Slovenijaizhaja vsaki teden dvakrat, in scer vsaki torek in petik. Cenazacelo leto po pošti je 4 gold. 40 kr., za pol leta 2 gl. 20 kr., za ene kvatre 1 gl. 10 kr. Ako «e pa iz založnice v Lju-
Slovenija.
Tečaj. MM M.
bljani na bregu hiš. št. 190 jemlje, se plača za celo leto i gl., za pol leta 2 gl., za ene kvatre 1. gl. Za celoletno pošiljanje na dom v Ljubljani se odrajtuje še pol gold.
V torek 12. Svečana 1850.
A uslrija n s/: o cesarstvo.
J.—Iz Dunaja 3. Februarja. Pravična ne-volja človeka spreleti, ko sliši, kako ošabno in svojevoljno se koroška komisija za odvezo zemljišč zastran slovenske ravnopravnosti obnaša, in žalostno je, da je duh vstave še tako malo serca tih mož prešinul, da morajo Slovenci pomoči o tej zadevi se le od vstavoljubnega in pravičnega ministra pričakovati. Koga tedaj ne bo veselilo slišati, da se slavna komisija za odvezo zemljišč na Krajnskem vse drugače vede, in svoja oznanila zmiraj tudi v slovenskem jeziku na znanje daja? In še bolj nas veseli, ker je vse tudi v čistem in lahkoumevnem jeziku pisano. Le nekaj memogrede ne moremo za-molčati, namreč želje, da bi se po dva predloga nikoli zaporedoma ne stavila, n. p. od po primernem odškodovanju odpravljenih odrajtvil itd. ker se to po nobeni ceni duhu slovenskega jezika ne prileže, in ga le težje umevnega dela.
Ene dni sem imamo g. Havlička, vrednika čeških narodnih novin, med nami, in kakor za gotovo zvemo, misli na Dunaju nov časopis v češkem jeziku izdajati začeti, ako dopušenje k temu zapo-četju dobi. Še le tukaj je zvedil iz časopisov, da je pred vojaški sod v Prago poklican.
Te dni pričakujemo tudi nove liste deržavnega zaklada (Reichsschatzscheine) iz c. k. tiskarne. Kakor zvemo, bodo kaj lepo in umetno zdelani, intudi ravnopravnosti jezikov bo vstreženo, ker bode njih veljava v vsih jezikih naznamovana.
Serčnega veselja zamoremo naznaniti, da je blagi minister g. F.Bach zapovedal, mu vedno posnetek iz časopisov vsih 9 jezikov predlagati, da se tako sam prepriča pravičnih želj in pritožb narodov. Al ni to vesela novica? Tudi iz naših slovenskih časopisov se mu posnetek vsega važnega vsakikrat predloži. O kako živo be tedaj želeti, da bi rodoljubni možje se ne skrivali dalje, ampak na svitlo stopili z željami zastran mile domovine, kjer krivico zapazijo, očitno jo oznanili tistemu, ki pomagati more in tudi gotovo pomagati hoče! vidno hira uboga zapuščena revica „Slovenija", bcrli in bo berlela, dokler da jej reja zmanjka in ugasn-e. Slovenci blagi! Hočemo li tiho nje smertni boj gledati, brez da bi jej v bratinskej zvezi priskočili?
Ni davnej, kar smo spet nekaj prav važnega brali v nekem tukajšnem časopisu. Kaj le ? Tisti p. (etelin) je v Llojdu spet zakikirikal. Tikrat tako milo toži in žalno guči, da veljavnost sveteganem-škega jezika v Ljubljani bolj in bolj vpada, da se človeku zares ubogi revež v serce smili. Ta novica gaje naj huje zbola (in res, za skoperneti je!), da bo od zdaj zanaprej domorodna kmetijska družba v Ljubljani svoje zbore pri odpertih vratih deržala in v slovenskem jeziku svoja opravila opravljala. Kaj bo višji g. varh počel pri takih zborih, ker slovenske besede na razume? Šezravno ne bo prišel, toži naš modri p. (etelin). O nevsmiljena osoda!
Saj pravim, svet ne stoji dolgo več, ker se take v nebo vpijoče napake gode! Slovenska družba sc v slovenskem jeziku pogovarja! Strašno! Ubogi p. (etelin)! *)
Iz Gradca. Nedavno mi je rodoljub C. poslal splošno pritožbo soper eno pošto na Slovenskem , čije uradniki — ne marajoči za ravnopravnost — se ustavljajo slovenske pisme prejemati in še se clo podstope izročnike gerditi ino psovati!**) Nesem tožbo k višjemu poštnemu vodju tukaj, ki je prav uljuden in pravičen možak. Njo prebravši, se očitno nad takšim nepostavnini ravnanjem raz-serdi, rekoč: Resen je, da še vsi moji uradniki ne vejo slovenski — vonder pa je pri vsaki pošti vsaj jeden, kteri ti jezik razumi, da zamore pisma odpravljati, kakor to gre po ravnopravnosti. Alj ul judni in prijazni so lehko vsi in morajo tudi biti proti vsem v svoji službi. Hitro hočem to stvar dati preiskati. — Zgodilo se je, alj nikdo ne htel kriv biti, po imenu pa tožnik nikoga ni tožil, neti prič napovedal. Pa zraven tega se njim je vonder, mi kaže odpis, ojstro naročilo, se uljudno in na tenko po jednakopravnosti obnašati.
To oznanim za tega voljo, ker je od drugod jednaka tožba prišla, da vsaki ve, kteremu bi se vtegnula spet kakša krivica zgoditi, da se lehko na ravnost pri višjem poštnemopravništvu pritoži, in gotovo, ako svojo reč jasno spriča, bode pravico dobil. (Dopisujmo si sedaj le samo po našem). Tak iz tega prigodka spet vidimo, da višje oblasti ravnopravnost časte i derže, le nižji uradniki se podstope jo žaliti, podkopati in zaverati nekaj iz kljub-nosti, ker jih jezi, da bi dozdaj zanemarani Slovenec tudi svojo pravico imel; več pa še iz nemarnosti, ker se jim vnoža se slovenskega jezika učiti, alj dobra služba med Slovenci se jim ne vnoža; in vonder so vsi dolžni naš jezik dobro znati. Nekteri uradniki, kterih glava je uku privajena, se dosta leži v kratkem popolnoma slovenski nauče, kakor pa vse naše ljudstvo, za ktero so postavljeni, te pretežke nemščine le stoteri del. — Kar je dozdaj 100 let po vsoj sili nemogoče bilo, še bode odzdaj manje, ker je naša reč obveljala, ker je naša pravica po Cesarski besedi po-
*) Tisti p(etelinček) je potem že spet enkrat zakikirikal. Komej je mnogospoštovani g. prof. Martinak umeri, že se je vsedel in je v LIoyda žalostne glase krajnske Vile pisal. Vsi Slovenci jokamo vLjubljani (vemo da na Dunaju tudi), ker ni od krajnske Vile v slovenskem jeziku zapel, ker proti njemu bi bil Koseski — muha. Toliko slave si je že vLloydu pridobil, da že v deželi 1'esjanov slovi!	Vr.
**) Mi se tudi moramo pritožiti, ker nam dopisavciočitajo, da nočemo njih sostavkov v natis dajati, kterih pa mi ne dobivamo. Kdo je kriv, da pisma zastajajo, ako ne poštni vradniki? Torej jih opomnemo. da naj prihodnje bolj skerbno na pisma pazijo , in jih na odločeno mesto pošiljajo.
terdjena. — Deržite se toraj terdno svojih pravic; ne dajte si jih kratiti ne po sili, ne po prošnjah, ne po prilizavanju ili zaničavanju. —• Odsih dob še bi vam v pismah, v pisarnicah, v uradih in šolah nasiljen tuji jezik več težave, škode in krivice zadeval, ko dozdaj. Le pomislite, kako težko vas je to stalo, kako hujdo v vsem zaderžavalo! in kako veselo je vse po domačem, kako hitro in dobro gre vse lepo naprej. Za druge manje potrebe se skoro nauči za silo nekaj nemški klatiti.
Deržite, deržite se toraj terdno, terdno in složno svojih pravic, mahom v začetku novega uradovanja. Po tem nikomu krivice ne storite, temoč te sam se naj vekše obranite. Že se je ovadilo, da se nekteri gospodi na spodnem Štajaru pogovarjajo in prizadevajo, kako bi slovenščini iz pisarnic in uradnih pisem mimo pokazali. Ne dajte se oslepiti — ne strašiti. Terjajte vsako besedo, vsako čerko le slovensko. Kak rodo in težko to tudi z pervega gre, kak slabo bodo znabiti nekteri k znici pisarili, povem vam, v pol letu bode vse prav gladko in lehko, če so primorjeni se učiti ino se hčejo pridno učiti. Nekšega truda pa je dober kruhec že vreden.
Vri pa blagi domorodci in rodoljubi! ki veliko veliko važnost in korist domačega jezika bolj na tenko preštimate, pazite, budite za naš narod ino mu svetujte, kako si zamore po postavnem in poštenem potu svoje drage pravice ovarvati, da bode enkrat tudi jednako sam svoj ko drugi, in ne več jihov hlapec, ko je bil toliko sto let. Živkov.
Iz Gradca 4. feb. Ravno zvemo, da je te dni na prošnjo Gračkih pravdoslovcov ministerstvo tudi za kazenske postave slovenskega učitelja dovolilo in mu za prihodno letno polovico 400 gld. sr. plače postavilo. Komu bo sreča vstregla? Le urno! Pri občni deržavlanski postavi je više 50 slovenskih poslušavcev.
Od Savi ne. Ravno zvem, de so naš prev-zvišeni knezoškof od ministra uka dopis prejeli, v kterem se jim na znanje da, da seje sklenilo, izmed trojnih predpoložnih abecednih bukvic (krajn-skili, teržaških in „malega Rlažeta" v začetne narodne šole „malega Rlažeta" z nekimi malimi premem bami vpeljati. Kakor nam je „slovenska čbela" povedala, je od teh bukvic v prav kratkem času že 4000 iztisov prodanih, kar nam priča, da se bo minister uka za uradno vpeljavo te knjižice v šolo učitelam po celi Slovenii le perkupil. — Ker so naš p. n. knezoškof, ki iz lastne večletne skušnje slovensko ljudstvo in njega razne potrebe v mestih, tergih in na kmetih dobro poznajo, ministru uka razložili; de so na Slovenskem dvojne sorte šole razločiti: čisto slovenske, v kterih nemšino učiti bi bilo nepotrebno in prazno delo, in spet druge, v kterih je učencam vednost nemškega jezika koristna in potrebna, postavim v mestih, tergih, poleg velikih cest itd., jim jc minister uka željo izrekel, naj bi zato skerbeli, da bi se tudi za take šole slovensko-nem-ške abecedne bukvice zložile. Urno so tedaj svoje misli, kako naj bi bila ta knjižica osnovana, popisali , in ravno tistemu pridnemu in zastopnemu učitelu, kteri je „malega Rlažeta" spisal, to delo naročili, ki se ga bode tudi že te dni pridno lotil. — Ker jim je pa bilo od ministra uka pregledanje vsih slovenskih knjig za narodne šole sploh naročeno, — kar svitlo kaže, da misli vlada vzastopnosti z epi-skopatom per šolstvu ravnati, —tudi niso zamudili, z lastno roko nekterim bolj slovečim učitelam v škofii dopisati, in tudi njih svet zvediti, ktere od dozdaj navadnih šolskih bukev se jim perpravne zdijo,
ktere pa ne, kaj bi bilo prenarediti, kaj zbrisati, kaj dostaviti i. t. d.	(Dan.)
Ljubljana. Resede verlega domoljuba gosp. Einšpielerja mende unidan niso bile zastonj natisnjene v celovških novinah. Minister notrajnih zadev je predsedniku komisije zeinljišne odveze, kakor se sliši, zapovedal, to reč dobro pretehtati, in slovenskemu narodu pravic ne kratiti. Da s Slovenci slovenski pomenkvati zamorejo , so bili za slovenske kraje le taki vradniki za ude te komisije zvoljeni. ki slovenski dobro razumijo.
Ljubljana. Iz pravde, ki se je ljubljanskim novinam obetala, ne bo mende nič.
*	„Laibacher Zeitung" je zadnjo saboto naletela na „Slovenijo". Zna biti, da nas misli s tem obuditi k lahkemu dokazu, v čigar službi da je naša enako opravičena Nemka, ali pa k težkemu dokazu da naša tovaršica v prid domovine dela. Nimamo, in nikdar ne bomo imeli za njo drujega odgovora razun tega: Da nikolj ne bodemo z njo besedi lovili.
*	Žendarine smo že v Ljubljani vidili. Vsakemu so dopadli, kdor jih je vidil. Potepuhom pa vonder gotovo ne bodo všeč; pa kaj se če, vsim ne more nobena reč vstreči.
Stajarska. Časopis „Omnibus" piše, da se slovenski duhovni na Štajarskem trudijo bukvarnice po deželi napraviti. Koristnosti takih naprav nam ni treba dokazovati, ker je jasna kot beli dan.
Horvaška. Zagrebško mestno poglavarstvo je sledeče gospode, ker so si vmadjarskej vojski posebne zasluge dobili, za častne gradjane zvolilo: Gospoda G. M. od Denkstein, Oberstleutnanta Juri-niča, majorja Civiča od Rohr, stotnika petrovarazdin-skega polka \Vegheimerja in nadčastnika Savica.
*	6. februarja je bila v Zagrebu v hiši mestne gosposke perva tiskarna pravda zoper založništvo ^Slavenskega Juga." Velika množica se je zbrala. Še predenj so bili priseženi zbrani, povzame zastopnik bratov Zupanov gospod Edvard Verbančič besedo. On poterdi tiskarno postavo od bana zapovedano za vel javno, pa zraven na nje pomanjkljivosti opomne. Tožencama se še ni naznanilo zakaj da sta tožena, in že pred sodbo stojeta nevedoč zakaj! On pokaže na domače in na postave vsih narodov in spriča, da se tožencu popred prestop postave naznaniti mora , da se bo zaniogel pripraviti in opravičiti. Ako ima to povsod veljavo, zakaj bi je ravno pri tiskarni pravdi ne imelo. Potem našteje nepopolnosti začasnih tiskarnih postav, insvetje, da se svojevoljno ne sodi, postave popolniše narediti, ali pa starim spet veljavo podeliti. Ko so bili po dolgem besedvanju prisežniki zvoljeni se dvigne Hor-nemisa-Stolnikovie in praša po kterej postavi so ga poklicali, da bi toženca sodil? in po kterih postavah ima razsodbo storiti? Njemu niso postave znane, on tirja, da se mu predlože. Mestni sodnik zapove postave brati. —Gospod od Rornemisa praša: Ako je to, kar se je ravno bralo, postava ali naredba? Za postavo on ne mora tega spoznati, ker je od otročjih nog navajen le tisto za postave spoznati, kar je deželni zbor sklenili. Postave, kterih ni deželni zbor dal, on ne spozna za postave, naredbam se pa on ne podverže, ampak le postavam. On je svoboden mož in na ravnost reče, da je ponosen svojega plemstva, ker lepo njem svobodo vživa. Svoboden tudi zanaprej hoče biti, če mu tudi to jamo skoplje. Prebrane tiskarne postave on ne spozna, in se zatorej tudi ne more po njej ravnati in soditi.
— Potem zapusti svoj sedež in gre iz sobe, od vsih strani mu živio doni.
Zdaj ostane živo pričkanje, ker je bilo le 11 prisežnih možev; postava jih pa 12 tirja. Gospod Verbančič se je tako dobro potegoval, da so mu poslušavci vedno živio vpili. To je bilo mestnemu sodniku preveč, on je prepovedal živio vpiti, ako ne nehajo, bi zapovedal jih vun sognati. Gospod Verbančič ga pa vpraša, po kterej postavi ima on pravico kaj tacega storiti? v naši začasni tiskarni postavi od vsega tega nične stoji; ako bi bili njegov predlog poterdili in tiskarne postave bolj popolnoma storili, potem bi znal mestni sodnik kaj tacega zapovedati.
Ker se po dolgem pričkanju le ne morejo zje-diniti, zapusti mestni sodnik ob 12 sobo in vse se na dom verne. Kdaj in kako se bo ta pravda z nova pričela, se ne ve. Govorilo se je v narodnem jeziku.
*	Ban Jelačič je sedajni odbor zagrebškega okroga razpustil in druzega sostavil.
Serbska. Iz Dunaja se belgraškim novinam piše : Sina se je za reč Novosadskih poslancov živo potegnul in jo pri vladi tako podpira, da izid ni več dvomljiv. V malo dnevih bo gotovo vse razsojeno. Poslanci upajo 3 milione v posojilo sprav majhnimi obresti dobiti, od teh bi se tri perva leta clo nič, poslednjih 15 let po 2 percenta plačevalo. Tudi se nadjajo poslanci en inilion za povračilo dobili, ker je Novisad toliko v vojski terpel.
*	Majerhofer je v vojvodini in v sremsko-banaški vojaški meji oba časopisa „Slavenski Jug" in Siidsl. Žeit." prepovedal.
*	V Pančevi bo, kakor se sliši, nov časopis izhajati začel z naslovom: „Srbska budučnost".
Dalmacia. „Gazzetti di Zara" se iz Kotara piše, da se davki tam zlo počasi in po malem plačujejo — da so Županci in Krivoščjani boljšo robo v Černigori shranuli in tudi ženke, otroke in star-čike tje poslali. — Vojaki bi imeli 25. januarja tje priti. Na morju jih je več zmerznulo. Cela vojska obstoji iz 15.000 možev, in 20.000 bo pripravljenih, ako bi jih treba bilo v pomoč. Tu vse misli, da se bodo v Arbanio vergli, sicer ne moremo za-popasti, čimu bi bilo toliko vojakov s tako vojaško pripravo.
Ceska. Na Ceskem stoji armada pod poveljstvom nadvojvoda Albrechta, ki 80.000 mož šteje.
Na pražkem vseučelišču se zdaj že 13 predmetov v češkem jeziku uči.
*	Gospod Mikovec je igro „Boj na Beli gori" že skor dokončal.
*	Komisija za odvezo zemljiš na Češkem hitro napreduje. V drugej polovici januarja je 164 občinah in 22 dominjah popolnoma delo končala. Kmalo bo tudi družili 239 občin odvezanih.
*	Tudi Veltava je silno narasla, tako da je v Pragi po dveh ulicah nanagloma nastopila, pa se spet hitro vlegla.
*	še vedno hodijo vojaki na saksonsko mejo.
Galicia. Civilna sodba v Stanislavu je morala
izlise deržavnega zakonika in vladnega lista v ru-tenskem jeziku nazaj poslati, ker nobeden uradnik rutenskega jezika ne razumi. Take in enake reči se tudi iz drugih okrogov slišijo.
*	V Lvovu se novica raznaša, da jetamošnja srenja bivšega predsednika deržavnega zbora, gospoda Smolka, za mestnega poglavarja zvolila, in se že na Dunaj obernula, da bi se ta volitev poterdila.
*	Minister uka in bogočastja je cesarju predlog predložil, kterega je on že poterdil, po kterem
se bode za llutence več šolskih milodarov vstano-vilo. Oblast te milodare deliti, bo imel deželni poglavar v Galicii, ki se bode posebno na katolške učence oziral.
# Bochezi so vojvoda Mamula takole nagovorili: Ako pridete, gospod, in tirjate naše blago in življenje za prestol in kralja, radi damo vse. Ako pa pridete nas prisiliti k temu, kar nam naša rev-šina odreče, moramo vam z žalostjo reči, da ne moremo vam zadostiti. To je slovanska odkrito-serčnost. —
Austrijanska. 6. februarja je bil v Beču krasen slovanski bal. Vsi ministri so bili pričujoči; predsednik ministerstva knez švarcenberg je do ranega jutra v veselej družbi ostal. Da je bil tudi ban Jelačič zraven, ni treba opomnuti. Tudi dunajski vojaški in civilni poglavar s svojimi častniki je v krasno izbano prišel.
Tirolsko. Na Tirolskem so enega ogleduha zasačili , ki si je prizadeval c. k. vojake napraviti, da bi pobegnuli. Pri njem so 6000 dvajsetic našli. Tudi dopisi iz Švajcarskega pravijo, da se v Te-sinskem okrogu vedno več begunov nabera, in da se dozdeva, da jo hočejo na pomlad v Lombardijo vdariti. —
Sedmograško. Pripoveduje se, da so enega dne v Udvarhely vojaki iz mesta šli, in ko toSce-klerji vidijo, jih naenkrat misel prešine, da so bili Rusi tepeni, da se zato Austrijanci umikajo. Komej so bili cesarski zunej mesta, že vse skupej dere; možki zagrabijo lopate in globoko zakopane puške izkopljejo; in trojobarvno zastava že v zraku vihra in „eljen" se' močno razlega. Pa predenj se ljudstvo zave, so cesarski že v mestu bili. Poveljnik je na tako vižo zakopano orožje zasačil, kterega mu Sceklerji niso hotli izročiti, akoravno jimjeto-likrat žugal.
Tuje dežele.
Greška. Daljnopisno naznanilo iz Tersta na Dunaj, pove daje gerški minister Cografos 4. februarja v Terst prišel. — On se bo v Petrograd podal. Drugi minister Trikupi, gre v Pariz in znabit tudi v London.
Tudi zvemo iz Syre od 30. januarja, da je tamošnji deželni poglavar od angleškega poročnika vradno naznanilo dobil, da od 30. januarja gerške barke tako dolgo barkostaje ne smejo zapustiti, da bode gerška vlada tirjanju Anglezov zadostila. Angleška fregata pred barkostajo sloji.
Od c. k. poročnika zvemo, da so se angleške barke v barkostajo Pirej podale, da bi gerške barke v Salamis peljale.
*	Austrijanske barke se bodo, kakor se čuje, v gerško morje na ogled poslale.
*	Zadnje novice iz Gerškega pravijo, da je angleški poveljnik Grekom vsak dan 40.000 tolarjev naložil za barke/ plačati, dokler pogojev angleške vlade ne dopolnejo. Angleška vlada hoče po sili gerški prestol prekucnuti, kar se je že mnogo let prizadevala, pa vselej ji jej spodletelo. Zdaj silijo AngležiMavrokordata za ministra, potem hočejo, da"bi se volitve za triletni deželni zbor zdaj razpisale, zdaj, ko so angleške barke in angleški denar priča! Š tem hoče tudi angleška vlada Rusom na perste stopiti, ker v Moldavo in Valahijo angleške barke ne morejo. _____
Popravek. V predzadnjem listu na drugej strani pervem preseku tretjej in četertei versti beri temeljnih pravicah namesti zemljišnih postavah.
Pad Varit/vatla
V izhodu Tracije stoji na sedem hribih, enako staremu llimu, Carigrad ali Štambul. Zidala sta ga Bicanc in pozneje Konstantin, od kterih je tudi imena Bicanc in Konštantinopel dobil. Greki so ga tudi Antuza (cveteča), Arabci Farruk (ločivni) imenovali, ker Evropo od Azije loči. Carigrad, za-povedovavec dveh morjev in dveh delov sveta, naj večo tergovavsko mesto izhoda in zahoda, je od dveh krajev od morja obdan in se le na tretji strani s suho zemljo Tracije derži. Proti jugu gleda na Propont in Helespont, proti izhodu na sedmeroberdne bregove Bospora in na viharno Černo morje. Na južnem istoku Bospora leži v vsaki vihri varna bar-kostaja, ki se je nekdaj po svoji podobi in naravnem bogastvu zlati rog imenovala. Barkostaja je pervo, breg Proponta drugo, deželna stena tretjo trivoglato stran mesta varovala, na bregu morja je stal le en sam zid brez rova, na deželo pa dva z širokim in globokim prekopom; na vsakem treh voglov vterjen grad v zrak moleč. Na eneni koncu barkostaje se je vidil grad in cerkev svetega De-metria, na drugem koncu berdo Kynegion imenovano, na tretjem koncu mesta je Kyklobion ali Pen-tapyrgion, to je petturnata terdnjava v zrak molela, pozneje pod imenom »sedem turnov" po celem svetu znana. Na stranih mesta ste bile dve barko-staji, krog kterih so stala krasna poslopja in ne dalječ od tod več cesarskih gradov.
Na drugej strani proti morju je bilo dvakrat sedem vrat proti barkostaji; na deželo so bila perva vrata imenovana Kaligaria, druga Myriandri ali Polyandri, to je vrata tisuč mož, zato tako imenovana, ker so zidarji, ko so od dveh strani mestno ozidje zidali, tukaj skupaj prišli, kterih je na ti-suče bilo. Že ko so Avari to mesto oblegli, je pri tih vratih hud boj vstal; pri turški oblegi pa so se pri tretjih in srednih, pri vratih sv. Romana, ki imajo še dandanašni ime Top kapusi od strašnega topa, ki je bil pred ta vrata postavljen. Tu sta stala dva stolpa, sv. Romana in Bagdanski stolp. Potem so druga vrata, skoz ktera derži pot k virnemu poslopju, potem čez Regij v Selymbrio.
Zadnja so imenovana zlata vrata , skoz ktera so zmagovavci slovesni vhod pričeli. Kmalo po zadnjem zmagnem vhodu Grekov so bila zazidana iz straha, da bi se prerokba, da bode skoz ta vrata sovražnik mesto vzel, ne dopolnila. Bavno zavolj tega straha so bila na nasprotni strani podzemeljska zazidana, pa potem spet narejena, skoz ktera so Turki v mesto prihruli; zlata vrata so bila zaperta in prerokba se še ni spolnila, na ktero sami Turki verjejo, da jim bodo skoz ta vrata enega dne spet kristjani mesto svojih očetov vzeli.
Zraven kristjanov so tudi Turki svoja prerokovanja imeli: Mohamed reče enega dne svojim učencom: »Ste culi od mesta, ki je na eni strani od suhega, na dveh drugih od morja obdan ?" — Oni zavernejo: »Da, o božji poslanec". — On odgovori : »Zadnja ura ne bo prišla predenj bo to mesto padlo od sedemdeset tisuč sinov Ishaka. Ko
*) Pri popisovanju tega smo se večidel deržali po Ham-mer-Purg-stallu, ki to reč zlo obširno popisuje.
bodo do njega prišli, se bodo bojevali sbesdo: Ni druzega Boga, kakor Bog, in Bog je velik! Tedaj bo ena stran ozidja na kup padla, in na drugo besedo druga stran in na tretjo tretja stran, in oni bodo veseli v mesto šli". In drugikrat prorok govori. »Oni bodo Carigrad vzeli, naj boljši knez ga bo vzel, naj boljše so njegove trume". Te besede so Turke tako navdahnule, da so] sedemkrat Carigrad oblegli in ga Grekom vzeti poskušali; pred njegovim zidovjem so enkrat celih sedem let ležaii, in okrog ležeča polja obsejali in želi, da so si živež preskerbeli.
O začetku svečana 1453 spravijo izAdriano-pela teški top na pot proti Carigradu. Petdeset parov volov je bilo vpreženih, na vsakej strani je šlo dve sto mož, da so ga v ravnovagju obderžali, spredej petdeset kolarjev in dve sto pionirjev, da so pot in mostove narejali. Dva mesca je prešlo preden so top dva dni dalječ pripeljali. Karadša-beg, ki mu je bilo poveljstvo dano, je med tem severne in južne okolice Carigrada na bregu Ponta in Proponta v svojo oblast dobil. Mesendria, An-hialos, Bycon, tri ure od Carigrada ležeči turn sv. Štefana, grad Epibatos, vse ti kraji so se mu udali; le Selymbria, zaupaje na svoje terdno ozidje, se mu ni hotla podvreči. Med tem pokončavanjem se je ljudstvo med saboj prepiralo zavolj spoznavanja gerške in katolške vere. Scer so se poprejšno leto i2. grudna na videz zjedinili, da bi od katolških knezov pomoč zoper Turke dobili; pa ogenj cerkvenega razdvojenja je pod popelom tlel in se pri tej priložnosti vplamenil. Tedaj ste vstale dve stranki, katolška, ktere glava je bil cesar, in gerška pod vodstvom takrat naj mogočnejšega admirala Nata-ras-a, ki se je prederznul reči, da raj v mestu turški turban kakor latinski klobuk gleda; ljudstvo pa je bilo bolj Latincom udano, ki Kristusa in Mater božjo v pomoč kličejo, kakor brezbožnim Turkom. Namest da bi se bili zjedinjeni Turkom v bran postavili, so Greki inLatinci eden pred drugim bežali, velika cerkev je samotna in zapuščena stala, duhovni niso hotli umirajočim, ki niso njih misli bili, sv. zakramentov deliti. Menihi in nune so bili drugim v veliko pohujšanje, v samostanih se je vsim v glavi vertelo; ena nuna se je clo mohamedanske vere poprijela in se v turško obleko napravila. Tako je post minul.	(Dalje sledi.)
Cvetje jaff »slavjansko.
Perva jugoslavjanska krestomatija, domorodno delo, ktero je žive podpore vredno, gospod zloži-telj Ivan Macun prodaja iz lastne zaloge, na Krajnskim pak po gospodu Dr. Bučarju v Ljubljani (slonove ulice št. 15.,) gospodu Antonu Globoč-niku sodniškimu uradniku v Krajnu, in gospodu Dr. Rozina tu pravdosredniku v Novim mestu. Bukve veljajo 1 gld. Naročila naj se frankodopisujejo.
Nenavadne besede v prevdarek.
Prismiik, in pr is mode, je trap, neume, ein Angebrennter.
Polepiti se; kamen (v mlinu) se polepi, če je žito premokro, de se zmečka, zmečkano na kamen prime, in potemtakim ne melje. De se odlepi ali polep odpravi, se mora berž orehovih lupin (ali pa peska) mlet djati.