Izdajajo Slovenski frančiškani. — Published by Franciscan Fathers. . Po odloku kardinala JOHN FARLEY-ja je “Ave Maria” cerkven list in družba Sv. _ Rafaela cerkveno pripoznana in priporočena. I Pouk o najvažnejšem vprašanju. Spisal A. Tomec. Ko je , Bog prva dva človeka vstvaril, Adama in Evo, dal jima je zapoved: “Od vsega drevja jejta, samo od drevesa spoznanja dobrega in hudega ne smeta jesti, kajti ka¬ terikoli dan bosta jedla od tega drevesa, bosta morala umreti.” Bi¬ la sta to srečna človeka. Sv. pismo pripoveduje dalje: “Ko pa je hu¬ dobni duh videl srečna človeka v raju, tedaj njima je bil nevoščljiv. Pokazal se jima je v podobi kače ter ju zapeljal, da sta prelomila božjo zapoved rekoč: “Nikakor ne bosta umrla, ako od tega drevesa jesta, ampak oči se vama bodo odprle in bodeta Bogu enaka.” Eva je videla, da je sad lep in dober; utrgala ga je torej in jedla. Potem ga je ga dala možu in tudi on je jedel. Tako sta prva dva človeka oj verjela peklenski kači,. kakor pa Bogu; dala sta se zapeljati - S' e šila sta. Tedaj so se njima oc 11 odprle; spoznala sta da st^bdaje ^poljana in pguljofa . . ]ove 5 g mu •ta s tem sebi m vsem rodu nezmerno gorje eni] ^ ]ravil ves njen denar, jo je pus “AVE MARIA" 1£4---:-- til, čes, ker se je veselila -mdsmrtjo hčere iz prvega zakona. . veljal kot je zgled poštenega liana. In vendar se m sramoval lo čiti se od svoje žene Atihje| - drugo ženo je podaril mojemu p jatelju Hortenziju m po njegovi smrti, se je ž njo drugič poročil. Ce sta že Kato in Cicero tako ravnala s svojima ženama, ki veljata za po¬ štenjaka, kaj si naj mislimo o dru¬ gih, ki so bili do dna srca pokvar¬ jeni. To žalostno stanje in to poniže¬ valno življenje je vničevalo čut po¬ štenja v njihovih srcih in kei same niso mogle zdrobiti teh sramotnih vezi so se vdale nesamnosti. Mož, ki je bil sam pokvarjen, je skvaril tudi svojo ženo.. Nravne, moralne pro- palosti rimskega ženstva ne moremo tukaj popisovati, ker je prepodlo in prežalostno. Naj zadostujejo bese¬ de rimskega učenjaka Seneke: “No¬ bena žena se ne ne sramuje več ločilenga pisma, ker štejejo že vi¬ soke in imenitne gospe svoja leta ne po konzulih, ampak po svojih možeh in izstopajo iz zakona, da se zopet omože in omože se, da se pus¬ tijo zopet ločiti.” Popolni razdor družine je sledil temu poniževanju ženstva. Možje- so se bali stopiti v zakonsko zvezo s takimi furijami in nenasitljivimi zapravljivkami, kakor sp bile po ve¬ čini tedanje ženske: živeli so raje brez zakona. Ako se je ženstvu tako slabo g 0 - dilo pri narodih, ki so stali na tako visoki stopinji izobrazbe, kako ža¬ lostno je moralo biti še le življenje pri drugih neizobraženih narodih poganskega sveta. Naj pa zadostu¬ jejo ti spomini iz paganstva. Kako žalostno zgodovino i nia ženstvo za seboj iz časov, ko svetu še ni prisijala luč resnice, včlovečeni Sin božji, Sin Marije Device, p a . ganstvo je vničilo čast žene. p a ganstvo je zavrglo vsak čut sramež¬ ljivosti in zato je v poganstvu naj več 1 rpela žena nositeljica vse sr '[ Av Kust mežljivosti. Paganstvo le Boga, z Bogom pa tudi čast stovanje žene. sp 0 . Sl Kakor svitla jutranja zarja • ijalo krščanstvo, ono krš^ ? ' a ' ki odpira, kakor vesoljnemu nStv °» tako tudi ženskemu, do tiste^* 11 ' tako nesrečno zasužnjenemu*' Casa novi lepši čas, novo dobo, ^S 11 ' prostost, pristojno čast. Kristus rešitelj in prenovitelj sveta, ki je odrešil milijone in m jp jone iz vezi sužnjosti, je povzdignil k časti iz globokega poniževanja ženski spol. Dostojno stoje žene v svojih pravicah ob strani svojih mož in svet se čudi lepemu življenju in plemenitosti duše, katero je ženi dalo krščanstvo. Le poglej, dragi bravec, Odrešnika,. kako se obnaša do žen. K sebi kliče vse, ki se tru¬ dijo in so obteženi in od tega pova¬ bila ne izključuje žene. Tn kdo je ži¬ vel v večji zapuščenosti,kakor žena? Kdo je bil bolj obtežen z najrazlič¬ nejšimi bremeni, kakor žena? In zato je žena poslušala glas Jezusov, šla je k njemu in našla kar je Jezus obljubil. Potolažil je Odrešenik ženo, pokrepčal jo je in povzdignil. Ko je stopil Zveličar v hišo Simona Petra, vidi bolno njegovo taščo. On se dobrohotno dotakne njene roke in mrzlica jo je zapustila (Mat. 8, 14.). Nekdo naznani smrt svoje hčere. Jezus takoj vstane gre v nje- govo hišo, kjer je ležala dekliču. Zaklical je: “Deklica vstani” ' n vstala je živa in-zdrava. Neka bolnj žena se dotakne oblačila Odrešeni' kovega in ozdravela je. Neka pL ganska žena je slišala o Jezusu JA voriti, poišče ga in prosi pomoči ’/■<' svojo bolno hčer. Ž njo sc prijaj 110 pogovarjaa in konec tega prisrčne ga občevanja so bile besede J c/ " sove: “O žena velika je tvoja vera- ^chnaj sc ti, kakor hočeš” (Mah -8). Matere se približajo Jezus" P° ne zaupanja in mu priuese.1 0 ^'^čiče, da jih blagoslovi. 1() dil po Samariji sreča pri K«’ ‘AVE MARIA' t]enCU grcšnico. On je nam treba čuditi, da so bile žene •om ^ iu am pak se je usmili in hvaležne za njegovo skrb in pomoč, |’c zap otl1 ^ p7avo pot. Magdalena ki jo jim je skazoval. Žena je ostala : mo či noge. Nek fari- stanovitna pri Jezusu, medtem, ko P rlp Jolzami moči iiin > KRONANJE VNEBOVZETE MARIJE. huisuje. Jezus po- je mož bežal, ali pa se nad njim po- 'i se nad tem Pfarizeja, spokornici hujšal. Ko je šel Jezus na Kalva- vari in poduči ‘ j e pomagala, rijo obtežen s težkim križem, ko je a recc: * v °.-!j i /i u i<, 7, 50.) Ni sc padel potrt od težkega bremena na >ojdi v miru i 1 , aV E MARIA” 1 ;'i> Ay BUit I3u tla, kdo je jokal, kdo je imel sočutje 'z njim? Žene so bile! Kdo mu je dal'prt, da se je obrisal? Zena je bila! Ko je visel na križu, kdo je stal pod križem? Mi vemo samo za enega možkega, toda za več zen. Tako so žene skazovale hvaležnost Odrešeniku za pomoč ki so jo od njega prejele. Krščanstvo je storilo iz žene pia- vo junakinjo. Krščanske žene so spodbujale svoje može k mučeniš- tvu. Tako se je n. pr. ^poslovila Do- rija od svojega moža, ki so ga pel¬ jali v smrt z besedami: “Bodi srčen in priznaj svojo vero, potem bo mo¬ je srce bolj srčno bilo in hvalila se bom, da sem žena mučenika." Ko¬ liko in koliko nedolžnih mladenk in žena je dalo z veseljem in brez stra¬ hu svoje življenje za Jezusa in nje¬ govo sv. vero. ^ Pred dobrimi sto leti je divjala na Francoskem revolucija. Revoluci- jonarji so napadli nek nunski sa¬ mostan. Yse nune so zavoljo njih smrtno sekiro. Ko so stopil 1 N v katerim so jih peljali na v v o* so zapele prekrasno pesem Regina. Čescena bodi verskega prepričanja p c lj a \ nno sekiro. Ko so r -j-vraljiF in pele so in pele ter niso prej ^ nehale, dokler niso padle njih pod težko sekiro. Tako junaško 5t storilo krščanstvo ženo. Ta tudi iz neomejene oblasti L je Jezus rešil ženo. Medseboji pomoč in ljubezen je hotel Gospod ^ _ 1 - — - - 4 - - 1 ’ ^ ' -.. -- ™uuiasti r ža je Jezus rešil ženo. Medseboi« pomoč in ljubezen je hotel Gospod tako utrditi, ko je določil nerazdpp ljivost do smrti. Po božji volji naj bo mož glava družine, pa tako, da svojo ženo ljubi in spoštuje — k,,, sestro tovaršico, družico v življenju; da žena deli ž njim veselje in žalost, skrb in delo, križe in trpljenje. Kristus je toraj pripomogel ženi do zaslužene veljave, do tiste časti in stopnje v človeški družb, ki ji je od Stvarnika določena. Na ta način je pa tudi vredil domače družinsko življenje. (Dalje.) Maria je pomagala. M. E. (Konec.) Tako se je pogrezal vedno glo- bokeje. Včasih je prišlo celo do burnih prizorov med materjo in sinom, in mati Eva je prav pogosto in bridko jokala. Tovariši so storili, kar so le mog¬ li, da bi odtrgali Franca od materi¬ nega srca. Končno so mu celo sve¬ tovali, naj si poišče drugo stano¬ vanje. Tej misli se je Franc izpo- četka ustavljal, ko ga je pa mati nekoč zopet opominjala, se je od¬ ločil tudi za to. Ko je prišel domov, ji je hotel reči, pa mu kar ni šlo iz ust. “Kje imaš očetovo uro F’ ga j e vprašala mati, ko je zapazila, da je ni ^ C ' JC obledel. “Izgubil sem i( Kli s i naznanil na policiji?” ‘Ne, nisem utegnil.” Nisi utegnil? In sedaj bo enajst v noč! Franc ali ti je spomin pokoj¬ nega očeta manj vreden kakor pa dl w?J Ja . ty ojih tovarišev, ki....” Kaj veš o njih?” je vprašal raz¬ vnet. Ki te bodo uničili dušno in te¬ lesno.” Uničili? Saj jih ne poznaš in jih tako slabo sodiš.” 2n , ° n jjhovih sadovih sem jih s P' 1 ' p a '.. ranc , ti si se sprcnienik m ’ s 1 ,laza J da rojstni dan svoje JK 1 e ' Materino oko dobro vidi tj 1 ma,i; otroka ' To,la bolj še ko vid' srcc "J« oko. bolj ljubi niai,' 1 ''!]!' ■ iirH/,1., vnilllStili' “AVE MARIA” , j^ n , najzvestejša ljubezen, n*j ,11,K t0 boš enkrat s solzami po- nia terina ljubezen. * IC 'i ie jenjala, je sedla na stol > za " rila obraz z rokami in je britko oprane je vzel klobuk in je odšel . z pozdrava. Proti večeru je pri- D . n ei prav gotovo,” tako si J skušala potolažiti morečo skrb. 'čiuti aj ob sedmih je bila že zopet a ! lles tu, da bi ga videla, ko bo šel p .^ 1 , sa | rno - Čakala je <4o osmih in ni nrn •?* ^ ato je stopila k nekemu U “p niku 111 S* J' e vprašala. inesin anC 'i”’ ta Je za P u stil včeraj to kot f ( aj -> e v N - Na boljšem je, 01 J e bil tukaj.” Toi-pT* ,3 ^ a nekoliko potolažena- t oc Ij bolan. Pa tako daleč od- 'koro je hotela za njim, pa .vodi- ^imu bila nadležna. Dobro nl o^ a !\ in Kako lepo bi lahko ži- *> k. kotel. N 1 ; 1 • ^ijo matere je prosil Franc ^eščenja, bilo mu je tesno v fližini dobre matere. 1 n- da je domu in sedla k delu. tako je °b delu čakala in upala. In s spomladjo je prišel maj. Vsak • cr je šla mati Eva k majniški Pobožnosti. Nebeški Kraljici, ki je j’jj a vsa v cvetju, je vedno in vedno pripovedovala o svojem izgublje¬ nem sinu. Za spomladjo se je oglasilo po¬ letje, nato je prišla jesen. Počasi so potekali meseci. Minute, ki v njih kaj pričakujemo, so dolge, daljše, vedno daljše. Na materini glavi so se množili srebrni lasje in globoke gube so se zajedale v njen skrbeči obraz. Prav nič vedeti o otroku, o, to je huje, kakor klečati na njegovem grobu. In ali ni bil že mrtev zanjo? O ne! On je bil še vedno njeno upanje. Ko bi vedela revica, kako je jelo njegovo telo vsled nerednega živ¬ ljenje hirati! In ko bi vedela kaj se je'zgodilo ž njim zadnje dni. Denar ga je spravil v ječo. To je tista pro¬ stost, ki jo je kupil za trpko bole¬ čino materinega srca. Dobila je pismo, .slabo pisano, a vendar je že na ovitku spoznala ro¬ ko svojega sina. Bolan je, zato jo P r osi, naj pride. Vse ji je izpovedal, vse razkril, prosi jo odpuščanja in pismo konča z besedami: Mati, pri¬ di predno umrjem. Moje moči po¬ jemajo. S smrtjo bom popravil, kar sem zagrešil nad teboj \” S prvim vlakom se je odpeljala. \ ; so pot je molila rožni venec. Ja¬ goda za jagodo je polzela med pi sti, vse za vračajočega se sina. V veliki hiši s zamreženimi okni le vstopila. K rokami je zakril obraz, v K ““ - m je glasno zajokal, ko jo je zagle¬ dal. Stopila je k postelji, ga polju¬ bila in spregovorila z mehko bese¬ do: “Franci, Franci, si bolan, zelo bolan ?" Tako ga je klicala kot otro¬ ka. In sedaj je bil zopet njen otrok. Nič ni videla golih sten jetniške celice, nič ni opazila jetničarja, ki je stal poleg postelje, videla je le enega, le svojega otroka. S Francom ni dobro stalo. Že pred tedni je izjavil zdravnik, da je izgubljen. Drugi dan je smela mati zopet v ječo. Franc je prejel zakramente za umirajoče. Spravil se je s svojim Bogom in je prejel z ganljivo po¬ božnostjo sv. Popotnico. Mati je klečala ob postelji. Odslej je smela mati vsaki dan dvakrat k sinu. Bil je dober ž njo in je hotel zadnje dni svojega živ¬ ljenja vsaj nekoliko popraviti, kar je prej zagrešil. V njeno srce je izlil vse, kar ga je težilo. “Mati,” je rekel, “prijatelji so me zapustili. Zapustila me je oseba, pred katero si me svarila. Le ti si mi ostala do¬ bra. O, ti si imela prav, ko si mi rekla: “Zadnja, najmočnejša in naj¬ zvestejša je materina ljubezen.” Nekaj ur pozneje so ga položili v priprosto rjavo krsto in ob nji je jokala ljubeča mati. * Pred podobo žalostne Matere božje kleči mati Eva. Tukaj je bil njen najljubši prostorček v grenkih urah in tudi danes. Izgubila je svo¬ jega otroka za zemljo, a našla ga je za nebesa. Naj li toži in joka? O ne! Srčna hvala se izliva iz njenega hvaležnega si^a, srčna hvala Tolaž¬ nici trpečih, ki je pripeljala nje¬ nega sina na pravo pot. Dolgo še moli zapuščena mati, potem pa stopi k steni in obesi nanjo pripro¬ sto spominsko ploščo z besedami: Marija je pomagala. paberpakelpoo). 7 . Obljuba. Mlačne duše bodo postale goreče. hVI'«; 'po preroku Jeremiju: '■Preklet bodi, kdor delo Gospodovo leno opravlja.” Če te besede resno premišljuješ, se v tvojem si cu zbuja vprašanje: ali morebiti zadevajo prerokove besede tudi mene. -Na¬ ravnost z “da” ali “ne” ti ne morem odgovriti, ali gotov odgovor si bos lahko dal sam, če poslušaš, kaj ti tvoja vest govori o tvojem dušnem stanju, ali se trudiš za večno srečo svoje duše, ali ti je morebiti le malo na tem, ali si goreč, ali si mlačen. Vsi duhovni učitelji soglašajo v tem, da je mlačnost nevarna dušna bolezen. In res je temu tako, če¬ ravno vsi mlačneži drugače mislijo in trdijo. Da je temu tako, je po¬ glavitni vzrok v tem, da mlačnez sam sebe prav ne spozna. Ker se iz raznih naravnih nagibov ogiba velikih ali smrtnih grehov, ker ne¬ kam iz navade še spolnuje svoje dolžnosti, čeravno le površno in ne¬ popolno, se ima za pravičnega ter najde vedno dovolj izgovorov, opra¬ vičiti svojo mlačnost. Navadno se pri vsakem opravilu vpraša: ali sem to in ono res dolžan storiti? Na- i d besede, katere je uo- in kako daleč je že zašel. O ^ vori Gospod: “Ker si pa mlač' M f- ne mrzel in ne gorak, te bom pljunil iz svojih ust,” t. j. ker si zopern v svoji mlačnosti, 2 a j 0 111 bom prepustil tvoji lenobi, odte^o ti bom svojo milost in na večno ' , ■.u:i i.• • 10 SC vidi. boš pogubil. In v resnici j e nil; U : n ^ vsem skušnjavam posebno i 2D ^ t avl j en. Neki modri mož daje tof, primero: Kakor se muha ne V seT ne na prav mrzlo reč, pa tudi ne na prav gorko, ravno tako dela tudi zapeljivec in ravno mlačneže obdaja s prav mnogimi in velikimi skušnja¬ vami. Nas tako nevarne dušne mlačno¬ sti in lenobe obvarovati, je bila in je še prav posebna skrb ljubitelja naših duš, ki je za nje dal tako dra¬ go odkupnino svojemu nebeškemu očetu. Znano ti je s koliko grečno- stjo je Zveličar postal vsem vse, dokler je bival med ljudmi kot Bog in človek na zemlji. Toda lo mii ni bilo zadosti. Njegova goreča ljube¬ zen ga je nagnila, postaviti zakra¬ ment, v katerem hoče prebivati med nami vse dni do konca sveta, zakra¬ ment, v katerem še vedno gori tisti ogenj, o ko jem sam govori: “Ogenj sem prinesel na svet, in kaj drugega hočem, kakor da gori?” Kje pa g 011 la ogenj ? Blažena Marjeta je vi¬ dela, da v njegovemu Srcu, iz kate- rega je na vse strani švigal plamen. Ve bi tudi le iskrica tega ognja se vtrnila v mlačno -srce, zgorela b' mlačnost in bi se umaknila ag° lCC nosti. Najbolj j pripomoček zoper 1() vno mlačnost in najzanesljiveje znamenje resnične gorečnosti J c vei 11() češčenje evharističnega J 1 * ls ‘ l v tabernakelnu, češčenje nj l goveera • <- .s a naj s vet e j šega Srca, kute''" AVE MARIA” 131 ., !!»*• - - . v0 ji gorečnosti povžilo za 'tik dul Sa J J'e sam ' l ' ,n bi j' da kodo n,,acne duše p 0 - v 1,1 f, vroče po češčenju njegovega I brca. j ^-čpreinisli, kristjan, piše Ludvik pranade, "koliko rev in težav je / Us Kristus pretrpel od trenutka I ' V( ,je?a rojstva do svoje smrti na I kr iža! Koliko noči je On prečul v molitvi, hodil je od kraja do kraja Hudi učit m ozdravljat .. 0„ j e br ^ prenehanja delal za tvoje zveličanih poslednjič si je na svoje trudne7 n ranjene rame naložil križ in g a nesel „ a goro Kalvarijo, da je , la nje] „ ribi umrl. Če je Gospod toliko de¬ lal in trpel, da tebe reši, se pač spo¬ dobi, da se tudi ti z vso gorečnostjo trudiš za svoje zveličanje.’’ Prihajaj torej rad pred čudapolno hišico, 'kjer biva in živi goreči lju¬ bitelj tvoje duše. Tukaj se bode tudi v tvojem srcu vnela resnična ljubezen, ki ni nič drugega, nego goreča skrb za tvoje lastno in tvo¬ jega bližnjega zveličanje. Približaj se verno in zaupno ognju božjega Srca! Gotovo bo goreča iskrica švi¬ gnila in se naselila v tvojem hlad- nem srcu ter vžgala v njem ljube¬ zen do dobrega in ogenj gorečnosti. A ‘M’ A V Boju za Krono. (Nadalje.) Da se krščanstvo širi mej pripro- stim narodom, že to je silno jezilo Almakija. Da se pa tej kleti sekti pripoznavajo tudi rimski bogataši in plemiči, to mu je bilo pa narav¬ nost neznosno. Kar zadivjal je, ko je zvedel o Valerijami in Ceciliji, da so postali kistjani. Pest se mu je stisnila in zaklel je. “Čakaj Valeri- jnn!" “Čakaj Cecilija! Vaju bom že naučil teptati svojo plemiško čast.’ J n dal je poklicati Valerijana in 1 irbucija. Ob določeni uri drugo jutro prišla sta oba krščanska mladeniča v Al- tnakijevo palačo. Sluga ju pelje prod Almakija. Almakij ju pozdia- Vl navidezno prijazno. 'Velo nerad sem vaju poklical sem. Toda čul sem žalostne tožbe o ' ,l| na. Povedalo se mi je, da vidva O ozirata naredbe božanskih naših esarjev in da se ne zmenita tudi za '"oje naredbe. Tožena sta, da sta h°zabila na svojo plemiško čast ter ' pridružila krščanski sodrgi, da ipala svoje premoženje mej 'Hn G- siromake in potepuhe, da kupujeta trupla umorjenih krščan¬ skih hudodelcev, katere sem primo¬ ran kaznovati s smrtjo radi njih nepokorščine do postav.” “Ali se priznata krivim teh ob¬ tožb ?” “Priznava,” odgovorita jednogla- sno. “Ali obžalujeta te svoje pestopke in obljubita, da tega ne bosta več storila ?” “Ne moreva. Midva vršiva samo svojo dolžnost.” “Tako? Ali pa vesta za moje na¬ redbe, po katerih vama je to strogo prepovedano ?” “Da, vedela sva.” “Pa sta se kljub temu drznila rav¬ nati temu nasproti ?” “Da. Povedala sva ti, da sva vršila samo svojo dolžnost in sicer dolžnost vesti. Te vršitve pa nimaš pravice prepovedovati niti ti, niti cesar, niti kdo drugi. Premisli, da so bogovi, katere častite, in katera sva tudi midva še pred nedavno častila, le narejeni kipi brez moči. Ali se ne upira tudi tebi tvoj zdravi fazimi zažigati kadilo kipom, mrtvi 'carinir Častiti po božje nekaj, kar ,. a vE MARIA” 1,12 sploh ne čuti? N< f,m t^Stvar- Mi častimo enega Boga, J . uk nebes in ze.nlje, k.jeduhkj nad vso stvarjeno tvarmo k. bo e krat sodnik tvoj m nas. Te£ na šega Boga moramo poslušati J mu samem služiti. . , <; n : “Dosti tega modrovanja! baj sam ne veš, kaj govoriš, odvrne prezrljivo Almakij. „ “Ko bi ne vedel, bi pa ne govoril, odgovori odločno V21lcrij3.11. loci£ dobro vem, kaj verujem in zakaj verujem. Zato se te pa ne bojim! Kaj mi pa moreš storiti? Umori nas! Kaj si nam storil hudega? Naju čaka zato v večnosti krona večne slave. Morda bova.umrla res nekaj let preje, toda misliš li, da boš ti večno živel? Almakij tudi ti pri¬ deš na vrsto, ne boj se! Tedaj boš pa videl, za koga bo tedaj boljše, za naju, ako se dava za svojo vero umoriti, ali za te, ki naju umoriš.” “Bomo videli, če boš v mukah tu¬ di tako govoril?” (< indi, ako mi bo Bog pomagal!” I i si ob pamet, da moreš tako govoriti. Pomisli svoje plemstvo, odličnost družine! Vse to hočeš žrtvovati za neumno vero Nazarej- cev U Da, vse sva pripravljena žrtvo¬ vati za vero v pravega Boga, da si zagotoviva večno življenje.” “Premislita dobro, kaj govorita. Tu se gre za vajini glavi.” “Vse to sva že preje dobro pre¬ mislila 111 nama ni treba Naredi z nama kar hoč c p^.H na sva m kristjana namerah stati do zadnjega dihlj e i a !? v »r Valerijam J Ja ’ Almakij*poskusi še enk-r^ “Ljubi Valerijan i n 'p-, z ' C K Jaz vaju visoko cenim. P u 'p 'j! prazne neumnosti! Saj ne za u U;i k drugega, kakor da vržeta malo? 1 dila tu na žrtvenik pred Tuni, ka ' pa sta prosta.” ^ r ° n '. “Nikdar! Kaj je Jupiter? i znj . ljotina človeške pameti in stra< Takemu bogu naj darujeva kadila ki je nečistnik, ubijalec? Ej, Al ma kij, ti si v strašni zmoti!” “Tako! Ves svet je v zmoti, sa¬ mo vidva poznata pravega Boga : Vsi smo v temi, le vidva sta v svet¬ lobi. Pojdita, pojdita!” “Ne moti se Almakij, ne samo midva veva in verujeva to, ampak vedi, da so že stotisoči, ki verujejo toisto in vsi preganjavci nas ne bo¬ ste zatrli več!” To jeAlmakija razsrdilo,da jekar besnel, — Valerijana je dal bičati. Ko so ju odpeljali, vstane in izreče obsodbo: “Valerijan in Tiburcij, brata, rimska plemiča, ki sta prezi¬ rala naše rimske bogove, sramotila našega božanskega vladarja in jav¬ no kršila postavo, naj se odpeljeta ven iz mesta in odsekajo jima naj se glavi. To je obsodba mene Alma- kija rimskega namestnika. (Nadalje.) I Praktičen Katoličan (Dalje.) v Ameriki. Župnija. AP,, primerjamo število Sloven- ' ' \mcriki s številom slovenskih / C V >nii, vidimo, da bi jih bilo lahko tc enkrat toliko. v , . ; ( . teinu vzrok, ni nas namen |S < 1J J v # S ti" ]-i >V . C i 11S r e duhovščine imamo do¬ da’ iih‘ L ~‘ L ^ ,0 ^ U ’ ui sicer celo toliko, s 0 j. mi Se drugim narodnostim p°' slovensi-iT I ) očemo reči > (,a veIik ° župniji j 1 .duhovnikov deluje na ”” -‘ ujih narodnosti. "AVE MARIA na ! iKinan 1«)D- I :t:t -roda po posameznih na- *i» 1 I 11 .vuerih naših naselbinah jih ' li in rojaki sami bi tudi radi r '^župnij 0 . sv °i e Y eI ? k ? don H. e tt^Htoda ne vedo kako začeti. se pa tukaj namenili •! t e , nekoliko migljajev, kako p postopati in na kaj treba mis- :re - e niisli na ustanovitev no- "liti. *•- ve župnije- Xai pripomnimo takoj, da ni naš amen tu morda podati kako jasno avodilo ali določilo, kako se usta¬ novi župnija, ker to je nemogoče. Razmere po posameznih škofijah, državah in naselbinah so tako raz¬ lične. da se kaj določnega ne da po¬ vedati. Zato so to le migljeji, kako. nekako naj bi se postopalo. 1) Poglavitna stvar na katero se pri misli na novQ župnijo ne sme pozabiti in katera se nikdar dovolj ne povdarja, je: prvi in poglavitni jospodar v vsaki škofiji je škof. Brez njega, ali celo preko njega ali proti njemu se ne more ničesar do^ seči, ko se gre v zadevah župnije, cerkve, župnika itd. Kdor ni s Ško¬ tom ni s cerkvijo, kdor ni s cerkvijo n i katolik. ‘‘Independent Catholic ’ 7- "neodvisen katolik,” kakoršne župnije imajo žalibog — Poljaki, -lovaki — in kakoršno smo imeli eno tudi mi Slovenci, to je nesmisel, kdor je “Independent” — “neod¬ visen.” ni katolik. Kdor je katolik n e more biti “Independent.” Ih Koliko mora biti ljudi, da se more misliti na ustanovitev nove župnije? 1 o določiti, je jako težko. h* ra V faprav treba toliko župljanov, ko r n>r jih treba, da se vzdrže stroski ffirnije. Dobrih in požrtvovalnih kholikov treba manj, slabih, biez križnih in nezavednih katoli ov i )<> V' .J, i,.. i.: :_rum nli s c vet o / , I k i ima j * / . >00 ;• 1 i družin. P a al *' s težavo pokrivajo stroške ali pa sploh obstati ne morejo. Vendar pa^ kb je v naselbini en¬ krat kakih 50 družin in nad 100 samcev, se pa že lahko začne mis¬ liti na to. — \ endar pa naj hi se pri tem nikdar ne pozabilo vpoštevati tudi bratske nam narodnosti, t. j. Hrvate in Slovake, ako še nimajo lastne cerkve. — Hrvaščina in slo- vaščina sta Itako blizu slovenščini, da se prav lahko razumemo, kakor hitro se uho privadi izreki in malim razlikam v besedah. Če je zato mor¬ da Slovencev samih premalo v kaki naselbini, zakaj bi se ne privzelo skupaj še ti dve narodnosti. Na po¬ dlagi kake pametne pogodbe, hi se dalo moči združiti za eno župnijo. III. Koliko pa stane vzdrževanje župnije ? Tudi to je jako težko natanko do¬ ločiti. ker so stroški v različnih kra¬ jih jako različni. \ Ne\v X orku bi stala župnija najmanj desetkrat to¬ liko kakor v kaki mali vasi na deže¬ li. Vendar naj bi se računalo neka¬ ko tako-le: 1) Duhovnikova plača je po raz¬ ličnih škofijah različna. Navadno ie od $800—$1000 na leto. Vzemi¬ mo da je en tisoč. 2) Cerkve za začetek ni potreba lastne. Morda se dobi v cerkvi kake druge narodnosti, čas in prostor za nedeljske službe božje, seveda proti primerni odškodnini. Velik del se¬ danjih velikih župnij se je razvil iz bornega začetka v kakem “base- mentu” — pritličju kake cerkve. Če ni dobiti cerkve, zadostuje kaka dvorana, ki se ali vzame ali popol¬ noma v najem in se spremeni v ka¬ pelo, ali pa samo za nedelje, in se tam napravi vselej za silo oltar, da se opravi služa božja. Jeli to kaka plesna ali društvena dvorana, ali kaka druga, na to so ne more gle¬ dati. Gospod se 11 i sramoval borne ga živinskega hleva, da se je tam mdil in ko sc mu gre za zveličanje “AVE MARIA” 184______ svojih ljubili, se ne bo sramoval priti tudi v plesno dvorano. Stroški za najemnino cerkve ali dvorane so jako različni. Navadno so od $50 do $100 mesečno, ali §600 — $1.200 na leto. \‘ 7Pn • znašajo $600 na leto. 1,1110 - l V! % 3) Vzdrževanje službe boj- če. olje, mašna oprava, petJ^ SVt računa navadno od $150 do ' ,eto ' (Dalj* Slučaj Ali Kaj. Po “Sendbote” posnemamo naslednji dogodek, katerega poroča neki kapitan amerikanske armade. Časi čudežev še niso minuli. Ta misel me je prešinjala — ko sem selil v San Francisco samostan in akademijo Presv. Srca. Bilo je po strahovitem potresu in kakor znano vsled tega nastalem požaru. Samostan stoji kakor stražnik sredi raz¬ valin ponosnih trgovskih hiš in palač, 925 Franklin St. Dvaindvajset sester Presv. Srca se peča tu pod vodstvom prednice sestre Germane, z poukom in vzgojo deklet. Ko so ljudje za časa potresa v divji naglici bežali iz svojih stanovanj, da bi si bili rešili golo življenje — hitele so sestre' v samostansko kapelo in prosile Boga, da odvrne pretečo nevarnost. Glas¬ na molitev litanij Jezusovega . Srca po¬ božnih in v Boga zaupajočih sester v sa¬ mostanu — zunaj na cesti pa divje vn u in milo vzdihovanje žena in otrok — p ko pretresljivo! Plameni so švigali mogočno nad p r0v I torom samotanskega poslopja in j e 0 p. dajali od vseh strani. Med požarom se ure in ure ni mogel » videti samostan, ki je bil zavit v dimu in ' plamenu. Vsi, ki so to videli in opazo¬ vali, so mislili, da je izgubljen samostan i in sestre. Toda glej ! Ko poneha požar in se dim .razprši — tedaj so opazili, da ognej ni , prizanesel nobenej okrog stoječih hiš - le samostan stoji tu, popolnoma nepo¬ škodovan. Vkljub strahoviti vročini niti eno okno ni trpelo poškodbe — in dim, ki je vsenaokrog divjal, ni zapustil m samostanskem zidovju niti naj manjšega sledu. Slučaj — kaj ne! Od nekod. Prejeli smo naslednje nis- mVnaSriista ali -P™t- ‘‘Uljudno l)i Vas prosil, da sc nikar vtikajte v socialistični boj s takim na menom ( v tem smislu morda D L-- l ste ga v zadnji številki priobčili, da nam" reč oni — socijahsti — i e l e vzeti v pravice duhovnikom, Bogu in državi T Vi še do danes nočete priznati, če t r dobro veste, da spada delavec v trM*'' razred. Ja Vam mora vse narediti. Br tretjega razreda ni mogoče /iyeti. Mi ,^ la vri zahtevamo, kar nam gre, in ‘| mm V. d<> «yli čeravno nam klerikalizem piiali/ein nasprotuje Mi v, 'in* /;, , ut t t z ' 'in in kapitalizem. Ne vemo v tlrnK-;; t0 nas prišteva Mislimo pa, wt er0 ,'Lnitaliste ne. daširavno odkri¬ tih ,1ied riznamo, da bi nam majhen ka- tosrčno P' v prišel. Najbrže smo kleri- ]1 italč ek p grozna zverina, ki vse |c3 lci ' o sama sebe ne. Mi smo od pož re : Ljavcev dobili že premnogo pri- stranl in odobravanja, da je pot, po kateri znaj!’ - ]j s t, edino prava. Nekateri naši h ° d 'meniki s Q n as prosili, da naj ne uda- s ° n11 nreveč po socijalistih. Dobili smo celo kopico surovih napadov. j^ te re smo pa kar po klerikalni navadi poidi- . A.ko bi bil ta dopis tudi tako surov, kakor nekateri drugi, bi se ž njim ravno ta ko zgodilo. Toda dopis je dostojen. Zato pa hočemo njemu precej prostora in časa posvetiti. — Pred vsem prosimo na¬ še čitatelje, naj se ne jeze, ako smo dali dopisniku nasprotnega mišljenja nekaj prostora v našem listu. Zdi se nam, ka¬ kor da bi ta mož ne pisal toliko v svojem imenu, temveč v imenu tisoč in tisoč de¬ lavcev, ki bi bili na eni strani radi dobri kristjani, na drugi strani pa verni krist¬ jani in trdi socijalisti. Položaj delavca v resnici ni tako prijeten in ne smemo se ču¬ diti, ako marsikateri obupa in se vrže v naročje tistih, ki obljubljajo nebesa na tem svetu. Dopisnik nam očita, do nočemo pri¬ znati, da spada delavec v 3tji razred, kateri vse preživlja, brez katerega je živ¬ ljenje nemogoče. Mi res ne priznamo tretjega razreda, mi sploh ne priznamo nobenega razreda nobenega razločka med enim in drugim človekom. Pred Bogom smo vsi jednaki. Vsi srno pod jednakimi pogoji zagledali luč sveta, vsi se bomo z jednakimi pogoji ločili iz sveta. Bog ne glega na obraz, ne na rojstvo ne na bogastvo. Kadar pridemo pred. sodbo 'ie bo Bog nobenega vprašal, kaj si bil zemlji, ampak kako si živel, kako si spolnoval svoje dolžnosti, kako si delo, katero ti je izročil, da je ovpravljas iz¬ vrševal. je že v raju zapovedal prvima člo a delati. Delo jima je bilo v ve Greh — proklestvo radi greha, »čilo. da je delo postalo težko — a avec postal in bo ostal trpin na Pa delavca mora tu tolažiti za a mu lajša gorje - sanvSm Boa).. lil krapa Heroda za krus- S, m izvpl 1 f^iincu. ne kake kra¬ deta svoje. Sina, ampak ubogi 1 niaU ” 1 "lozef je prišel do časti " .Rusovega priprnata •pa orel a J jja je poslala uje delavka • v svoji mladosti , |„ J c - z n s si v J fiati' 1 ^ -jat — - _ m lotil borznega posla - ni bil direktor kakšne tovarne ali veletrgovine, ampak vzel je v roke tesarstko sekiro, kladivo m, dleto ter pomagal služiti Jožefu in Mariji vsakdanji kruh. To trojico — to sveto Nazareško družino, slavi nam sv cerkev kot vzor vsaki krščanski družini! vsakemu stanu. Ta sveta družina je de¬ lavskemu stanu, prej zaničevanemu—pri¬ dobila čast in spoštovanje. Mi spoštujemo delavca, dobro vemo in priznamo, da njegova roka preživlja svet. Mi vemo, da se delavcu pogosto krivica godi, vemo da je kapitalizem pogosto neusmiljen trinog, kateremu je delavec 'e stroj, katerega se pa odvrže, kakor hitro postane neraben ; vemo, da življenje naših delavcev nima pred prestolom mo¬ gočnega kapitalizma še toliko cene ne, nego življenje psa. Vemo, da se denarja tujih in domačih milijonarjev drži kri tisoč delavcev. Vse to priznamo in prav od srca pomilujemo žalosten položaj de¬ lavca. A kljub temu smo odločni nasprot¬ niki socijalizma. Svoje razloge Vam bo¬ mo povedali v prihodnjih številkah. Prav veselilo nas bo, ako nam še več¬ krat pišete — Vaše pismo nam je dobro došlo, zato ker ste dostojni. Dostojnega nasprotnika spoštujemo, akoravno njego¬ ve nazore obsojamo. Za danes hočemo le dokazati, da je popolnoma res — kar Vi pravite, da očitamo socijalistom, da ho¬ čejo vse pravice vzeti duhovnikom Bogu in državi. Sicer se v listu kaj ta¬ kega ni trdilo — res je pa le. Za danes Vam hočemo navesti le dva dogdoka, ki lepo pojasnita ljubezen scci- jalistov do duhovnikov, do cerkve, do Boga. Po listu “Wanderer” povzamemo na¬ slednje : Povodom zadnjih volitev v Belgiji so socijalisti združeni z liberalci in drugimi svobodomiselci napadli cerkev Sv. Jvana in sv. Nikolaja. Izgredniki so pri cerkvi sv. Ivana pobili krasno slikana okna, razbili po četrturnem naporu močne hra¬ stove duri, vdrli v cerkev, razbili klopi, iz razbitih klopi naredili grmado — nanjo zmetali mašno obleko in zažgali. Ulo- mili so v tabernakelj — sv. hostje razme¬ tali po tleh in jih teptali z nogami. Le z težko silo je žendarmerija razgnala de¬ monstrante. Pri cerkvi sv. Nikolaja so razbili skoro vsa okna. V ulici Rnc Artois so napadli samostan — ravno tako samostan sv. Antona in sv. Jožefa, povsod s, » skušali zanetiti ogenj. Povodom zadnjih demonstracij v Ihi dimpešti so socijalisti tudi napadli neko cerkev in ženski samostan. (Dalje.) »AVE MARIA” 1 JU? \ V kUs, A I C orL Cerkvene Novice iz Slovenskih 2up n j: #<0KH)x|‘k New York. Svečan je bil dan 4. julija za našo slovensko naselbino. Najstarejse naše društvo sv. Frančiška je ta dan ob¬ hajalo petnajsto obletnico svojega obstan¬ ka. Pohoda po mestu in cerkvenega opra¬ vila se je več bratskih društev vdeležilo s zastavami. Krepko in prožno so stopali društveniki pod svojimi zastavami in vzbujali mnogo pozornosti pri občinstvu. Cerkveno opravilo je opravil priljubljeni naš rojak č. o. Anzelm Murn, ki je v le¬ pem govoru očrtal socijalno in človeko¬ ljubno delovanje društvenega zaščitnika ter isto priporočal društvenjkom vposne- mo. Popoldne je priredilo imenovano društvo piknik v Washington parku, kjer se je razvila prav prijetna in domača za¬ bava. V Waukegan, 111., je radi bolehnosti stopil Rev. Plevnik v pokoj. Na njegovo mesto je Rt. Rev. nadškof postavil mesto njega Rev. J. Štukel za župnika. Kakor čujemo so nastale neke homatije, ker ne¬ kateri na vsaki način želijo imeti za žup¬ nika Rev. Kalana, ki je vprav došel iz Evrope. Kakor poročajo listi se ta gospod noče ukloniti volji nadškofa in baje hoče ustanoviti neodvisno župnijo. Bog obva¬ ruj dobre Wa_ukegančane pred tem ko¬ rakom. To bi bilo usodepolno, za njih vernost in pokorščino do sv. cerkve pa prav slabo spričevalo. Rojaki bodite pa¬ metni in ne dajte se zapeljati. Vsak ka¬ toličan mora biti pokoren svojemu škofu sicer ni katoličan. ’ Slovencem dobro znani Rt. Rev. Jos. M Koudelka, — prej pomožni škof v Cleveland, O. in sedaj v Milvvaukee, Wis., | e odpotoval v Rim, odkoder pojde na evharistični kongres na Dunaj. V Ljubljani je umrl Anton Aškerc, slo¬ venski pesnik. Bil je katoliški duhovnik pozneje se je odpovedal svojemu stanu in postal svobodomislec. — Umrl ' nih bolečinah. v gro*. Bog mu bodi milostljiv! Leadville, Colo. (Še enkrat o im«; g. Judniča.) Vsa Slovesnost nam doh'^ delavnost in priljubljenost Rev. p c p lc med tamošnjimi rojaki na eni strani ^ drugi strani pa globoko vernost Leadvi? škili Slovencev in naklonjenost do svoic 1 dušnega pastirja in v obče do duhovs&S stajiu. Res je, da nova maša ni kaj vsa¬ kdanjega,.— zlasti ne nova maša rojaka > v Ameriki. Slovesnost nove maše že v domovini pomiri nasprotujoče si duhove tako, da novomašnikova prva Gloria in Exelsis Deo — et in te pax hominibus res oznanuje nekak sveti mir in spravo. Ne poznamo sicer Leadvillskih razmer, , a če bi jih imeli primerjati z drugimi na¬ šimi naselbami — potem se ne bi zelo motili, — da ej tudi tam nova maša bla¬ godejno vplivala na slogo. Zelo ganljivo je moralo biti, ko so se društva raznih novih Jednot skupno ude¬ ležile slovesnega shoda v cerkvi. Tako naj tudi ostane v bodoče. Osta¬ nimo j edini v veri — v ljubezni do Boga, do matere sv. cerkve — složni v ljubezni do naše materinščine. V drugih zadeva' pa potrpimo drug z drugim. Primanjkuje nam prostora, da bi na dolgo in siro%o popisavali to slovesnost. • Herald Demokrat, ki skoro gotovo i katoliški list, opisuje vso slovestnost lepo in s tolkim spoštovanjem do ka ške cerkve, da nam je prav žal, da ga ^ moremo radi obširnosti ponatisniti, bi nekateri naši ljudje videli, kako goverci cenijo kat. cerkev in njene du nike, dočim sami, ki se štejejo za kristjane — nimajo za katoliškega hovnika druge besede, kakor “fa r - ^ j. Blagemu novomašniku čestitam* njegovemu slavlju in želimo obilcga goslova in vspeha v novem stanu. /A AVSTRIJO ODGOVOREN UREDNIK: FRAN RUS , l Jubljani.