Poštnina plačana v gotovini Izhaja vsak četrtek Cena: Polletno 20 Din Ne vračajte! Prečltafte In dafte naprej i ¦\r Ljubljani, clne S. aprila 1036 Cena 1 T>in SL,eto V., Nt. 38 Stanko Florjančič: Plamen iz duš Naše ljudstvo preživlja hude rase. Vemo, da je človeku usojeno, da si mora v potu svojega obraza služiti svoj vsakdanji kruh. Vemo tudi, da je ljudstvo vedno trpelo in da je v vseh stoletjih moralo polagati na oltar za življenje svojih družin ali svojih držav velike žrtve v denarju in v krvi. Toda resnica je, da je kriza današnjih dni, katero široke vrste delovnega ljudstva morajo sedaj preživljati posebno poostrena in da je najbrže ni bilo enake že stoletja, zlasti, ako se oziramo na kulturo današnjih dni in na socialni napredek do danes. Ne moremo se zadovoljiti s tolažbo, da je težkemu življenju vzrok gospodarska kriza, katero so povzročili pojavi, ki leže izven območja naših moči in naše volje ali da morajo tudi drugi narodi danes hoditi po enaki ali pa še ostrejši tr-njevi poti. Takih tolažb ne moremo vzeti na znanje, ker so iste samo izgovor ne pa resno opravičilo. Darujte za naš tiskovni sklad! To so tiste vidne sile, ki so znatni del krize ustvarile in ki danes krizo v tej ostrimi vzdržujejo. Zdravila? Mnogo je potov in sredstev, ki so sposobna, da bi na razvoj gospodarskega življenja ugodno in blagodejno vplivale in ki bi pri doslednji uporabi razgnala oblake muk in trpljenja, ki h tlom pritiskajo glave našega delovnega človeka. Toda eno je osnovno in glavno zdravilo: javna morala, morala v političnem dnevnem, življenju, ustvaritev etike v dnevnih dejanjih in neha-njih; potrebna je vpostavitev značajev v človeku in v družbi. In pa: priti mora zopet čas, ko bodo ideali imeli zopet svojo vrednost. Moralno propadanje naroda mora biti iz dneva v dan strašnejše, ako priprosti človek vidi žalostne primere, kako razni, celo uglednejši in intelektual-nejši ljudje, kar preko noči spremene svoj obraz in svoje stališče in zadržanje napram problemom politike, napram gospodarskim in socialnim dolžnostim dneva. Strašno je, ako na vseh koncih in krajih naše domovine opazujemo sramotno dejstvo, da se v ospredje, v delavnico, v kateri naj se kuje usoda naše gospodarske in socialne bodočnosti, silijo ljudje, ki ne porude ob zavesti, da so oni prav za prav vedno naprodaj — ne radi idealov, pač pa radi lastnih osebnih gmotnih koristi in ambicij. Človek, ki' je dosegel Kristusovo starost, iz nesebičnih notranjih nagibov nikdar ne more preobračati svojega mnenja, kakor preobrača voda mlinsko kolo. Tako propadajo značaji, ki so v dnevih viharja ljudstvu tako zelo potrebni). Brez značajev, brez ljudi ravnih in čistih pogledov na dnevne probleme zdrava gospodarska politika ni mogoča. Brez značajev v regulaciji državnega in javnega življenja ni borbene udarnosti, ni odločnosti, kadar je treba braniti dobrine ljudstva. Družba mora iz sebe izbruhati vse nemoralne značaje, ki povsod iščejo le sebe. Kdor nima idealov, ta ni sposoben, da se žrtvuje. Ideali pa so last in neločljivi del duš in src, ne stvar hladnega razuma, ki je vedno sebično usmerjen. Ideali usposobijo človeka, da sebe podredi koristim splošnosti. da zajame potrebe naroda v svojo notranjost. Politično življenje je zastrupljeno, ker v njem ni več značajev in — idealistov. Na njih mesto so stopili bo-lani ljudje, ki za svoje osebne koristi, ako treba Gospoda večkrat, kakor trikrat zataje. V nemorali je grozota današnjih dni! Plamen, ki naj požge suhe in gnile veje na drevesu naroda more švigniti samo iz duš, ki spoštujejo pojem morale in značaj-nosti- Za zmago slovenske stare pravde Pravo razpoloženje slovenskega naroda ob pctomajskih volitvah ni prišlo do izraza. Ne samo, da bi v celoti radi veljajočega volilnega zakona sploh ne bilo moglo priti do izraza, ke>r bi slovenska stranka s posebnimi slovenskimi zahtevami samostojno ne bila mogla nastopiti. Toda tudi delno, v oni obliki, katero so zadnje volitve dopuščale ,namreč v obliki izjave za ali proti »jugoslovenskemu centralizmu« to razpoloženje ni prišlo do veljave. To smo opravičeni trditi, ker vemo, da onih stotisoč ali koliko glasov za Jevtiča ni pomenjalo toliko glasov za »jugosloven-ski centralizem«. Teh stotisoč glasov govori predvsem o terorju in o naši napaki, da nismo znali proti njemu postaviti vsega naroda. Mi vemo, da je odpor proti »jugoslovenskemu centralizmu« splošen. Vsak vidi njegove posledice, katere se kažejo v slovenskem javnem življenju, v slovenski prosveti in zdravstvu in v prvi vrsti v slovenskem gospodarstvu. Odpor proti tem posledicam zavzema obliko narodnega odpora, odpora proti narodni odvisnosti. »Uporniki« so raztreseni po vseh nekdanjih političnih skupinah, in če jih trenotno še loči pripadnost k tem različnim skupinam, jih pa druži to, da vsi hočejo slovenske učne knjige, pravično razdelitev državnih dohodkov, moderne zdravstvene ustanove itd., na kratko: za slovenski denar zadostitev slovenskih potreb. Komur je na tem ležeče, da ta zahteva zmaga, pa mora resno hoteti in na', vse načine omogočati združevanje vseh sil ter se izogibati vsega, kar razdvaja. Vsakdo mora računati z obstoječo razcepljenostjo in z občutljivostjo posameznih taborov . Ena posebnost našega položaja je, da igra pripadnost k svetovnonazorskim in strankarskim skupinam veliko večjo vlogo kakor drugod. Pripadnost k tem skupinami je zagrizena, zato ker je premnogokrat samo površna, če ne naravnost samo podedovana, in ker se ta pripadnost uveljavlja v vseh panogah življenja v posebnih strankarsko opredeljenih organizacijah. Nikjer nisi samo slovenski človek, temveč moraš biti ali klerikalec ali liberalec. Taka zagrizenost nas je tako daleč privedla, da vsak tabor pobija vsako stvar, ki jo brani nasprotni tabor. In nasprotno, če je kaka zadeva mogočnikom enega tabora neprijetna, jo ti enostavno označijo za klerikalno ali libemlno ali komunistično, kakor je namreč potreba in na kogar se pač obračajo — in zadeva je pokopana za njihove pristaše in nihče od njih se ne bo upal preiskovati, ali je morda le kaj dobrega na njej. Obnovite čimprej naročnino za svoje sla-sllol Ne s takega, temveč s čisto nasprotnega stališča smo mi delali za Celjski dogovor in k njemu pristopili. Mi smo ravno hoteli izločiti, kolikor se le da, vsako ideološko nasprotovanje, postaviti v ozadje vsa nasprotja, ki nas razdvajajo, odložiti ta nasprotja na druge čase ter združiti vse, ki jim je jasna politična naloga, ki čaka Slovence v Pojasnilo Na razna povpraševanja s strani naših prijateljev aH je g. Davorin Onič, trgovec v Ribnici sopodpisal tudi izjavo za »Slovensko fronto" izjavljamo, da je gori omenjeni gospod pred 6 meseci s svojim lastnim podpisom pristal edinole za program »Slovenske frote". Te izjave še ni preklical, ravnotako še ni izstopil iz konzorcija „Bojevnik". tem trenotku ,in vloga, katero moramo danes ob strani Hrvatov igrati v tej državi. Celjski dogovor do sedaj še ni bil izpolnjen — ne po naši krivdi. Toda Celjski dogovor je še vedno aktualen, ker naloga, združevati vse in nastopati proti vsakemu monopoliziranju slovenske narodne misli, še vedno obstoji. Zato je potrebno, da se vsi, ki to nalogo razumejo, združijo in ustanove nov list, kakor je bil s Celjskim dogovorom nameravan. »Bojevnik« naj odstopi svoje mesto novemu listu — Stara pravda so ga že nekateri imenovali —, da bodo z imeni utonili spomini na stare razlike in prejšnja nasprotstva in bo nam vsem samo skupna naloga pred očmi: zmaga slovenske stare pravde. Dr. Jože Vilfan Izgredi v Zagrebu Zagrebška policija sporoča: Dne 30. marca ob 15. je bil na Mirogoju pogreb Stipe Javora, ki je 27. t. m. umrl v kaznilnici v Sremski Mitrcjvici, od koder so njegovo truplo prepeljali v Zagreb. Na pogrebu se je zbrala ogromna masa ljudi. Sam pogreb s cerkvenimi obredi in govori je bil izvršen v popolnem redu. Disciplina meščanstva je bila naravnost. vzorna. Po končanem pogrebu se je večina udeležencev mirno razšla domov. Skupina kakih 200 ljudi, ki so jo tvorili po večini brezposelni delavci in neodgovorni mladi elementi, se je demonstrirajoč napotila proti Jelačičevemu trgu, kjer je s kamenjem napadla policijske organe. Policija je demonstrante razgnala in je bil v tem delu mesta takoj vzpostavljen red in mir. Med tem pa so v Gundulicevi ulici in na nekaterih drugih mestih napadli demonstranti policijske organe z revolverskimi streli in kamenjem. Ob nastopu mraka so demonstranti izropali trgovino z orožjem Kočondo v Gundulicevi ulici, dalje delikatesno trgovino Ilije Bogdanoviča, bazar Konig ,lekarno Praunsperger, razbili na kavarni »Corso« velika okna in demolirali del pohištva ter razbili šipe tudi na oknih nekaterih zasebnih hiš. Razen tega so demonstranti razbili izložbe tvrdke Bata. O priliki teh spopadov je bilo s strelnim orožjem in s kamenjem ranjenih okrog 30 oseb, 11 policajev in 19 demonstrantov. V bolnici je bilo pridržanih 10 oseb. Policija je izvršila več aretacij, zlasti ljudi, pri katerih so našli nevolverje in kamenje. Ali si že dan akcije? Že pred več tedni se je vršil ustanovni občni zbor Akcije za razširitev ljubljanske bolnišnice. Te dni pa se je tajništvo s posebno vnemo vrglo na zbiranje članov. Vse ljubljanske izložbe imajo razstavljene pozive, ki opozarjajo vsakogar na Akcijo in vabijo k vpisu. Cele čete visokošolcev pa na posebne pole pobirajo članske prijave. Ne sme biti nikogar, ki bi odklonil! Ne gre samo zato, da moramo Slovenci manifestirati svoje zanimanje za najvažnejše vprašanje našega zdravstva. Pri tem gre predvsem zato, da se zbe- rejo sredstva za propagando in razna pripravljalna dela. Nihče ne misli na to, da bi se z zbiranjem pridobila glavnica, ki je potrebna za novo in moderno bolnišnico. To bi, posebno v današnji časih, niti ne bilo mogoče, niti bi ne bilo prav. Akcija si je naložila kot prvo nalogo, da vprašanje ljubljanske bolnišnice najprej vsestransko pretrese ter na sistematični in znanstveni način pride do predloga, kako moramo rešiti to vprašanje, ki je v današnjem stanju že prava sramota za nas vse. Potem pa b*o Akcija podvzela vse, da zainteresira javnost in oblastva, Gospodje, mi nismo nič slabši, kakor ste bili vi. Mi uporabljamo samo tiste zakone, katere ste vi napravili.« Seveda bi bila vlada imela še veli-i#o lažje stališče proti Pohorcem, ki so se proslavili z dolgim terorjem, če bi bila mogla pokazati na že izpremenje-ne zakone. Sedaj je proračun zopet pred skupščino, kateri ne hp ostalo nič drugega, kakor da sprejme spremembe, katere je senat 7ahteval, kajti za prepir ni več dosti časa — do prvega aprila mora biti proračun gotov, ali bo pa treba iti na nove volitve. (Med tem, ko je bil list že v tisku, je narodna skupščina proračun tudi že sprejela.) Združena opozicija Med tem, ko so se bližali zaključku boji med vlado in pohorsko opozicijo v senatu, pa se je pričelo v Belgradu posvetovanje takoimenova-nega delovnega odbora Združene opozicije. Vse kaže, da bo to posvetovanje ogromnega pomena za našo notranjo politiko. Znane so vesti, katere so s posebno slastjo spravljali v javnost pohorci, da med Združeno opozicijo ni nobenega pravega soglasja in da nima nobenega skupnega pozitivnega programa, da torej Združena opozicija ni zmožna prevzeti odgovornosti vlade. V zvezi s sedanjimi posvetovanji delovnega odbora pa niso ovržene samo te govorice, temveč se poroča tudi o razširjenju Združene opozicije na takoime-novane stare radikale, t. j. na skupino okoli Ace Stanojeviča, ki tvori jedro in glavno moč bivše radikalne stranke. Še bolj kakor ta vest o številčnem porastu pa bo razveselila vse pripadnike in simpatizerje Združene opozicije sporočilo, da »gre za stvoritev velikega bloka opoziciskih strank na skupnem delovnem programu« oziroma »da se razgovori vodijo o trajnem in pomembnem sodelovanju in ne o prehodni kombinaciji .ad hoc'. Večkrat se je namreč poudarjalo, tudi s strani Združene opozicije, da je Združena opozicija sestavljena samo ,ad hoc', t. j. samo za posebno priložnost, n- pr. za volitve. Mi pa smo vedno poudarjali, da Združena opozicija ne predstavlja samo nekakšen volilni sporazum^ temveč tudi že pro- skupne smotre. Mislimo, da se ne motimo, da je večina slovenskega naroda gledala tako na Združeno opozicijo. To je tudi razumljivo. Na pe-tomajske volitve namreč ni šla nobena bivših slovenskih strank. Zato Slovenci nismo gledali toliko na stranke, ki so šle skupaj v Združeni opoziciji, kolikor na smotre, ki so morali biti skupni in so dejansko bili skupni vsem tem strankam. In zato smo po eni strani vedno želeli, da pride čimprej do izdelave skupnega, dejanski že obstoječega programa, in po drugi strani poudarjali, da nam Slovencem ta program zadostuje in da nam niso potrebne nobene nove stranke. Pozdravljamo torej vesti o sestavi skupnega neposrednega programa. S tem bo Združena opozicija pridobila ogromno na svojem vplivu. S tem bo pa napravljen tudi velik korak k jasnosti v slovenskih opozicionalnih vrstah. Pomol je potrebna Trgovačke Novine Beograd, z dne 29. marca št. 66. prinašajo naslednji Apel kraljevski vladi. Že dvakrat smo naslovili apel na Kr. vlado in prosili, da se hitro ustavijo vse javne dražbe in prodaje. To smo storili "zaradi tega, ker dobivamo vsak dan iz Beograda in iz vse države naše domovine poročila o tem neizbežnem stanju. Navedli smo primere, iz katerih se vidi kako Državna hipotekama banka potom oglasa v Službenih Novinah objavlja prodaje imovin z 5 do 10 tisoč Din dolga, nasprotno so premoženja vredna 5 do 10 krat več. Sporočili Smo primer trgovca, kateremu so po 501etnem poštenem delu z licitacijo prodali celokupno premoženje za dolg, ki ni niti v sorazmerju z vrednostjo premoženja in onega, kar se je prodalo. Danes nam je prišlo zopet žalostno pismo iz Kumanovega, v katerem se nam javlja prodaja premoženja vrednega 200.000 Din za dolg od 40 tisoč dinarjev, in tako gredo ti primeri v neskončnost. Ne vemo, če je kraljevska vlada pristopila k reševanju tega nevzdržnega stanja, ker javnost o tem ni obveščena. Tudi ne vemo, če je izdelan projekt zakona ali uredbe, po kateri bi bile prodaje ustavljene in vsi gospodarstveniki, ki so potrebni zaščite, zaščiteni. Vemo samo toliko, da so kmetje zaščiteni, da se njihove dolgove ne sme izterjevati, dočim se vsem ostalim gospodarskim ljudem za dolg prodaja na javni dražbi vse najpotrebnejše za življenje. Če ima kraljevska vlada namero, da to vprašanje reši s posebnim zakonom, kateri bi se imel uveljaviti potom narodnega predstavništva, mislimo, da to ne bo ničesar pomagalo, ker so časi za čakanje minuli. Prilike so preveč resne, stanje je tako težko in čas, kateri ostaja za reševanje teh važnih vprašanj je mnogo prekratek. Mi smo uverjeni ,da je edina pomoč v hitrem izkoriščanju pooblastila § 97. finančnega zakona za 1936-37, ki se glasi: Ministrski svet se pooblašča, da lahko uveljavi naredbo z zakonsko močjo v cilju olajšanja ekonomskih prilik, kakor tudi v splošno napredovanje gospodarske delavnosti. Sedaj je oni kritični čas, ko se ima izkoristiti to pooblastilo v cilju preprečenja prodaje imovine gospodarskim krogom. Na pomoi dolžnikom Gospodarska kriza, ki tare ves svet, tudi naši mladi državi ni prizanesla. Silen padec cen vsem poljedelskim pridelkom, živini, lesu in nepemičninam je povzročil, da so dolžniki zašli v silno stisko, iz katere si sami ne morejo pomagati. Davki so previsoki ,ljudje jih ne zmorejo, ker je dohodek tako nazadoval, da dobička sploh ni. Nad 195 tisoč davčnih rtubežni leta 1934. v Sloveniji na 300.000 volilcev dokazuje, v kako težkem stanju se nahaja vse naše gospodarstvo. Ako upoštevamo 100.000 delavcev in uradnikov brez posesti, vidimo, da ga sko-ro ni več samostojnega gospodarja, ki bi ne bil dolžan. Tudi nad 70.000 sodnih izvršb v zadnjih letih priča o silnem zadolženiu vseea našega ero- Tudi v drugih krajih države ni nič boljše. Tako je od 22.000 hišnih posestnikov v Beogradu okoli 20.000 zadolženih, ki jim preti vsak dan dražba. Dnevnik »Novosti« v Zagrebu poroča v svoji 87. številki z dne 27- marca t. L, da je bilo samo v mesecu januarju 1936 vloženih pri zagrebških sodiščih nad 12.900 predlogov za razpis javnih dražb. Te strašne številke dokazujejo, da je problem dolgov splošen pojav v vsej državi, ki nalaga državni oblasti dolžnost, da preišče vzroke in leči to vsesplošno zlo našega gospodarstva pri korenini. Ako ne moremo prodajati svojih pridelkov v inozemstvo po visokih cenah, moramo skrbeti za to, da na zunaj popustimo ali na ceni blaga ali na vrednosti denarja, torej izbrati manjše zlo. Ne gre pa ,da nam odvisni pridelki gni-jejo doma, ko bi vsaj lahko nekaj zanje izkupili. Svojih upnikov vendar ne moremo plačevati z zlatom. ki ga nimamo, temveč samo s svojim izvozom. Tudi Nemčija je prenehala s plačevanjem svojim obveznosti, ko ji je prenehal izvoz, ker nima zlata kje jemati, njenih izdelkov pa upniki niso hoteli vzeti na račun dolga. Še večje zlo pa trpimo v svoji lastni državi. Leta 1931., ko so vlagatelji navalili na denarne zavode — ne samo pri nas,, nego po vsem svetu, samo drugod so kaj hitro rešili problem dolgov in denarja v notranjosti države ter žrtvovali milijarde javnih sredstev za likvidnost denarnih zavodov, za likvidnost dolžnikov in za obdržanje cen na notranjem trgu države, da se ves kreditni sistem ni zrušil, kakor pri nas — smo imeli v državi nad 14 milijard hranilnih vlog in samo okoli 5 milijard denarja v obtoku. Naravno, da s 5 milijardami nismo mogli izplačati 14 milijard hranilnih vlog,, ker nam je zmanjkalo denarja. Problem denarja je naš notranji problemi od onega dne dalje, ko zunanja trgovina ni več prosta, kajti pretrgana je vez med notranjim in zunanjim trgom. V naši moči je le notranji naš trg. Naš notranji trg pa silno trpi na pomanjkanju plačilnih sredstev. V naši moči je, da ugotovimo, koliko plačilnih sredstev potrebuje naše gospodarstvo za svoj normalni razvoj ter da ne gospodarimo z nezadostnimi sredstvi in s tem oviramo ne le ve snapredek, temveč celo uničujemo to, kar smo si že priborili. Nelikvidnost naših denarnih zavodov je naša velika sramota, ki kaže, da v gospodarskih vprašanjih še nimamo potrebnih izkušenj, da bi preprečili škodo. Zato moramo predvsem urediti naš denarni trg, nakar se bodo cene popravile na ono višino, ki odgovarja našim notranjim razmeram. V tem pogledu je izdelal poslanski klub vladne večine lep načrt za razdolžitev vseh stanov ljudstva in za normalizacijo denarnega trga. Ta načrt predlaga, da država razdolži dolžnike z novim državnim denarjem, ki ga vplača pri denarnih zavodih ter s tem odkupi dolgove dolžnikov ,nakar lahko denarni zavodi tudi takoj izplačajo vse zamrznjene vloge. Dolžniki bi pa odplačevali državi svoje dolgove na dolgo vrsto let z 1 da 2% obrestmi, kar skupaj pri davkih. Potreba po povečanju denarnega obtoka je očividna. Kajti prejšnja leta nismo imeli samo 5 do 6 milijard denarnega obtoka, kakor izkazuje Narodna banka ,nego je bilo 6 ali 8 ali 10 krat toliko še drugih plačilnih sredstev v obtoku i. s. takozva-nih denarnih surogatov. Teh pa danes ni nikjer, zaradi česar je nujna . potreba, da pride toliko novega denarja v promet ,da začno spet krožiti kot pomožno plačilno sredstvo denarni surogati, kar je izvedljivo na popolnoma neškodljiv način. Saj samo vračamo gospodarstvu ono množino plačilnih sredstev, ki jih nujno potrebuje za svoj normalni razvoj. Pri tem je denar kot tak itak samo neke vrste posojilo narodnemu gospodarstvu in nov državni denar predstavlja enako le notranje posojilo za odkup dolgov pri zastavi vseh npnr«mi?«nitn Hnl^nilmv \r AiJiam to. Sedanja vlada naj si prizadeva vrniti narodu, kar je od nekdaj njegovega. Zato priporočam naslednje: V vsaki občini naj se osnuje odbor dolžnikov, tako da bodo v njem zastopane vse vasi. Ta naj napravi prošnjo na kr. vlado, na naše gg. mi nistre in na g. bana, v kateri naj prosijo, . da se takoj ustavijo vse eksekucije, da se dovoli plačilo zaostalih davkov v daljših znosnih obrokih, da se izvede končno razdolžitev naroda, kakor je to že predlagal poslanski klub vladne večine, Kakor končno, da se razveljavi prepoved ustanovitve društva dolžnikov. Dolžnik. Kovnica d. d. Jugoslavija je dežela redkih prirod-nih lepot. Jugoslavija pa je tudi dežela, v ostalem svetu, redkih korupcij-skih zadev. Saj afere, kakor sta Našič-ka, Batignolles, se ne pripete povsod, vsak dan. V zadnjih tednih smo bogatejši na tem polju za novo cvetlico, na-zvano Kovnica d. d. Že po tem, da je najbrže ena redkih, ki so se dogodile na tem božjem svetu, je vsekakor zelo zanimiva. Ko je država pred leti sklenila, da bo izdala srebrnike po 10, 20 in 50 dinarjev, je nastala v Beogradu tovarna, ki je imela namen del teh srebrnikov kovati. Družbo so ustanovili seveda ugledni beograjski gospodje, mod katerimi se nahaja tudi znani beograjski univerzitetni profesor. Duša tega podjetja pa je bil v naši državi že precej poznani špekulant, bankir Boškovič. Mož ima v Beogradu tudi zastavljalnico (Založna banka). Pred leti je bil v zvezi že z raznimi finančnimi aferami itd. Kakor že omenjeno, je država dala kovati del srebrnikov v Londonu, del pa je kovala, , — Kovnica d. d. No, pa to ne bi bilo še nič hudega, z narodno gospodarskega stališča še celo hvalevredno, saj so zaslužki pri kovanju srebrnikov ostali doma. Najhujše je prišlo po končanem kovanju. Ko je Boškovič nakoval odi države naročene srebrnike, je najbrže po zaslugi vestne kontrole, prišel v posest nekaterih važnih delov za kovanje srebrnikov. Kar more država, more Boškovič, si je mislil dični bankir in kovač, pa je pričel kovati, seveda petdeset dinarske srebrnike (drobiža se mu res ne bi izplačalo!) še za sebe. Srebrniki se seveda v ničemer ne razlikujejo od pravih, ker je uporabljal isto zlitino in iste modele kakor takrat, ko je koval za državo. Posel mu je šel zelo hitro izpod rok, saj je na stroju nakoval lahko 45 kovancev na minuto. In tako je delal v družbi nekaj svojih zvestih uslužbencev vse nedelje srebrnike. Kdo ve, koliko so jih nakovali, menda sami ne, gredo pa vsote v težke milijone. Mož je na lahek način ogromno povečal svoje že itak ne malo premoženje. Saj je pri kovancu za 50 dinarjev po odbitku vseh stroškov še vedno »zaslužil« 37.50 dinarjev. Država je sicer zaplenila njegovo znano premoženje, ki pa znaša le 2 milijona in 200 tisoč dinarjev, ostalo škodo pa bo poravnal, ne vse se kdo. Upravni svet te podjetne kovnice, ki je na svoji zadnji seji sklenil likvidirati, si umiva roke. Že tretja stavka v rudniku Stanovsko Rudarji rudnika Stanovsko so že v tretjič proglasili stavko. Vzrok: rudnik jim že tri mesece ni izplačal težko pri-služenih mezd. Odločeni so vztrajati do konca in nočejo gladovati pri težko pri-služenem a neizplačanem denarju. Javnosti in drugim slovenskim rudarjem in delavcem so poslali poziv, da naj jih v borbi gmotno in moralno podpirajo. Obljubljajo, da bodo (po uspešno zaključeni borbi in takrat, ko bodo drugi njihovi slovenski tovariši v stiski, pokazali svojo hvaležnost v vsestranski podpori. Prispevke za rudarje v Stanovskem je treba poslati na naslov: Zveza rudarjev Jugoslavije v Zagorju ob Savi. V tiskovni sklad so prispevali: F. F., Semič, 5 Din; 13 naročnikov iz Trbovelj 25 Din; N .N., Ljubljana 30 Din; C. J., Ljubljana 10 Din, S. F., Trbovlje, 5 Din; več naročnikov iz Maribora 13 Din; več naročnikov iz Doba 16 Din; M. L., Dob 6 Din; R. A., Zdole pri Vid mil ^ Ttin- V M Vn Dnhonnn lAnln Štev. 28. »Bojevnik«, dne 2. aprila 1936.____________________________________________________Stran 8 Zunanja politika Zasedbo Porenja jje treba kaznovati! Nemčija je poteptala mednarodno pogodbo in poslala svoje vojaške čete v Porenje. Nemčija je prostovoljno sklenila lo-karnsko pogodbo (16. oktobra 1925). S to pogodbo je sama pristala na razorožitev' Porenja, ki ga je predpisovala versajska pogodba. Pogodbo je sklenila s Francijo, Belgijo, Veliko Britanijo, Italijo, Poljsko in Češko. * Mednarodna pogodba, ki je bila velika opora svetovnemu miru, mu je zrak. Kam bi privedla ta kršitev mednai-odnih pogodb, ako bi tudi druge države sledile Hitlerju? Treba je čuvati nedotakljivost mednarodnih pogodb in s tem nedotakljivost svetovnega miru in Nemčijo za kršitev mednarodne pogodbe kaznovati! Kakšno stališče je do tega koraka zavzelo Društvo narodov, ki bi moralo danes z vsemi silami delati za mir? Sklicalo je v London svet Društva narodov. Francija, ki je z zasedbo Porenja najbolj ogrožena, je poslala v London svoje zastopnike v upanju, da bo Društvo narodov seglo po strogih ukrepih. Sankcije, ki jih je bila deležna Italija s® ji te upe opravičevale. Toda francoski državniki so naleteli na gluha ušesa. Zahtevali so gospodarske, finančne in vojaške sankcije proti Nemčiji. V teh njihovih zahtevah jih je podpiral samo Litvinov, zastopnik SSSR. Angleži in celo Belgijci pa so pripravljeni na pogajanja z Nemčijo in niti ne zahtevajo, da bi Nemčija zopet izpraznila Porenja. Ameriški list »Nation« pa upravičeno piše: »Če Hitler, ki je po-gazil prostovoljno podpisano pogodbo ne bo kaznovan, če bo zopetna oborožitev odobrena, bo na ta način tisti, ki gazi mednarodne pogodbe, samo nagrajen!« 29. marca je priredila volitve, s katerimi naj bi ljud-6tvo pritrdilo njeni zunanji politiki. Kako izgledajo te volitve nam pove »Ba-sler Nationalzeitung«: V volilnem lokalu dobiš edini dopuščeni volilni listek narodno socialistične stranke. Kaj storiš z listkom, ako hočeš protestirati proti Hitlerju in njegovemu režimu? Predstojniku volišča oddaš prazno kuverto. Ta bo takoj začutil, da kuverta nima vsebine in bo volilca proglasil za državnega sovražnika. Volilni listek tudi lahko raztrgaš ... Okoli stoječi pa bodo takoj zaslišali trganje papirja ... Večinoma bo nasprotnik režima skušal dati duška svojemu razpoloženju s tem, da bo listek prečrtal. Tudi to je zanj nevarno. Na več metrov je čuti, ako potegneš par krepkih črt s svinčnikom. Ne glede na to, pa v večini lokalov svinčnika sploh ne bo.« Gospodarski položaj Nemčije je skrajno slab. Kako hitro bi jo sankcije pripravile do tega, da bi izpraznila dne 7. marca zasedeno Porenje! Španska vlada vrača demokracijo Ljudska fronta je v Španiji zopet izbojevala demokracijo- Ljudstvo je odprlo vsem političnim obsojencem vrata, še predno je bil izdan ukrep o amnestiji. Vlada je podpisala ukaz, po katerem so morala vsa državna in privatna podjetja zopet vzeti v službo delavce, odpuščene oktobra 1934, in jim kot odškodnino izplačati polno mezdo od dneva odpusta do dneva nastativne. Vlada je zaprla vse fašistične voditelje, po-čenši s Primo de Riverom mlajšim, razpustila vse fašistične organizacije. Proti fašističnim atentatom ljudstvo organizira lastne obrambne čete. Vlada bo kmalu zadostila še eni zahtevi ljudske fronte, kaznovala bo tiste, ki so krivi, da je bil oktoberski upor tako krvavo zadušen. Glavni krivec general Lopez Ochoa je že v zaporu. Ostanki nekdanjega optimizma izginjajo Ko prebiramo številna poročila gospodarskih organizacij sirom države, moramo ugotoviti, da zvenijo vsa poročila v globoki depresiji in da izginjajo iz vrst gospodarskih stanov zadnji ostanki optimizma. Položaj je postal za večino gospodarskih panog naravnost obupen. Gospodarski krogi izgubljajo vsako na-do na izboljšanje in vero, da bi se tudi pri nas začela izvajati pravilna in preudarna gospodarska politika. Strankarska politika še vedno obvlada naše javno življenje in zato je pogled v bodočnost tako obupno teman. Ko se na vseh koncih in krajih poudarja splošno ekonomsko krizo, pa vidimo, da tako država, banovina in občine zvišujejo svoje proračune, istočasno pa znižujejo prejemke nameščencem. Kje je tu skladnost? Finančni minister izdaja stroge ukrepe nekaj mesecev pred sestavo proračunov in daje navodila ter opozarja podrejene urade, da se proračuni v povišani obliki nikakor ne bodo potrjevali, ko pa se proračuni predlagajo gredo skoro brez najmanjšega pomisleka v potrdilo. Zvišanje davka na poslovni promet, od katerega predvideva država 170 milijonov novih dohodkov, bo zopet najbolj prizadelo Slovenijo, ki je itak znana kot točna plačnica. Državne dotacije na trošarini posameznim banovinam bodo sicer prinesle nekaj milijonov, vendar moramo na žalost ugotoviti, da bodo mesto redne dotacije, ki bi jo morala država prispevati naši banovini, plačali to dotacijo zopet slovenski davkoplačevalci iz lastnega žepa. Tako odmerjati dotacije, ni po našem mnenju sp&sob-nost, pa tudi ne gospodarska učenost. Ravno tako je z dotacijo banovinam iz davka na poslovni promet, ki se pobira pri carinarnicah in po knjigah opravljenega prometa. Deli se v dve kategoriji: prva bo dobila 80% od predvidenega 500 milijonskega skupnega davka na poslovni promet, to so pasivne banovine, ki nikoli ne doprinašajo to dajatev v taki obliki, kakor naša in savska, ostalih 20% pa bodo razdelili na one banovine, ki faktično največ plačujejo. To se pravi, da bodo dobile banovine, ki največ prispevajo, najmanj, dočim vse ostale pasivne, glavni delež. Tako bo odpadlo na našo banovino od približno ene petine skupnega davka približno 2 do 3 milijone ali 3%. Drugo vprašanje, ki nam da misliti, je delež Slovenije pri dodelitvi kreditov za javna dela. Tudi tu vidimo na celi črti zapostavljanje naše ožje domovine. Od 1 milijarde 938 milijonov, ki jih je izdala država za nove železnice, je dobila Slovenija 90 milijonov ali 4.64%. Od 2 milijard 450 milijonov, ki jih je dala za ceste in mostove, smo dobili 69 milijonov ali 2.4%, od 1 milijarde 157 milijonov, ki so bili namenjeni za javna dela v letu 1935. je bilo določenih 69 milijonov itd. itd. Če pa upoštevamo zadnja leta davčno politiko, ki se je vkljub gospodarski depresiji navila za 100% in dajatve ki jih je Slovenija in njeni davkoplačevalci položili v državno skupnost, moramo ugotoviti, da smo dobili z ogromnimi dajatvami v obliki direktnih in indirektnih davkov za javna dela komaj 230 milijonov Din. Tako izgleda dejanski položaj, ki je za današnje razmere naravnost obupen. Nad 200 milijonov Din je zaostanka na taksah. Tu vidimo zopet eklatanten primer, kako se iz-terjujejo takse. Že vidimo poostreno postopanje pri taksnih predpisih, kjer bo zopet Slovenija tista, ki bo morala večji del tega zaostanka plačati, ker je finančni minister itak izbrisal razne taksne kazni in prestopke raznim privilegiranim zadrugam in ustanovam. V polnem obsegu se pridružujemo zahetvam gospodarskih krogov, ki energično zahtevajo, da bi se že enkrat začela izvajati tolikokrat obljubljena in napovedana decentralizacija, ne pa kakor sedaj vidimo, se že zopet uvaja centralizacija pri ba-novinskih trošarinah. Našemu ljudstvu naj se da popolna samoupravna pravica, predvsem pa pri banovin-skih financah. Mladinska mirovna konferenca Bruxelles, marca 1936. V slavnostni dvorani palače Akademije v Bruxellesu se je vršila 29. februarja in 1. marca Mednarodna mladinska mirovna konferenca. 316 delegatov iz 25 držav je zastopalo mišlje- nje 12 milijonov mladine organizirane v več kot 300 organizacijah in zvezah. Prvo zasedanje je otvoril s pozdravnim govorom senator Henri Rolin (Belgija), predsednik svetovne unije društev za Društvo narodov. G. senator Rolin je poudaril v svojem govoru: » V svojem delu bodete napravili sklepe, ki bodo izredno mnogo doprinesli obrambi za mir.« Konferenca, ki je bila sklicana na pobudo nekaterih zelo uglednih svetovnih osebnosti, kakor so lord Cecil, Selma Lagerlof, Romain Rolland (oba nosilca Noblove nagrade) in Jacques Delahoche, je imela nalogo, da zavzame stališče do važnih sporov v Afriki in na Daljnem vzhodu in da najde učinkovita sredstva, ki naj v bodočnosti zagotovijo mir, mir, ki je toliko potreben mladini in vsemu človeštvu. Konferenca je izbrala stalni urad, ki sestoji iz 24 članov, predstavnikov največjih mednarodnih organizacij in predstavnikov narodnih delegacij. Temu uradu je bila naložena naloga, da izdela določen program za delo za mir in za složno delovanje vseh zastopanih organizacij. Poudariti je treba značilno dejstvo, da mladina tako živo želi mir in čuti potrebo po miru, da so vkljub različnosti sestava konference in urada bili storjeni vsi zaključki enoglasno in sprejeti od vseh delegatov z velikim navdušenjem. Najznačilnejši izmed vseh sklepov in resolucij so oni, ki najodločneje obsojajo in odklanjajo vojno kot sredstvo m. reševanje mednarodnih sporov in sklepi, ki zahtevajo poostritev, točno izvajanje in kontrolo sankcij proti zavetnikom vojne. Mladina je sprejela sankcije kot svojo lastno zadevo in skrb, obljubljajoč istočasno vso pomoč in podporo mednarodnim mirovnim organizacijam, delu Društva narodov, ki gre v korist miru in po'Miki miroljubnih držav. Debate se je udeleževala poleg številnih govornikov najrazličnejših političnih' in verskih skupin tudi delegacija Jugoslavije, ki je šlela 5 članov. Najbolj so odjeknili govori m referati kineških in italijanskih delegatov, dalje predstavnika katoliških organizacij in opozicionalnega dela »Hitler-Jugead« in končno sijajni govor prof. Ruyssena (tajnika svetovne unije za Društvo narodov), ki je skupno s sivolasim senatorjem La Fontaineom, nosilcem Nobelove nagrade za mir, zavzemal stalno mesto v predsedstvu konference. Konferenca je napravila globok vtis na vse prisotne delegate in na svetovno javnost, ker je dokazala, da je mladina najrazličnejših ali celo nasprotnih naziranj prežeta in razgibana od iste ljubezni do dela za mir. Slovenska Krajina Borba za osamosvojitev prekmurskih kmetov in delavcev. — Ustanovni občni zbor zadruge »Gospodarska Sloga« v Soboti. Na cvetno nedeljo, t. j. 5. aprila ob 11. uri se vrši v prostorih hotela Dobrav v Murski Soboti ustanovni občni zbor »Gospodarske Sloge«, gospodarske in podporne zadruge prekmurskih kmetov. Zanimanje, ki so ga naši kmetje pokazali že dozdaj za »Gospodarsko Slogo« kaže, da se je tudi prekmurski kmet prebudil in se hoče rešiti iz res obupnega položaja, v katerega ga je spravilo v prvi vrsti znano gospodarjenje čaršije. Borba kmetov je tudi pri nas naperjena Iproti izredno nizkim cenam živine, ki so radi onemogoče-nja vsake konkurence med kupci pri nas še mnogo nižje kot drugje. Kmečka borba pa ne sme ostati samo pri borbi za višje cene živine. Danes mora slovenski kmet voditi složno borbo proti neštetim krivicam, ki se mu gode, ako hoče ohraniti svoje gospodarstvo pred popolnim propadom. Poleg kmečkih posestnikov, ki žive samo od svojega grunta in ki jih je pri nas vedno manj, ima Slovenska Krajina na tisoče mož in žena, ki so prisiljeni si iskati kruha z delom svojih rok izven svojega doma. To so vsi sezonski delavci, ki romajo že leta in leta v Francijo, Slavonijo in drugam, da plačajo za silo dolgove, davek in da imajo vsaj za sol in najpotrebnejše. Sem spadajo tudi naši poljski delavci po naših prekmurskih veleposestvih itd. Kakor je akcija »Gospodarske Sloge« na Hrvaškem združila borbo za višje cene kmečkim pridelkom in višje plače poljskim delavcem in viničarjem, se morajo tudi vsi prekmurski kmetje in delavci združiti v svoji »Slogi« v skupno borbo, ker so >'tudi interesi skupni. Združiti se morajo v njej vsi kmetje in delavci brez razlike vere in politične pripadnosti. Da bo zadruga dosegla v polni meri svoj namen in da ne bo samo novo sredstvo za uveljavljanje osebnih interesov kateregakoli gospoda ali pa kake politične skupine*, morajo izbrati naši kmetje in delavci iz svojih vrst svobodno njeno vodstvo in zaupnike po občinah. Zadruga tudi ne sme postati pridobitna ustanova po vzorcu nekaterih drugih slovenskih zadrug, s katerimi imajo slovenski kmetje slabe izkušnje. Pozivamo vse "prekmurske kmete, da se ustanovnega občnega zbora udeleže in združno nastopijo za svoje interese. Občinske volitve v sedmih slovenskih občinah V nedeljo ,29. marca so se vršile v sedmih slovenskih občinah občinske volitve. V treh občinah so bile vložene samo liste JRZ in so dobile zaradi tega seveda vse mandate. V štirih občinah so bile vložene tudi opozicijske liste. Od teh štirih občin je zmagala opozicija v dveh občinah: v Studencih pri Mariboru (opozicija 890 glasov, 23 odbornikov in JRZ 149 glasov, 1 odbornika) in v Vitanju pri Konjicah (opozicija 382 glasov, 22 odbornikov in JRZ 115 glasov, 2 odbornika). V onih štirih občinah, kjer so bile vložene tudi opozicijske liste je bilo vseh volilnih upravičencev 4531, glasovalo je od teh 2909 ali 64 odst. Od tega je dobila JRZ skupno 1249 glasov ali 28%, liste Združene opozicije pa 1660 glasov ali 37% celotnega števila volilnih upravičencev. Od oddanih glasov so dobile liste JRZ 43%, opozicijske pa 57%. VLADA *• je, kakor poroča »Slovenec« z dne 29. III. t. 1., sklenila, da se: Nabava pohištva za novo poslopje skupščine v Belgradu v znesku 2 milijona 607.721 Din odstopi 4 ponudnikom; zgradnja ceste Prijepolje-Bjelopolje od 0 km do 6.800 km da najboljšemu ponudniku Miloniji Micoviču iz Berana za 2,209.001.66 Din. Plačalo se bo iz kredita 1 milijarde za javna dela. Popravilo državnega parka Topeider in strehe na gozdarsko-lovskem muzeju izvajajo v režiji za znesek 185.853.95 Din. Izgradnja morskega obrežja vojvode Stepe v Splitu je oddana najboljšemu ponudniku bratom Žagar iz Splita za, Splita za 2,365.635.82 Din. Plačalo se bo iz kaldrminskega fonda splitske občine. Gradnja skladišča za hrano in obleko v kaznilnici v Nišu se vrši v režiji za Din 267.619.05. Ljudska igra Jože Kranjc, Detektiv Megla Jože Kranjc, čigar drama »Direktor Čampa« je vzbudila mnogo zanimanja, je napisal novo igro z naslovom »Detektiv Megla«. Kakor je v «Direktorju Čampi« pokazal napake sedanjega šolstva, je v veseli igri »Detektiv Megla« obdelal politiko v malem, občinsko politiko. Igra se vrši v neki slovenski občini, glavne osebe so župan in občinski odborniki. Ti gospodje imajo precej masla na glavi: župan je osemnajstega leta »sunil« vojaško blagajno, poneverjal občinski denar itd., odborniki, sami gruntarji, industrijalci, posestniki žag in opekarne so si pustili plačati seje, da so hodili nanje, so podkupljivi ,spletkarijo drug proti drugemu, kakor je pač pri nas navada. Ta občinski odbor dobi obvestilo, da pr-de v vas sumljiv človek, »protidržaven element«, ki ga morajo vloviti. Ker si odborniki ne vedo pomagati, pokličejo nekega detektiva iz Ljubljane. Ta res pride in privede še svojo ženo s seboj, toda odborniki mislijo, da je on pričakovani »zločinec«. Pravega »zločinca«, ki pa ni protidržaven, temveč borec za pravico, ki ceni državo in je samo proti vladi, pa smatrajo za detektiva. Nič čudnega ni, če modri občinski možje pravega detektiva zapro kot zločinca. Ko uvidijo svojo napako, — oči jim odpre »zločinec« sam, pa je padla vlada in nastopila nova, ki je izdala tudi amnestijo za politične kaznjence. Odborniki z županom vred so vsi prestrašeni, toda kmalu se znajdejo in skušajo spet enkrat menjati prepričanje, pa — odletijo. Ob tej šaljivi zgodbi, ki tu še od-daleč ni izčrpno podana, pokaže Jože Kranjc mnogo več, kakor bi človek sprva slutil. Gospodarstvo naših občin v času prešnjih vlad je tu v jasni luči pokarano. Vse te goljufije, od katerih imajo škodo mali kmetje, bajtarji, delavci, občinski reveži, odkrijejo občinski odborniki sami v želji, da drugemu škodijo. Igra, ki je zdrava kritika nezdravih razmer, kaže vso gnilobo in se- Stran 4 »Bojevnik«, dne 2. aprila 1936. Štev. 28 bičnost občinske politike, ki se skriva za lepimi besedami o »delu za domovino«, obenem pa je slavospev delu, pravici, poštenosti. To dokazuje tudi pisateljevo pismo, ki ga na koncu igre prečita režiser: »Res je smešno vse skupaj, a vse je tudi tako žalostno, da bi si najrajši zakril oči. Vendar sem bolj vesel, ko vas vidim smejoče. Zato oprostite, da sem se odločil za veselo igro ,ko sem govoril resnico. Kajti glavno mi je le to, da se razumemo.« Res je pokazal Jože Kranjc resnico, žalostno resnico, obenem pa vzbudi v vsakem človeku voljo po odstranitvi teh napak, voljo do poštenega dela, prav po načelu starih laških komedijantov, ki je bilo: »Ozdravliaj s smehom!« Zaradi svoje šaljivosti, katere je i^ra polna od začetka do konca, zaradi svoje resničnosti, saj je slika naših razmer in zaradi svoje umetniške vrednosti se bo vsem priljubila. Po svoji vsebini in po obdelavi predmeta je primerna v