber—Mole to). Sklad bo poleg tega sofinancira! rekonstrukcije komunalnih objektov in naprav sekundarnega pomena, z njimi opremlja! območja, za katera so sprejeti prostorski izvedbeni akti in zagotovi! de! sredstev za določena geodetska dela. 4.3. Urejanje prostora 4.3. !. Izvršni svet SO Koper bo sprejel program priprave prostorskih izvedbenih aktov, s katerimi bo zagotovi! pravočasen sprejem dokumentacije za naslednja območja: — VVO z italijanskim jezikom v Kopru. — PUP za območje občine Koper, — PUP za mesto Koper z vplivnim območjem, — UN Industrijska cona Sermin, — UN Marina, — UN Hrastovlje, -r ZN Športno rekreacijska cona, — ZN Kare ob vzhodni vpadnici —* dopolnitev ZN za območje Iplas—Lama, — ZN za območje stanovanjske izgradnje Škofije, — UN gojišče školjk Debeli rtič, — sprememba ZN Prade. — sprememba ZN Žusterna II. in — UN za območje kompleksne gradnje Dekani. Pri oblikovanju prostorskih izvedbenih aktov ali po potrebi z njihovim dopolnjevanjem bomo zagotovili pogoje za zadovoljitev interesov občanov za izgradnjo krajevnih sistemov za kabelsko televizijo oziroma za realizacijo drugih nujnih infrastrukturnih objektov. 4.3.2. Za strokovno primerno in pravočasno sprejemanje prostorskih izvedbenih aktov bomo morali pristopiti k pripravi strokovnih podlag za oblikovanje urbanističnih profilov in ozelenitve mestnih vpadnic, za lociranje manjših proizvodnih objektov, za razmestitev centralnih dejavnosti v ureditvenem območju mesta Koper s poudarkom na razvoju terciarnih dejavnosti, za vodnogospodarske ureditve (semedelske in ankaranske bonifike, bertoške vpadnice), za območje Markovega hriba kot širšega rekreacijskega območja, nadalje k študijam hrupa in protihrupne zaščite v bivalnem območju in socioloških študij ter nadaljevati izdelavo študije »Ekologija morja«. 4.3.3. V postopku sprejemanja bo odlok, s katerim bodo zavarovani posamezni objekti kot kulturni spomeniki. Odlok bo sprejet na osnovi strokovnih podlag, ki jih pripravlja Medobčinski zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine. Ta zavod bo pripravlja! tudi strokovne podlage za razglasitev naravne dediščine, ki bo v obravnavi v naslednjih letih. 4.3.4. Ob zamenjavah in posodobitvah ekološko spornih tehnologij (tehnologije površinske obdelave v Lami, kar bo trajalo nekaj let, modernizacija proizvodnje mehčal in pristop k rekonstrukciji proizvodnje AFK v Iplasu). bo potrebno v vseh delovnih okoljih posvetiti največjo pozornost minimiziranju subjektivnih vzrokov za polucije in ekološke nesreče. Preveriti in zaostriti bo potrebno vse predpisane delovne postopke, preveriti predpisano in uporabljeno opremo za delo z nevarnimi in spornimi materiali, predvsem pa preveriti in zagotoviti usposobljenost ter odgovornost vseh delavcev (neposrednih operaterjev in odgovornih) za pravilno vodetije in izvajanje postopkov ter pravilno ukrepanje pa tudi hitro, pošteno in učinkovito obveščanje javnosti ob izrednih razmerah in dogodkih. 4.4. Razvoj družbenih dejavnosti 4.4.1. Na področju izobraževanja bo potrebno z notranjo reorganizacijo racionalizirati poslovanje, tudi z nabavo računalnikov in ustrezne opreme. Večjo kvaliteto dela bomo dosegli z ustrezno štipendijsko politiko v rednem šolanju in pri podiplomskem študiju. Nadaljevali bomo z nabavo računalnikov in računalniške opreme. Preverili bomo možnosti in pogoje za vpeljavo študija računalništva in informatike na V. stopnji usmerjenega izobraževanja in si prizadevali za poenotenje računalniške opreme na vseh stopnjah izobraževanja. S sredstvi združene amortizacije osnovnih šol in sredstvi iz čistega dohodka OZD po stopnji 2,8 % na bruto osebne dohodke bomo s sa- 4. marca 1988 - št. 5 URADNE OBJAVE 33 nacijo stare šolske zgradbe konča!) izgradnjo Osnovne šo!e Prade. Dokončane so tudi vse priprave za izgradnjo te!ovadnicc za srednje šole. zato bomo v !etu 1988 zagotovili vire. vključno s sredstvi amortizacije osnovnih in srednjih šol ter športnih društev in nadaljevali z izgradnjo. 4.4.2. Na področju vzgojnovarstvene dejavnosti za predšolske otroke bo ob približno enakem številu otrok kot jeseni 1987 v letu 1988 več skrbi namenjene ureditvi in vzdrževanju otroških igrišč. Določili in usposo bili bomo lokacijo, po tem pa pristopili k projektiranju nove vzgojno varstvene organizacije z italijanskim jezikom v historičnem jedru mesta Koper. Denarne ponoči otrokom bodo sledile rasti osebnih dohodkov in bodo sproti valorizirane. Več sredstev bo potrebnih za nadomestila v času porodniških dopustov, ker je bila sredi leta 1987 uvedena sprememba osnove. 4.4.3. Na področju zdravstvenega varstva bomo z doslednim uresničevanjem sprejete delitve dela omogočili stalno prilagajanje zdravstvenih dejavnosti in zmogljivosti potrebam in možnostim združenega dela tako, da bo širitev dejavnosti ali zmogljivosti ter obsega zaposlovanja na posameznih ožjih področjih možna le na račun prestrukturiranja v celotnewin sistemu. Pri iskanju kompleksnih rešitev za prilagajanje sistema zdravstvenega varstva novim razmeram (nadaljnjemu zmanjševanju sredstev), je v okviru nujnih sistemskih sprememb realno računati s krčenjem programov, zmanjševanjem nekaterih zmogljivosti in zoževanjem obsega pravic v okvire, ki jih bo možno materialno pokrivati v okviru zdravstvene skupnosti, s tem, da se bo povečal osebni prispevek občanov pri plačevanju storitev. 4.4.4. Kultunna skupnost bo v sodelovanju z ostalimi občinskimi kulturnimi skupnostmi in Kulturno skupnostjo Slovenije zagotavljala dogovorjeni delež sredstev za programe kulturnih zavodov širšega pomena. Pri Pokra jinskem muzeju Koper bomo pričeli s pripravami za postavitev zbirke: oddelka za delavsko gibanje in NOB. Skupaj s pristojnimi organi 'bomo poskrbeli za pripravo potrebne dokumentacije za preureditev bivšega samostana in cerkve Sv. Klare v arhivske prostore. Skupaj s Kulturno skupnostjo Slovenije in drugimi republiškimi organi bomo zagotovili potrebne materialne in druge pogoje za prvo fazo preselitve arhiva v te prostore. V sodelovanju s Kulturno skupnostjo Slovenije bomo zagotovili sredstva za preureditev in prenovo prostorov Skupnosti Italijanov. Pričeli bomo z zavarovanjem in sanacijo obrambnega stolpa nad Podpečjo, kar je potrebno tako z vidika varovanja kulturne dediščine, kot zaradi neposredne varnosti vasi. 4.4.5. Na področju socialnega skrbstva bomo nadaljevali z razvijanjem novih oblik družbene skrbi za starejše občane, ki žive doma, za mlajšo populacijo pa bo še naprej poudarek na svetovalnih in drugih preventivnih obMtkah dela za preprečevanje in razreševanje problematike, ki je v stalnem naraščanju, pri čemer je še posebej zaskrbljujoče zniževanje starosti ogroženih otrok. 4.4.6. Na področju telesne kulture pričakujemo bistvene premike v kakovosti množične športno-rekreativne aktivnosti občanov in v razmahu športne aktivnosti otrok ter mladine, med drugim tudi zato, ker imamo za šest panog profesionalne trenerje. 4.4.7. V programu raziskovalnih nalog, ki so bile dogovorjene za to srednjeročno obdobje in se tudi izvajajo, je poudarek na raziskovanju kulturne in naravne dediščine Slovenske Istre, možnostih obmejnega gospodarskega sodelovanja med Jugoslavijo in Italijo ter na raziskavah s področja pridelovanja zgodnjih vrtnin. 4.5. Druge naloge 4.5.1. Vtem letu bomo zaključili z usklajevanjem sprejetega dolgoročnega in družbenega plana občine Koper z obveznimi izhodišči za pripravo planov, ki izhajajo iz ustreznih republiških planskih dokumentov. Poleg tega bomo v okviru enotne aktivnosti v republiki pristopili k usklajevanju teh planov v skladu z novimi razmerami v družbenoekonomskem razvoju. Za zagotovitev ustrezne strokovnosti in resnične vsebinske kontinui-ranosti v planskih aktivnostih bomo vzpostavili kadrovske in druge pogoje, da se bo ob razvoju in uveljavljanju informatike v delo upravnih organov ter ob u veljavitvi in koncentraciji strokovnih opravi! v upravnih organih na področju planiranja in realizacije posegov v prostor, v Zavodu za družbeni razvoj občine Koper, ki vse te funkcije prevzema, — posebej uveljavila planska funkcija. 4.5.2. V letu 1988 bo v okviru občinskih upravnih organov izpeljan pričetek širšega uvajanja informatike v njihovo delo, kar bo sicer terjalo razmeroma velike finančne in kadrovske napore, vendar se to mora razmeroma hitro odraziti na kvaliteti dela, možnostih za kadrovsko racionalizacijo in predvsem na boljšem informiranju delegatov na eni strani ter na hitrejšem vodenju postopkov v interesu občanov in drugih strank. 4.5.3. Za prednostne naloge na področjih splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite bomo namenili 0.3 % narodnega dohodka. Na teh področjih bomo nadaljevali s podružbljanjem Poudarek bomo dajali materializaciji obrambnih priprav kot sestavnemu delu srednjeročnih programov razvoja nosilcev gospodarskih in družbenih dejavnosti ter kadrovskemu in organizacijskemu izpopolnjevanju in usposabljanju delovnih ljudi in občanov za izvajanje nalog splošne ljudske obrambe, družbene samozaščite in narodne zaščite. V teritorialni obrambi bo težišče na usposabljanju in opremljanju v okviru materialnih možnosti iz programa vzajemnosti. Občina bo prevzela pristojnosti vojaško teritorialnih organov z osnovno nalogo — pripravo in izvajanje nabora. Zagotavljali bomo pogoje za delovanje centrov obveščanja in gradili avtonomni in enotni sistem žičnih zvez. Nadaljevali bomo z izgradnjo zaklonišč in sc opremljali s sredstvi za osebno in kolektivno zaščito ter krepili enotni sistem varstva in zaščite pred naravnimi in drugimi nesrečami. Izvršni svet bo ob angažiranju ustreznih strokovnih služb preveril rešitve v varnostnih načrtih pomembnejših subjektov za ukrepanje ob izrednih dogodkih, pri katerih je lahko ogroženo okolje v najširšem smislu ter usposobljenost delavcev ter opremljenost za ustrezno ukrepanje v takih primerih. Občinski center za obveščanje bo vzpostavil, dograjeval ter stalno preverja! osveščenost in usposobljenost za obveščanje o nesrečah, ki bi utegnile ogroziti življenje in zdravje ljudi ter kvaliteto okolja oziroma povzročiti rušenje razmer v okolju. Nadaljevali bomo z urejanjem prostora za potrebe vodenja splošnega ljudskega odpora, pri čemer bomo z aktivnostjo in sredstvi ustreznih subjektov skrbeli, da bodo istočasno zadovoljene tudi življenjske potrebe prebivalstva na prizadetem področju (sanacija lokalnih vodnih virov in vodnjakov ter urejanje javnih poti). 5. SPREMLJAJOČI DOKUMENTI 5.1. Občinski proračun — sprejme občinska skupščina 5.2. Letni program Sklada stavbnih zemljišč — sprejme občinska skupščina 5.3. Letni program družbene in družbeno organizirane kmetijske proizvodnje — sprejmejo samoupravni organi KZ Agraria in TOZD Vina po obravnavi v občinski skupščini 5.4. Program občinskih blagovnih rezerv, ki ga sprejme Izvršni svet občinske skupščine, v svoj program pa povzame in izvaja SIS za pospeševanje proizvodnje hrane in zagotavljanje osnovne preskrbe 5.5. Letni programi vseh ostalih samoupravnih interesnih skupnosti, ki jih sprejmejo skupščine skupnosti. Številka: 30-6/87 Predsednik Datum: 25. februarja 1988 JANKO KOSMINA Na podlagi ! 5. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS št. 17/86), družbenega dogovora o skupnih osnovah in merilih za določanje odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda (Uradni list SRS. št. 5/82 ter 7/85) in 239. člena statuta občine Koper je skupščina občine Kdper na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 25. februarja 1988 sprejela ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O DOLOČITVI ODŠKODNINE ZA SPREMEMBO NAMEMBNOSTI KMETIJSKIH ALI GOZDNIH ZEMLJIŠČ I. člen 3. člen odloka o odškodnini za spremembo namembnosti kmetijskih ali gozdnih zemljišč (Uradne objave, št. 14/80, 15/80. 17/81, 26/84, 29/86 in 26/87) se spremeni in se glasi: ^Odškodnina se določ) ob upoštevanju lege in kakovosti zemljišča 34 URADNE OBJAVE 4. marca 1988 - št. 5 ter katastrskega razreda in znaša za m^: — kmetijskega obdelovalnega zemljišča VII. in VIII. katastrskega razreda ter neobdelovalnega zemljišča in gozdov IH.. IV.. V.. V!.. VII. in VIII. katastrskega raz- — kmetijskega obdelovalnega zemljišča V. in VI. katastrskega razreda ter neobdelovalnega zemljišča in gozda 1. in II. katastrskega razreda 600 din — kmetijskega obdelovalnega zemljišča IV. katastrskega razreda 1din — kmetijskega obdelovalnega zemljišča III. katastrskega razreda 3500 din — kmetijskega obdelovalnega zemljišča II. katastrskega razreda 3700 din — kmetijskega obdelovalnega zemljišča I. katastrskega razreda 4200 din Katastrski razred za zemljišče se ugotovi po uradni evidenci zemljiškega katastra.* 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah. Št.: 320-5/80 Koper. 25. februarja 1988 Predsednik JANKO KOSMINA. 1. r. Na podlagi 29. člena zakona o skupnih osnovah svobodne menjave dela (Uradni list SRS št. 17/79). 29. člena zakona o svobodni menjavi dela na področju vzgoje in izobraževanja (Uradni list SRS. št. 1/80). 19. člena zakona o svobodni menjavi dela na področju telesne kulture (Uradni list SRS. št. 35/79). 53. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS. št. 1/80 in 45/82). 30. člena zakona o družbenem varstvu otrok (Uradni list SRS. št. 35/79). 20. člena zakona o socialnem skrbstvu (Uradni list SRS. št. 35/79). 20. člena zakona o svobodni menjavi dela na področju kulturnih dejavnosti (Uradni list SRS. št. 1/8 ! ). 43. člena zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer nezaposlenosti (Uradni list SRS. št. 35/79). 20. člena zakona o socialnem skrbstvu (Uradni list SRS. št. 35/79). 20. člena o svobodni menjavi dela na področju kulturnih dejavnosti (Uradni list SRS. št. 1/81). 43. člena zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer nezaposlenosti (Uradni list SRS. št. 8/78 in 27/82). 73. člena zakona o raziskovalni dejavnosti in raziskovalnih skupnostih (Uradni list SRS. št. 35/79). v skladu z zakonom o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti, prečiščeno besedilo (Uradn* list SRS. št. 40/87 in 1/88) ter 239, člena statuta občine Koper je skupščina občine Koper na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 25. februarja 1988 sprejela ODLOK O PRISPEVKIH ZA SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI DRUŽBENIH DEJAVNOSTI V OBČIN! KOPER. KI JIH PLAČUJEJO ZAVEZANCI. KI NISO SKLENILI SAMOUPRAVNIH SPORAZUMOV O TEMELJIH PLANOV 1. člen Po tem odloku so dolžni plačevati prispevke za financiranje programov samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti v občini Koper zavezanci, ki niso sklenili samoupravnih sporazumov o temeljih planov teh skupnosti za obdobje 1986—1990. Zavezanci prispevka iz !. odstavka tega člena so delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in v delovnih skupnostih ter delovni ljudje pri njih zaposleni delavci, ki na območju delovanja samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti občine Koper samostojno opravljajo dejavnosti z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov in ki niso pristopili k samoupravnim sporazumom o temeljih planov. 2. člen Zavezanci plačujejo prispevke iz dohodka in prispevke iz bruto osebnega dohodka od osnove in na način, kot je za posamezne vrste zavezancev določeno z zakonom o obračunavanju prispevkov za zadovo- ljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti — prečiščeno besedilo (Uradni list SRS št. 40/87 in 1/88). 1. Zavezanci plačujejo prispevke iz dohodka po naslednjih stopnjah: — občinski zdravstveni skupnosti ' t'.: T! 0.45 — občinski skupnosti za zaposlovanje ' .'h J; !' 0,15 — občinski raziskovalni skupnosti 0,05 2. Zavezanci plačujejo prispevke iz bruto osebnega do!hodka po na slednjih stopnjah: — občinski izobraževalni skupnosti 5,51 — občinski zdravstveni skupnosti — občinski skupnosti otroškega varstva: 9,55 — po domicilu 2,24 — po delovnem mestu 2,15 — občinski skupnosti socialnega skrbstva 1,05 — občinski kulturni skupnosti 0,88 — občinski telesnokulturni skupnosti 0,41 3. člen Medletne spremembe prispevnih stopenj iz tega odloka in pričetek veljavnosti prispevnih stopenj iz tega odloka za leto 1988. bodo sproti objavljene v Uradnem listu SRS. 4. člen )[ Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. februarja 1988. Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlotk o prispevkih za samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti v občini Koper, ki jih plačujejo zavezanci, ki niso sklenili samoupravnih sporazumov o temeljih planov (Uradne objave, št. 44/87). 5. člen Vse plačar.e prispevke zavezancev, ki so jih ti plačali za leto 1988 po odloku o prispevkih za samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti v občini Koper, ki jih plačujejo zavezanci, ki niso sklenili samoupravnih sporazumov o temeljih planov (Uradne objave, št. 44/87). bodo posamezne samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti poračunale najkasneje do 30. junija 1988. Št.: 420-21/82 Koper. 25. februarja 1988 Predsednik JANKO KOSMINA, 1. r. Na podlagi 617., 618., 622., 628. in 631. člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/76.57/83 in 85/87), 9. in 10. člena zakona o sprejemanju začasnih ukrepov družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine (Uradni list SRS, št. 32/80) in 238. člena statuta občine Koper je skupščina občine Koper na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 25. februarja 1988 ter na seji družbenopolitičnega zbora dne 24. februarja 1988 sprejela SKLEP O ZAČASNIH UKREPIH DRUŽBENEGA VARST VA V PROMETNIH IN TURISTIČNIH DELOVNIH ORGANIZACIJAH SLAVNIK KOPER 1. Skupščina občine Koper ugotavlja: — da so v DO Slavnik Koper že dalj časa prisotne mo tnje v samoupravnih odnosih, ki so se stopnjevale do te mere, da je pr išlo do stavke delavcev dne 22. 12. 1987; — da je delavski svet DO Slavnik Koper predčasno razreši! direktorja te delovne organizacije na njegovo lastno zahtevo te r ga imenoval za vršilca dolžnosti, ki naj opravlja funkcijo direktorja do uveljavitve ukrepa družbenega varstva; — Ob tem pa delavski svet ni sprejel sklepa o razpis'u del in nalog individualnega poslovodnega organa, glede na zahtevo zbora delavcev, da občinska skupščina uvede ukrep družbenega varstva, saj je zbor delavcev ocenil, da brez posegov družbenopolitične skupnosti ne bo mo- 4. marca 1988 - št. 5 URADNE OBJAVE 35 goče odpraviti nastalih motenj. — da so pr edlog za predčasno razrešitev podali delavskemu svetu tudi vsi delavci s posebnimi pooblastili in odgovorostmi; Tako so v DO Slavnik Koper nastale bistvene motnje v samoupravnih odnosih po 9. točki prvega odstavka 619. člena zakona o združenem delu. S tem so v DO Slavnik Koper hudo kršene določbe 619. člena zakona o združenem delu. zato se v tej delovni organizaciji uvedejo začasni ukrepi družbe nega varstva po 7. in 8. točki 622. člena zakona o združenem delu. in sicer: — imenovanje začasnega organa v organizaciji združenega dela — začasna omejitev uresničevanja posameznih samoupravnih pravic delavcev 2. Začasni organ se imenuje kot kolegijski začasni organ v naslednji sestavi: — za predsednika: BEDNARIK RADI VOJ. dipl. ing. pomorskega prometa iz Kopra Prisoje 2. diuektor DO Avtoprevoz Tolmin — TOZD Promet Idrija — za člane: PR1VOŠNIK DANIEL, ing. organizacije dela iz Bertokov. Prade Cesta XV/!6.. sedaj v.d. direktorja DO Slavnik — odgovoren za komercialno področje POŽRL MAJA. dipl. ekonomist iz Izole. Razgled 5. vodja gospodarskega sektorja DO Slavnik Koper — odgovorna za gospodarsko področje PRELEC MIRANDO, ing. organizacije dela iz Kopra. Klaričeva 13. vodja operativnega sektorja DO Slavnik Koper — odgovoren za področje prometne operative SRNOVR3NIK FRANC. dipl. pravnik iz Zg. Škofij 89. vodja splošno kadrovskega sektorja DO Lama Dekani — odgovoren za splošno kadrovsko področje 3. Začasno se omejijo samoupravne pravice delavcev glede odločanja o razporejanju delavcev na I. stopnji. Glede na to začasno preneha z delom pristojen organ za delovna razmerja v zvezi s pristojnostjo, ki se omejuje po prejšnjem odstavku. 4. Začasni organ prevzame vse pravice in dolžnosti poslovodnega organa. ki izhajajo iz ustave in samoupravnih splošnih aktov ter pravice odločanja o razporejanju delavcev na I. stopnji. Obenem j e začasni organ dolžan: — pripraviti program ukrepov za izboljšanje gospodarjenja ter korigiranja razvojnih usmeritev s ciljem krepitve glavne dejavnosti; — pripraviti predlog ustrezne organiziranosti skladno s potrebami delovnega procesa — določiti medsebojne obveznosti in pravice na področju opravljanja prevozov, ki imajo značaj komunalne dejavnosti z vsemi občinami, kjer te prevoze opravlja DO; — analizirati obstoječi sistem nagrajevanja ter pripraviti novega, skladno z zahtevami delavcev, branžnim sporazumom ter drugimi predpisi; — zagoto viti pravočasno in dosledno informiranje delavcev; — tekoče poročati izvršnemu svetu o izvajanju ukrepov družbenega varstva, občinski skupščini pa vsake tri mesece ter — poskrbeti za razpis del in nalog poslovodnega organa DO v zakonskem roku. 5. Začasnemu organu se določi mesečno nadomestilo osebnega dohodka za čas opravljanja te funkcije v naslednji višini: — predsedniku 850.000 din — članu odg;ovornemu za komercialno področje 800.000 din — ostalim članom 750.000 din Tako določene višine osebnih dohodkov se usklajujejo skladno z rastjo mase sredstev za osebne dohodke v DO Slavnik Koper v letu 1988 v prime rjavi z doseženo maso osebnih dohodkov v DO Slavnik v letu 1987 Članom za,časnega organa, ki sedaj prejemajo višjo akontacijo mesečnega oseb nega dohodka, se osebni dohodek ne usklajuje, dokler ne doseže ravnt nadomestila osebnega dohodka, določenega v prvem odstavku te toč ke. 6. Začasni ukrepi družbenega varstva trajajo eno leto. 7. Imenovanje začasnega kolegijskega organa in njegova pooblastila se vpišejo v sodni register. 8. Ta sklep velja takoj in se objavi v Uradnih objavah. Obrazložitev: Izvršni svet skupščine občine Koper je skupščini občine Koper dne 24. februarja 1988 predložil predlog za uvedbo začasnih ukrepov družbenega varstva v delovni organizaciji Slavnik Koper. Iz predloga izvršnega sveta izhaja, da so razmere v tej DO izredno težke, da se samo še slabšajo in je tako otežkočeno izpolnjevanje zastavljenih nalog, kar pa lahko privede to DO v položaj, ko ob neurejenih samoupravnih odnosih ne bo uspela ustrezno razreševati vprašanj svojega nadaljnjega razvoja. DO Slavnik opravlja pomembno gospodarsko dejavnost, ki je tržno zanimiva in hkrati tudi nujna z vidika opravljanja prevozov potnikov v mestnem, primestnem in medkrajevnem prometu, s čimer omogoča normalne aktivnosti v ostalih gospodarskih in negospodarskih dejavnostih v širšem prostoru. Prav iz teh razlogov je interes širše družbene skupnosti za uspešno poslovanje te OZD. Vendar pa sedanje zaostrene ekonomske razmere v državi in uveljavljeni ukrepi ekonomske politike ne omogočajo, da bi bilo možno doseči v teh dejavnostih hitrejše razvojne premike. Takšne razmere zato toliko bolj terjajo potrebo za ustrezno organizacijsko, kadrovsko in komercialno usposobljenost DO za uspešno in kvalitetno opravljanje storitev. Nedvomno si je DO Slavnik Koper s svojim dosedanjim delom in izkušnjami ustvarila pogoje in možnosti za nadaljnji razvoj. To potrjujejo tudi podatki o ugodnem gibanju nekaterih fizičnih in finančnih pokazateljih poslovanja v primerjavi z ostalimi OZD s področja cestnega prevoza potnikov v SR Sloveniji. Predvsem izkazuje ugoden položaj podatek o rasti produktivnosti dela in izkoriščenosti kapacitet. Nedvomno pa pri tem ne smemo mimo konkretnih problemov zaradi nizke izkoriščenosti kapacitet na posameznih linijah. Ob tem je tudi potrebno opozoriti na dejstvo, da ob sicer kvalitetnih analizah in predlaganih ukrepih za izboljšanje rezultatov poslovanja ni dan močnejši poudarek zahtevi za večjo aktivnost na področju raziskave trga. Prav tako pa je potrebno pozornost nameniti zahtevi za zmanjšanje stroškov poslovanja. Potrebna pa je tudi maksimalna angažiranost za hitrejšo posodobitev voznega parka, njegovo maksimalno možno tipizacijo, optimizacijo zalog itd. Ob upoštevanju izkazanih kazalcev: poslovanja v DO Slavnik ter splošnih ekonomskih pogojev sc ocenjuje, da so bili dosedanji doseženi rezultati poslovanja DO Slavnik Koper relativno ugodni. To nedvomno potrjujejo dejstva da ima DO dokaj realno vrednotena sredstva in ugodno strukturo virov sredstev. V sedanjem obdobju je bila dana prioritetna skrb za obnavljanje voznega parka in za zagotavljanje ustreznih delovnih pogojev zaposlenih. Glede višine izplačanih osebnih dohodkov se ugotavlja, da so se razmere v okviru dejavnosti cestnega prevoza potnikov z leti izboljševale. Kljub temu pa so še vedno prisotne razlike v višini osebnih dohodkov med posameznimi dejavnostmi v občini in širšemu prostoru. Podatki o doseženih povprečnih mesečnih osebnih dohodkih v mesecu decembru 1987 in januarju 1988 v DO Slavnik pa kažejo, da so ugodnejši tudi v primerjavi z ostalimi dejavnostmi. Ne glede na relativno ugodne rezultate poslovanja pa se v DO Slavnik že dlje časa prisotne motnje v samoupravnih odnosih na katere je v marcu 1987 opozori! Družbeni pravobranilec samoupravljanja v Kopru s svojim mnenjem. Iz njegovega mnenja izhaja, da je že koncem leta 1985 opozori! vodstvo DO predsednika delavskega sveta in vodstva družbenopolitičnih organizacij na nesamoupravne metode dela in na način upravljanja z družbenimi sredstvi. Ob tem je bilo tudi ugotovljeno, da je obveščenost delavcev izredno pomanjkljiva. Ocena samoupravnih splošnih aktov pa je pokazala, da !e-ti že dlje časa niso bili usklajeni s pozitivno zakonodajo zaradi česar je Družbeni pravobranilec samoupravljanja da! aprila 1986 pobudo za njihovo uskladitev. Delavski svet je pobudo za uskladitev sprejel, imenoval komisijo ter določi! kot skrajni rok za sprejem vseh aktov 25. november 1986. Glede na vse ugotovljene nepravilnosti je Družbeni pravobranilec samoupravljanja ocenil, da so zatajili tako samoupravni organi družbenopolitične organizacije; strokovne službe in direktor pa niso skrbeli za zakonitost pri samouprav- 36 URADNE OBJAVE 4. marca 1988 - št. 5 nem urejanju družbenoekonomskih in samoupravnih odnosov poslovanju in upravljanju, kar se je odrazilo tudi v odnosih v delovni organizaciji. Razmere v DO Slavnik pa se tudi po opozorilu Družbenega pravobranilca samoupravljanja niso urejale in je tako prišlo do prekinitev dela delavcev v poslovni enoti v Ilirski Bistrici dne 16. 2. 1987 in nezadovoljstvo delavcev na avtobusni postaji v Kopru dne 16. 3. 1987. Družbeni pravobranilec samoupravljanja v Kopru je ocenil, da so motnje pogojene v precejšnji meri zaradi notranjih subjektivnih faktorjev oz. sprcge med vodstvom družbenopolitičnih organizacij, odgovornih delavcev in samoupravnih organov. V mesecu juniju 1987 so bili sicer sprejeti samoupravni splošni akti. ki jih je bilo potrebno uskladiti drugih pomembnejših aktivnosti za odpravo ostalih motenj pa ni bilo storjenih. Nadaljevanje takšnih neurejenih samoupravnih odnosov, je privedlo do sklica izrednega zbora delavcev dne 21.12.1987 ob 23. uri. ki se je ob 04 zjutraj naslednjega dne prelevi! v stavko, ki je trajala do 17. ure istega dne (pred tem sta bili dve prekinitvi dela v Servisnih delavnicah in sicer 16. in 18. 12. 1987). Razlog za stavko so bili neprimerni osebni dohodki, tako voznikov, sprevodnikov in delavcev v servisnih delavnicah. V večerni stavki so prišli na dan tudi globlji vzroki za izraženo nezadovoljstvo, ki se kažejo v slabem in neučinkovitem vodenju in gospodarjenju v tej DO oz. v neučinkovitosti vodstva, da bi zagotovilo tako poslovanje in rezultate dela. ki bi omogočali primeren dohodek in s tem višje osebne dohodke. Postavljeno so bile tudi zahteve za ureditev nekaterih nadomestil, kot so dnevnice, razni dodatki, regres za prehrano, zahteve po spoštovanju odloka, o zajamčenem osebnem dohodku ter zahteve po pravočasnem in kvalitetnem informiranju. Postavljena je bila tudi zahteva po takojš-nješnji spremembi pravilnika, ki ureja področje nagrajevanja dela. Izvršni svet skupščine občine Koper je na seji dne 22. 12. 1987 večino zahtev stavkajočih delavcev potrdil ter poda! predlog za povišanje osebnih dohodkov skladno z družbenim dogovorom o razporeditvi dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke. Ob tem je izvršni svet ocenil, da so se razmere v tej DO dokončno zaostrile do te mere. da niso več podani pogoji za razreševanje problematike poslovanja po redni samoupravni poti. Izvršni svet je obenem tudi imenoval komisijo za proučitev samoupravnih splošnih aktov v DO Slavnik, ki urejajo osnove in merila za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno rabo. ki je po proučitvi teh aktov ocenila, da je potrebno pristopiti k njihovim spremembam in dopolnitvam. Z usmeritvami izvršnega sveta so se delavci strinjali ter izrekli nezaupnico vodstvu sindikata in vodstvu delovne organizacije ter izrazili nezadovoljstvo nad delom delavskega sveta. Dne 26. 12. 1987 je bi! sklican izredni zbor delavcev. Delavci so na tem zboru ocenili da trajajo neurejene razmere, tako na področju poslovanja kot na področju samoupravnih odnosov že predolgo, in da sami brez posega družbenopolitične skupnosti niso sposobni urediti razmer. Zato so podali pobudo za uvedbo ukrepov družbenega varstva. V takšni situaciji je tudi poslovodni organ podal predlog za svojo predčasno razrešitev, ki jo je delavski svet DO na svoji seji dne 12.1. ! 988 tudi sprejel s tem. da glede na podano pobudo zbora delavcev za uvedbo začasnega ukrepa družbenega varstva v tej DO. opravlja funkcijo direktorja do uveljavitve ukrepa družbenega varstva. Predlog za predčasno razrešitev so delavskemu svetu dne 24. 2. 1988 podali tudi vsi delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostmi ter jo tako delovna organizacija ostala praktično brez vodstva. S tem so v DO Slavnik nastale bistvene motnje v samoupravnih odnosih po 9. točki prvega odstavka 6 ! 9. člena zakona o združenem delu in je tako občinska skupščina ocenila, da je potrebno, da imenuje v tej delovni organizaciji začasni organ. Obenem pa sc ugotavlja, da je potrebno zaradi hitrejšega razreševanja obstoječe problematike predvsem na področju notranjih organizacijskih in kadrovskih posegov tudi začasno omejiti uresničevanje posameznih samoupravnih pravic delavcev in sicer glede odločanja o razporejanju delavcev. Glede na vse navedeno je občinska skupščina odločila tako. kot v izreku tega sklepa. PRAVNI POUK : Zoper ta sklep je dopustno vložiti zahtevo za preizkus zakonitosti pri Sodišču združenega dela SR Slovenije v roku 15 dni od njegove uveljavitve. Št. 023-5/88 Koper. 25. februarja 1988 Predsednik Janko KOSM1NA. l.r. OBČtNA SEŽANA Na podlagi 5. člena Zakona o družbeni kontroli cen (Uradni list SRS. št. 9/85) in 2. člena Odloka o organih pristojnih za družbeno kontrolo cen v občini Sežana ter njihovih pravicah in dolžnostih (Uradne objave št. 13/85) ter v zvezi s 3. členom Odloka o določitvi najvišjih cen (Uradni list SRS. št. 45/87) je Izvršni svet Skupščine občine; Sežana na svoji 35. seji dne. 16. februarja 1988. sprejel naslednji SKLEP O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH SKLEPA O DOLOČITVI NAJVIŠJIH CEN L V sklepu o določitvi najvišjih cen (Uradni list SRS, št. 46/87 in Uradne objave, št. 2/88) se v drugem odstavku 1. člena dodta besedilo: *Mote!i 1. in II. kategorije in cene v restavracijah s postrežba, razen cen družbene prehrane.* 2. V drugem odstavku 1. člena se črta besedilo: *razen izdajanja knjig, gramofonskih plošč in kaset, vstopnic za kino in gledališče in ure vožnje z motornimi vozili * 3. V drugi točki sklepa se za podtočko deset, dodajo nove podtočke, ki se glasijo: ! 1. stanarine za 30% 12. kanalščina in odvoz smeti za 20 % 13. oskrbnina v VVZ. ki jo v skladu s 6. členom Zakona^ o družbeni kontroli cen (Uradni list SRS, št. 9/85) neposredno plačujejo občani, se poveča za 16% 14. cene proizvodov in storitev s področja obrti in osebnih storitev: — za proizvode, kjer se oblikujejo cene za končni iz— delek za 20 % — za proizvode in storitve, kjer se cena oblikuje nat podlagi režijske ure oz. norma ure za 15 % — cene kemičnega čiščenja za 20 % — cene frizerskih storitev za 15% — cene fotografskih storitev za 18% Predlagani odstotki povišanja cen obrtnih in osebnih storitev se smejo uporabiti na raven cen, ki so po predpisih veljale in bile uporabljene na tržišču do 15. novembra 1987. 4. Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnih objavah. Št.: 38-1/87 Predsednik Koper. 17. februarja 1988 BOGDAN FON, 1. r. SKLAD SKUPNÌH REZERV GOSPODARSTVA OBČTNE P!RAN Na 1. seji Skupščine sklada skupnih rezerv gospodarstva občine Piran z dne 25. februarja 1988 je bil sprejet SKLEP 1. Obvesti se članice Sklada skupnih rezerv gosp. občine Pi