plačana v gotovini. IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO. Cena posamezni številki Din 1*50. TRGOVSKI Tf^T časopis za trgovino, industrija **» ^ I-iubljana Mrednišfvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. Dopisi se ne vračajo. — Ši. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953. Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 D, za pol lela 90 D, za čeirt leta 45 D, mesečno 15 D; za inozemstvo: 210 D. — Plača in toži se v Ljubljani. LETO vin. Telefon št. 552. LJUBLJANA, dne 19. maja 1925. Telefon št. 552. ŠTEV. 58. Iz gospodarskega kongresa v Sarajevu. Kongresa trgovsko-obrtniških, trgovskih, industrijskih in obrtniških zbornic ter gospodarskih organizacij, ki se je vršil dne 14. in 15. maja 1925 v Sarajevu, so se udeležili predstavniki vseh zbornic cele kraljevine in predstavniki vseh važnejših organizacij. Iz Slovenije so se udeležili tega kongresa za Trgovsko in obrtniško zbornico v Ljubljani predsednik g. Ivan Knez, zbor. svetnik g. Fran-chetti in zbor. tajnik g. dr. Pretnar, za Zvezo industrijcev v Ljubljani pa predsednik g. D. Hribar. Kongresu je predsedoval predsednik sarajevske trgovsko - obrtniške zbornice g. Nikola Berkovič, za podpredsednika pa so bili izvoljeni predsedniki, odnosno zastopniki vseh zbornic in ostalih gospodarskih organizacij, zastopanih na konferenci. Za vsako točko dnevnega reda se je sestavil poseben odbor. Po dovršenem delu so odbori predložili plenumu sledeče poročilo: A. Prisilna poravnava. V imenu odbora za prisilno poravnavo, kateremu je predsedoval g. Milosavljevič, predsednik novosadske trgovsko-industrijske komore, je po-podal referat delegat trgovsko-obrt-nišlce zbornice v Zagrebu dr. Julij Mogan, ki je v svojem referatu navedel vse glavne argumente, ki govore v prilog ustanove prisilne poravnave izven konkurza. S stališča upnikov pride pri tem posebno v poštev dejstvo, da se s konkurzom uničuje samostojna gospodarska delavnost kon-kurznega dolžnika, dočim upniki s konkurzi brez izjeme jako slabo odrežejo, ker je postopek tako dolgotrajen in drag, da upniki praviloma po dovršenem postopanju ne dobijo ničesar ali pa povsem minimalno kvoto svoje ^ terjatve. Ako se posamezni dolžnik hoče izvensodno poravnati a svojimi upniki, je izročen popolnoma samovolji in milosti vsakega posameznega upnika, ker mora vsak tako poravnavo izvesti kakor sam hoče. Zaradi tega je naravna težnja gospodarskih krogov samih, kateri so že davno pred svetovno vojno v skoro vseh državah Evrope zahtevali, da je treba najti pravni institut, kateri bi upnikom in dolžnikom zasigural več nego jim more z ene strani dati konkurz, z druge pa izvensodna poravnava. Referent je osobito naglašal, da je inštitut izvenkonkurzne prisilne poravnave skupna zahteva gospodarskih krogov samih, v prvi vrsti upnikov, hi da je ta institucija bila v raznih državah uzakonjena že pred 30 do 40 ,toTei v normalnih gospodarskih L ni ~ T° vPrašanje v naši državi • vf11?’ °dnosno zakonodajstvo SG ai Jfw5f°;+Za nas Podstavlja predložitev edinstvenega, modernega konkurznega zakona, kateri naj bi poleg odredb o prisilni poravnavi v kon-kurzu vseboval tudi odredbe o prisilni poravnavi izven konkurza, idealno rešitev. Vendar ni opravičeno stališče onih, kateri poudarjajo, da je bolje čakati na to reformo, a dotlej ukiniti odredbe o poravnavi izven konkurza. Za izdelavo novega konkurznega zakona je potrebno mnogo časa in študija. Ker pa naše gospodarske prilike ne dopuščajo tako dolgotrajnega odlaganja, ki je brezdvomno škodljivo in ker se z druge strani zahteva, da se banska naredba od 1. septembra 1916 reformira, upravičena je naj- praktičnejša odločitev tega vprašanja, da se institut prisilne poravnave izven konkurza pri nas ponovno uve- j ljavi s potrebnimi izpremembami, katere naj bi preprečile vsako mahina- j cijo nesolidnih dolžnikov. Kredit na- 1 šega gospodarstva v inggemstvu vsled tega ne bo trpel, ker bi brez prisilne : poravnave izven konkurza došlo brez-dvoma do večjega števila konkurzov, ! ki bi jako nepovoljno vplivali na razpoloženje inozemstva, dočim bi izven- ! sodna poravnava že po naravi sama | izzvala o priori nezaupanje inozemstva. To stališče referenta so odobrili vsi člani sekcije za prisilno poravnavo iz- I ven stečaja razen delegatov trgovske industrijske zbornice v Skoplju in obrtniške zbornice v Beogradu, ki so oddali oddvojeno izjavo in pripomnili, da so trgovci in industrijalci juž- j ne Srbije in obrtniki iz vse Srbije z veseljem pozdravili ukinitev zakona o prisilni poravnavi izven konkurza in da se absolutno protivijo ponovnemu uveljavljanju tega zakona, ker smatrajo, da je prisilna poravnava, če tudi se izboljša, bolj škodljiva za gospodarske kroge, posebno pa za njihov ugled in kredit v inozemstvu, nego bi moralo s svojimi odredbami nuditi koristi. To velja za prilike v južni Srbiji tem bolj, ker se ni izvajalo pravic, katere ji daje ta zakon, ampak je le trpela vse njegove škodljive posledice. Istočasno so navedeni gospodarski krogi izrazili željo, da se z ozirom na sedanje potrebe omilijo gotove jako stroge odredbe konkurznega zakona in pospeši konkurzno postopanje. Z ozirom na to se je v plenumu odobrila sledeča resolucija: 1. Konferenca trgovskih in obrtniških zbornic in gospodarskih organizacij priporoča kraljevski zakon, da z ozirom na dejstvo, da so za moderen konkurzni zakon, ki bi naj vseboval tudi določbe o prisilni poravnavi izven konkurza, potrebne obsežne priprave, izčrpen študij in zadosti časa, v prihodnjem proračunskem zakonu uli dvanajstinskem zakonu uveljavi znova prisilno poravnavo izven konkurza. 2. Kraljevska vlada se naprosi, da v najkrajšem roku skliče anketo strokovnjakov vlade in zastopnikov gospodarskih krogov, ki naj izdela osnutek za uredbo o prisilni poravnavi izven stečaja, odnosno dovrši načrt trgovske in obrtniške zbornice v Zagrebu, popolnjen 27. marca 1925 na konferenci ministrstva trgovine in industrije v Beogradu tako, da bi se ta uredba neovirano mogla sprejeti v prihodnji finančni zakon ali v zakon o proračunskih dvanajstinah. (Dalje sledi.) Ureditev predpisov o nečedni tekmi. (Referat g. dr. Pretnarja M plenarni seji Trgovske in obrtniške zbornice dne 6. maja 1925.) 1896, št. 89, državnega zakona (§ 11., št. 3 in 12), zakon glede prometa s sirovim maslom itd. z dne 25. oktobra 1901, št. 26, državnega zakonika ter zakon glede prometa z vinom z dne 12. aprila 1907, št. 210, državnega zakonika. Zakon o zaščiti industrijske svojine z dne 17. februarja 1922, Službene Novine št. 69 ex 1922, kaznuje poseganje v pravice iz patenta blagovnega vzorca in žiga. Omeniti je nadalje določbe §§ 46. do 50. obrtnega reda glede označbe obratovališča označb na poslovnih pismih, cenikih, blagu itd., določbe § 43. o. d. z. glede zaščite imena, predpise člena 15. do 27. trgovskega zakona o trgovskih tvrdkah, določbe § 27. zakona o trgovskem pomožnem osobju z dne 13. januarja 1910, št. 20 državnega zakona, določbe naredb notranjega mi-nistrstrstva z dne 5. novembra 1890, št. 4217 in z dne 14. aprila 1900, št. 11.605 o nečedni tekmi po takozva-nem kuponskem ali hydra-sistemu ter j z dne 24. maja 1901, št. 12.693, tičo-j čem se razpečavanja blaga po tako-j zvanem premijskem sistemu. Tudi j določbe §§ 1295 in 1330. o. a. z. sme-j rijo za pobijanjem nečedne tekme, ko izrekajo, da je oni, ki drugemu dela škodo na način, protiven dobrim šegam, za to odgovoren (§ 1295.) in ki prepovedujejo zavedno razširjanje neresničnih dejstev, katera bi utegnila ogrožati kredit, ali pridobitne prilike drugega (§ 1330.). Dalje bi bilo važno opozoriti na določbe, ki jih vsebuje XXVIII. poglavje načrta novega kazenskega zakona, ki v § 294. govori o kleveti, ki more oškodovati privredni kredit, v § 335. o zlobnem oškodovanju kredita, §§ 355. in 356. glede označevanja blaga z neistini-mi nazivi, pripisovanje neistinitih svojstev takemu blagu ter prodajo ali ponujanje takega blaga na prodaj, § 358. glede odvračanja kupcev z laž-njivim črnjenjem tekmeca ter § 359. Rastoče tekmovanje v ponudbi je povzročilo, da so se v kupčijskem poslovanju mnogi konkurenti, da si pridobe odjemalce, začeli vedno pogosteje posluževati sredstev, ki obstoječih zakonitih predpisov sicer ne kršijo, ki pa so v kričečem nasprotju z dobrimi trgovskimi šegami in trgovskim poštenjem in ki oškoduje tako druge trgovce, kakor tudi odjemalce. Interes našega gospodarstva in živa potreba, da zaščitimo poštenje v trgovskem poslovanju ter ugled in prospevanje solidne trgovine, a oču-vamo škode tudi konsumente, nujno zahteva, da dobimo tudi v naši državi zakonite predpise za pobijanje nečedne tekme v kakoršnikoli obliki, kakor jih imajo že mnoge druge države. Da pristopi naša država k rešitvi tega vprašanja, pa bi bilo potrebno tudi iz razloga, ker se je v to obvezala s členom 77. začasnega finančnega zakona za leto 1920/21, na podstavi katerega je notificirala svoj pristop k pariški unijski konvenciji z dne 20, marca 1883 za zaščito industrijske svojine, čl. 10. b te konvencije se po reviziji v Washingtonu z dne 2. junija 1911 glasi: »Vse pogodbene države se obvezujejo, da bodo zagotovile pripadnikom Unije uspešno zaščito proti nečedni tekmi.< Kar torej država mora storiti za druge državljane v pogledu zaščite pred nečedno tekmo, to je pač neobhodno potrebno, da stori za svoje lastne državljane. Proti nekaterim oblikam nečedne tekme nudijo zaščito že sedaj vsaj za Slovenijo veljavni zakoni in naredbe ®*cert Zakon z dne 16. januarja 895, št. 26, državnega zakona, ki urejuje razprodajo, zakon z dne 17. marca 1907, št. 102, državnega zakonika, ki se nanaša na označbo krajevnega izvora hmelja; napačno oznanilo raznega užitnega blaga zabranju-jejo zakon o živilih z dne 16. januarja glede izdaje ali uporabljanja poslovnih tajnosti. Vsa navedena in še nekatera druga danes veljavna zakonita določila pa ne zadoščajo. Po pretežni večini so te določbe kazuistične, ker nudijo zaščito le proti nekaterim specijelnim oblikam nečedne tekme. Določbe § 1295. o. d. z., ki predvidevajo gene-relno pobijanje nečedne tekme pa se v naši sodni praksi ne interpretirajo tako, kakor na primer identični člen 1382. francoskega code civil, ki se glasi: »Tout fait quelconque de 1’ homme qui cause a autrui un domma-ge, oblige celui par fa faute duquel il est arrive, a le reparer«. (Vsako dejanje kakega človeka, ki povzroča drugemu škodo, obvezuje onega, po čegar krivdi je nastala škoda, na odškodnino.) Vzrok je v tem, da se pod »krivdo« (la faute) člena 1382. c. c. razume vsako pogrešno nečedno ravnanje, odnosno poslovanje, dočim s© »krivda« po § 1295. o. d. z. razumeva tako, da je morala biti kršena kaka pogodbena obveznost ali kak zakoniti predpis. Dolgotrajnost, riziko in kompliciranost procesiranja, ki je zvezano z mnogimi neprijetnostmi in sitnostmi ter dostikrat nudi pomoč, ko je že prepozno, ali ki je brez praktične vrednosti, je vzrok, da se prizadeti še te pravne zaščite, ki mu jo nudijo že obstoječi zakoni, prav redko in neradi poslužujejo. Poleg mnogih že udomačenih oblik prav občutne in škodljive nečedne tekme se s poostritvijo konkurence in razmahom trgovine pojavljajo še vedno nove oblike in načini nečednega tekmovanja, izvrševani tako, da jim po sedanjih zakonitih predpisih ni mogoče do živega. Proti temu je poštena in solidna trgovina, obrt in industrija brez moči in je uspeh te nečedne tekme v škodo solidne trgovine tem večji, ker postopajo dotičniki običajno na zelo rafiniran in nenavaden način, ki dostikrat uprav zato še posebej učinkuje na odjemalce. Potrebno je torej, da dobimo zakon, ki bo na eni strani nudil uspešno in za oškodovanega lahko dosegljivo zaščito proti že obstoječim oblikam nečedne tekme, na drugi strani pa ščitil trgovske dobre šege in poštenje ter interese solidnega trgovstva in odjemalcev tudi proti vsakemu pojavu nečedne tekme v kakršnikoli novi obliki, ki je obstoječi kazuistični predpisi ne bi zadevali. Izdelava tozadevnega zakonskega osnutka ne bi povzročala posebnih težkoč. Bogat materijal nam nudi že naša lastna izkušnja in zakonodaja, iz katere sem zgoraj navedel več primerov. Opirati pa se moremo tudi na tozadevno zakonodajo in prakso po drugih državah, kakor v Franciji, Švici, Nemčiij ali iz najnovejšega časa v Avstriji in Češkoslovaški. Predvsem bi bilo sprejeti v zakon fkd°čbe, bi nudile generelno zaščito in možnost, da odškodovani more doseči uspešno in hitro vsaj opustitev nelojalnega poslovanja. Nadalje bi bile potrebne določbe kazu-ističnega značaja, ki bi se nanašalo na nečedne tekme nekaterih določnih oblik n. pr. na nečedno reklamo, na podkupovanje uslužbencev od strani in v korist nelojalnega konkurenta, na navajanje bivših in še nameščenih uslužbencev k izdajanju poslovnih in obratnih tajnosti v konkurenčne namene, kakor tudi na izdajo takih tajnosti samo; na klevetanje tvrdk, na zlorabo oznamenil kakega podjetja in na označevanje tvrdk in imena na- I pram javnosti. Tudi naj bi zakon vseboval določila za pobijanje nečedne tekme, ki obstoja v splošno razpa-slem razpečavanju blaga po takozva-nem kuponskem, lavinskem in premijskem sistemu, dalje za razprodaje in druge načine razpečavanja, ki se od običajnega trgovskega razlikujejo; prav tako glede navedb o številu, meri in teži ali izvoru blaga. Predpise glede pristojnosti sodnih odnosno obrtnih oblasti in glede načina postopanja pri preganjanju nečedne tekme bi bilo urediti v tej smeri, da bo mogel doseči oškodovani odnosno korporacije, ki so upravičene zastopati interesirane, čim preje in na čim enostavnejši način pravično zaščito in zadoščenje. V ta namen naj bi ministrstvo trgovine in industrije čim preje izdelalo osnutek zakona proti nečedni tekmi ter ga poslalo v izjavo merodajnim gospodarskim korporacijam, predvsem zbornicam za trgovino, obrt m industrijo. Kovinski trg sredi maja. Povratek k zlati vrednoti na Angleškem bo najbrž na denarni trg vplival bolj v neugodnem, kakor ugodnem smislu; računijo, da bo denar dražji in ne cenejši. Za kontinent je važna carina Mc Kennajeva, ki so jo vpeljali na Angleškem na kontinentalne železne izdelke. Veliko vlogo za nadaljnji razvoj razmer na mednarodnem kovinskem trgu imajo nemško-francoska pogajanja, o katerih se v zadnjem času, toliko sliši in ki menda dobro potekajo. Upajo, da se bodo še pred koncem majnika dogovorili o skupnih cenah. Ta sporazum bi seveda na evropski kovinski trg zelo vplival, politični položaj bi ne bil več tako napet. Sicer bo pa moral mednarodni kartel evropske železne industrije še preko zaprek in težav, preden se bo pričel udejstvovati. — Drugače so se pa razmere v evropskih državah prav malo spremenile, cene so tiste, kakor smo jih zadnjič navedli. Na Angleškem so zaprli od začetka leta že 11 plavžev, obseg kupčij je pod normalom, kupuje se samo najnujnejša potreba, za pozneje le malo. Primerjane s kontinentalnimi so angleške cene zmožne konkurenci, a kontinent skoraj nič ne povprašuje. — Na Francoskem so producirali v marcu 689.000 ton surovega železa in 607.000 ton jekla (v februarju 636.000 in 569.000 ton). Finančni položaj v Franciji pa na kovinski trg še nadalje neugodno vpliva; zlasti iz Severne in Osrednje Francije prihajajo slaba poročila. Francosko industrijo čakajo hudi časi; tudi pod novo vlado trajajo stare težave naprej in čakajo stara vprašanja rešitve. Cene na domačem trgu se niso nič izpremenile: surovo železo št. 3 345 frankov, hematit 425 do 430, železo v palicah 530—560, tračnice 480—495, surova pločevina 650—680, srednja 900—920, fina 1050—1100. — Belgijski trg si je malo opomogel, pozna se pa tuja konkurenca, zlasti luksen-burška v surovem železu. Polfabrikati so se v ceni držali, tračnice komaj, jeklo je pa pod vplivom inozemske konkurence padlo. Zadnje cene: železo v palicah 530—535, tračnice 600, surova pločevina 665, srednja 715, fina 900 do 965. — O nemškem kovinskem trgu beremo še nadalje ugodna poročila; konsum rad ku- puje, dolgo časa ni nič kupil, sedaj je pa prisiljen. Računijo, da bo to v prihodnjih tednih še nadalje tako. A poživlje-nje ni splošno. Cene kljub živahnejši trgovini niso poskočile in so bile kakor prej: železo v palicah 128—132 zlatih mark, surova pločevina 110—142, srednja 165—170, fina 200—210. — Na Češkem se ni nič spremenilo, neroden je delavski štrajk na severu, ki se noče poleči. Kako je bilo šteti naknadni rok za dobavo? Pogodba se je sklenila sredi februarja za promptno dobavo dveh vagonov blaga. Kupec je čakal zaman na blago čez sredo marca, pa je s pismom 23. maja naznanil prodajalcu, da odstopa od pogodbe. S pismom 25. maja prodajalec opravičuje svojo za-kesnitev z neugodnimi prometnimi in težavnimi uvoznimi razmerami glede surovin iz inozemstva ter sporoča, da stoma ne prizna, še celo ne brez primernega naknadnega roka. S pismom 27. maja naznanja na to kupec prodajalcu, da mu daje naknadni rok za dobavo 8 dni. V pismu 3. junija javlja prodajalec, da je v posesti tega pisma, ki ga je prejel 3. junija in da bode odposlal blago v dovoljenem mu naknadnem roku, torej tekom prihodnjih 8 dni. V pravdi je prigovarjal kupec, da se prodajalec tudi tega naknadnega roka, ki je tekel od 27. maja in potekel s 3. junijem, ni držal. Prodajalec je pa trdil nasprotno: rok 8 dni je tekel od 3. junija in dotekel 11. junija, blago pa je bilo odposlano, t. |. špediterju oddano 7. junija; proti njegovemu pismu 3. junija kupec ni prigovarjal ničesar. Pravdno sodišče se je izreklo v prodajalčevem smislu, izvajajoč: Ker je toženi prodajalec v svojem pismu 3. junija rekel, da je pismo tožeče stranke od 27. maja prejel še le 3. junija in da bo blago oddal v prihodnjih 8 dneh, bi moral kupec, tožitelj, vendar kaj nasprotovati temu eventualno nameravanemu podaljšanju dovoljenega roka. Tega pa ni storil, in s tem je toženec zadobil pravico, da si šteje naknadni dobavni rok 8 dni od dneva, ko je prejel tožiteljevo pismo. Torej je mogel toženec brez daljnjih škodljivih posledic zamudo popraviti v roku 8 dni po sprejemu tega pisma. Dognano pa je, da je toženec pismo z dovoljenim naknadnim rokom dobil 31. maja in da sta 8. junija oba vagona z blagom bila že na železnici. S tem je pa toženec zadostil svoji pogobeni dolžnosti in je smatrati pogodbo za izpolnjeno. V prizivu je tožitelj vztrajno branil svoje stališče. S tem, da toženčevemu dopisu 3. junija ni prigovarjal, ni podaljšal naknadnega roka. Ne more veljati, da je molk pritrdilo; saj med njima ni zveze, ki bi mu po čl. 323. trg. zak. nalagala dolžnost, da se izrečno izjavi, če mu nasprotnikova ponudba ne ugaja. To bi tudi nasprotovalo jasno izrečeni volji, kakor se kaže iz njegovih pisem 23. in 27. maja, da namreč ne trpi nobenega odloga več in da le izjemoma dovoli naknadni rok. Podelitev naknadnega roka je enostranska izjava onega po-godnika, ki ni v zamudi in ne potrebuje nikake odobritve, nikakega soglasja na strani zamudne stranke. Zato tudi zamudni pogodnik ni upravičen, da naknadni rok s svojo enostransko izjavo podaljša, ako mu tega sopogodnik ni izrečno dovolil, kar se pa tu ni zgodilo. Ker je zamudnik s kršitvijo svojih pogodbenih dolžnosti naznanilo povzročil, nosi on nevarnost dospetja in pravočasnega dospetja tega naznanila. Pogodbi zvesti pogodnik zadosti svoji dolžnosti z od-pošiljatvijo pisma na poslovno običajni način. Še celo, če zamudni pogodnik dopisa sploh prejel ni, velja proti njemu stavljeni mu naknadni rok, da je šlo potovanje dopisa na nevarnost zamudnega toženca tako, da je šteti naknadni rok od dneva, ko je bil dopis odposlan. Pogodbi zvesti pogodnik mora imeti vendar gotovost in znati za končni dan naknadnega roka, da lahko sklene morebitnj kritni nakup. To bi mu bilo nemogoče, če bi on nosil nevarnost potovanja pisma. Dobrim šegam in navadam vendar ustreza, da je zaščiten pogodbi zvesti pogodnik v vseh ozirih. Kako pa naj n. pr. določi in zahteva abstraktno škodo (razliko med pogojeno ceno in dnevno ceno na dan, ko poteče naknadni rok), če ne bi bil niti na jasnem, kdaj rok poteče. Toda toženec je naknadni rok prekoračil tudi, če se rok šteje od prejema pisma dalje. Toženec je namreč prejel pismo dne 31. maja, kateri dan je že vsekakor šteti za prvi dan naknadnega roka, ker gre nevarnost dopisa na njegov rovaš. Rok je torej potekel že 7. junija zvečer, toženec je pa blago oddal špediterju v celoti še le 8. junija zvečer, torej na vsak način prepozno. Prizivno sodišče tožiteljevemu prizivu ni ugodilo ter v sodbi izvaja: Po pravici prvo sodišče kar nič ne razmotriva s pravnega stališča, od kdaj in kako je šteti naknadni ostem-dnevni rok. To je namreč v našem pri- meru zgolj dejanslveno vprašanje. V pismu 3. junija zatrjuje toženec, da hoče izpolniti svojo pogodbeno dolžnost tekom 8 dni, sledečih 3. juniju. S pismom 5. junija pa jemlje tožitelj z zahvalo v vednost, da bode toženec zadostil svoji dobavni dolžnosti tekom danega naknadnega roka, in to potem, ko je po njegovih trditvah dani naknadni rok že bil potekel. Najmanj je tožitelj s tem točno odobril, da si sme toženec šteti ta rok tako, kakor ga je naznanil v svojem dopisu 3. junija. Če je toTej toženec prejel tožiteljevo pismo od 27. maja z naznanilom naknadnega roka dne 31. maja, je zadostil svoji pogodbeni dolžnosti z oddajo blaga dne 8. junija. Reviziji revizijsko 6odišče ni ugodilo. — Toženec je v svojem pismu 3. junija tožitelju jasno povedal, da računa naknadni rok na ta način, da šteje rok počenši z dnem 3. junija. Ko mu je na to odgovoril tožitelj s pismom 5. junija, da si je z najlepšo zahvalo zabeležil, da bo toženec v dovoljenem naknadnem roku naložil kupljena dva vagona, je s tem na nedvomen način pritrdil naknadnemu roku v zmislu toženčevega računa. Sicer ne bi imele zmiselnega pomena njegove besede, da si je z najlepšo zahvalo zabeležil, da bo toženec v danem mu roku naložil blago. Zabeležiti si je mogel tožitelj iz toženčevega pisma le v njem izraženo namero, da bo predmetno blago odposlal v 8 dneh, računjenih od 3. junija, ni si pa mogel iz tega pisma zabeležiti svojega nazora zastran teka tega roka. Ko pa je odgovoril na toženčevo pismo brez slehernega odpora zoper računanje roka, ki je bilo iz njega razvidno, da je z najboljšo zahvalo zabeležil, da se bode blago v dovoljenem roku naložilo, je s tem jasno izrazil, da se strinja s toženčevim računom roka. Drugačna razlaga njegovega pisma ne bi bila v skladu z običajem poštenega prometa. Omenjeno še bodi, da ne ustreza določbi čl. 328. trg. zak. tožiteljev račun, po katerem bi osemdnevni rok od 31. maja potekel s 7. junijem. Po tem členu ostaja izven računa dan, od katerega teče rok. Tudi v primeru torej, da bi osemdnevni rok tekel od 31. maja, bi potekel še le z 8. junijem. Tega dne pa je bilo blago, oddano špediterju. Potemtakem tožitelj res ni bil upravičen, da odstopi od pogodbe in zahteva povračilo tega, kar je bil tožencu plačal v izpolnitev pogodbe, r. st. LISTEK. Dr. Metod Dolenc: 0 denarnih krizah v preteklih in današnjih časih. I. UVOD. Gospodarski krogi so si na jasnem, da tista negotovost, ki vlada še sedaj po preteku šestih let za svetovno vojno, ne more več dolgo trajati. Dolžnik ki je financielno propal, more le na tak način priti do nove podlage za uspešno gospodarsko udejstvovanje, da sklene s svojimi starimi upniki poravnavo, pa bilo prostovoljno, bilo prisilno. Če se mu to ne posreči, mora si biti svest, da ga bo preganjala, kakor hitro si količkaj opomore, eksekucija za eksekucijo — radi starih dolgov. Kar pa velja za posameznega gospodarja, velja še v večji meri za celokupno gospodarstvo v državi. Mora priti do pravne sigurnosti (varnosti), pot pa je le primerna poravnava. Nekatere države so že prestale svoje akutne povojne valutne krize in kolebajo sedaj med raznimi projekti, kako priti do valutne stabilnosti in s tem — do gospodarske sigurnosti. Druge države ali pokrajine so pretr- pele ali pa še bolujejo na latentnih (skritih) valutnih krizah. Morebiti se ne motimo, če štejemo tu sem tudi Slovenijo, ki je žrtvovala prejšnjo notranjo plačilno vrednost povojne krone in še danes ni docela ozdravela od operacije 1 : 4. Vsekakor pa smo na potu skorajšnje ustaljenosti valute v državi. Da se nam pa ni treba bati za bodočnost, to nam priča — zgodovina tolikerih denarnih kriz v preteklih časih. Globoki mislec Anglež Bacon je nekoč dejal, da se giblje zgodovina človeštva v spirali, ki se sicer — časovno — vedno in vedno višje vspenja, pa pri tem prihaja od časa do časa vendar le — krajevno — na isto iz'r hodno točko, kjer se je nahajala pred toliko in toliko časom. Tudi zgodovina denarnih kriz mu daje popolnoma prav! Bodi dovoljeno, da zberemo v naslednjih vrsticah predvsem šopek — izdaleka ne vseh! — bivših velikih kriz in čisto nakratko predo-čimo njihov potek, v dokaz, da »ni nič novega pod solncem.< Bile so krize, prišlo je do izenačenja interesov, do gospodarskega uravnovesenja. Tudi današnjih kriz bo, upajmo, skoraj — konec; kako se to pojavlja in pripravlja, pokažemo v zadnjem poglavju te črtice. II. ZGODOVINSKA ČRTICA DO SVETOVNE VOJNE. Najstarejša vira svetovne pravne zgodovine, Hamburabijev zakon za Asirce in zakon Tiglet-Pilezarja I. za Babilonce, iz časov več tisoč let pred Kristusom, ne nudita podatkov o na-stanju in nehanju splošnih denarnih kriz. Pač pa se prvi zakon peča vsaj s krizami poedinih dolžnikov. Lastnik zemljišča n. pr. je moral znižati zakupniku zakupnino, če je bilo zemljišče oškodovano po toči ali povodnji. Prvi zakonodajalec v zgodovini, ki je splošno gospodarsko krizo »rešile na zelo enostaven način, je bil Grk Solon. On je leta 594. pred Kristusovim rojstvom kratkomalo upniške hipotekarne pravice iz »višjih državnih interesov« za 27% znižal. Našel je kmalu posnemovalcev, pa to se je grški demokraciji tako malo do-padlo, da so poslej zahtevali od vsakega državljana, ko je polagal državljansko prisego, da se obenem odreče za vselej, da bi lcedaj odobril uničenje upniških zahtev. Da bi se na drugo plat pri denarnih krizah, nastalih vsled splošne razvredbe valute, poskusila zvišati višina predkriznih terjatev, tega ni tvegal noben zakonodajalec starega veka. Osobito se je postavila rimska pravna znanost za časa cesarjev v prvih stoletjih za Kristusovim rojstvom na strogo stališče, da ostane zakon vedno zakon in lastnina vedno lastnina, novec pa novec. Srednji vek, ki je tičal v fevdalizmu, je denarne krize reševal z mnogokratnim prekovanjem novcev v take z manjšim delom plemenite kovine. Kovnic je bilo mnogo, tudi zasebnih. Srbski car Dušan Silni je v svojem slovečem zakoniku (iz. 1. 1349, 1354) ustanovil naravnost krute kazni v zaščito dobre valute in to ne samo za zlatarje, ki bi na skrivaj kovali novce, ampak tudi za mesta in sela, ki bi dajala takim zlatarjem potuho. Iz zgodovine vemo, n. pr., da je imela začetkom 13. stoletja kovnico ne samo Ljubljana, ki je takrat štela le okoli 3000 duš, ampak celo — mala Kostanjevica. Prilik za poslabšanje kovanega denarja je bilo dovolj, izkoriščali so jih preveč in baš ta pojav je prinesel večkrat na dan zahtevo po zvišanju vrednosti vsakokratnih predkriznih terjatev. Ali pravniki so ostajali v 13. do 17. stoletju še vedno trdovratno pri rimskopravni teoriji, da mora upnik sprejeti pač toliko novcev od dolžnika, kolikor mu jih Je ta štel, dasi so bili po notranji vred- j J Osnutek pravil bolniške blagajne samostojnih trgovcev v Mariboru, ustanovljene na osnovi zakona z dne 16. julija 1892, drž. zak. štev. 202. Gremij trgovcev v Mariboru je na zadnjem izrednem občnem zboru sklenil osnovati za svoje zadružnike in vse trgovce in druge podjetnike mariborske oblasti posebno bolniško blagajno. Sestavil je za to blagajno pravila, katere priobčuje spričo dejstva, da je bolniška blagajna namenjena gospodarskim krogom vse mariborske oblasti. | § 1. Ime, sedež in delokrog. Bolniška i blagajna se imenuje »Bolniška blagajna sa- i mostojnih trgovcev v Mariboru«, ima svoj j sedež v Mariboru, nje delokrog pa obsega , celo mariborsko oblast. § 2. Namen. Namen bolniške blagajne je, j da zavaruje svoje člane in njih družine s j tem, da jim nudi v slučaju obolenja zdravni- i ško pomoč in zdravila, izplačuje v primeru smrti članov svojcem pogrebnino, podpira svoje člane v slučaju onemoglosti, starosti in v primeru nepredvidene nesreče po svojih razpoložljivih sredstvih in skrbi po možnosti za vdove in sirote svojih umrlih članov. § 3. Članstvo. 1. član bolniške blagajne more postata vsak samostojen trgovec, ki je, odnosno postane član trgovskega gremija v Mariboru, nadalje vsak družabnik ali drug predstavitelj kakega v tem gremiju včlanjenega podjetja, ako ni obvezen biti zavarovan po zakonu o zavarovanju delavcev. ‘2. Sprejemajo se tudi imetniki ali družabniki vseh obrtoma izvrševanih podjetij v področju mariborske oblasti, ki niso člani trgovskega gremija v Mariboru, toda samo do neprekoračenega 50. leta starosti. Sprejem teh članov ima blagajniški odbor pravico odkloniti, odnosno vezati njih sprejem na po-voljen izid preiskave po blagajniškem zdravniku. 8. Svojci, t. j. žene in oni otroci vseh članov, ki niso obvezni biti zavarovani po zakonu, 8e smatrajo kot sozavarovanci, ako jih člani prijavijo in plačujejo za nje določene prispevke. § 4. Pričetek članstva. Člani se sprejemajo s 1. vsakega meseca, Čim je plačana pristopnina in prva mesečna članarina, pravico do blagajniških dajatev pa pridobe zavarovanci po preteku trimesečnega članstva. Pristop je izvršiti potom prijavnice, ki se dobi v blagajniški pisarni, s sledečimi podatki: a) ime in priimek, b) značaj in poklic, c) rojstni dan in kraj, d) pristojnost in e) stanovanje. V to prijavnico je vpisati navedene podatke tudi za družinske člane. Zavarovanje samo enega dela po zakonu še nezavarovanih otrok je nedopustno, marveč je prijaviti vse ali pa nobenega. § 5. Članska legitimacija. Vsak član prejme, ko je izvršen pristop, Člansko legitimacijo in 1 izvod blagajniških pravil. Svojci ne dobe posebnih legitimacij, marveč se vpišejo v legitimacijo člana. Legitimacija služi kot dokaz članstva ter mora zavarovanec, ki biva v Mariboru, v slučaju obolenja izkazati se ž njo v blagajniški pisarni, kjer dobi nakaznico za zdravnika, zdravila, po potrebi tudi za bolnico, člani, stanujoči izven Maribora, se imajo zglaševati v to svrho le tedaj, ako se zdravijo pri kakem mariborskem zdravniku, sicer se imajo ravnati po zadnjem odstavku § 12. Vse spremembe v legitimaciji vpisanih zavarovancev, zlasti vsak prirastek (rojstvo) otrok, kakor tudi odpadek (smrt itd.) zavarovanih svojcev ,in izpremembo naslova mora član tekom 14 dni po izpremembi javiti blagajniškemu upravitelju, da jih unese v člansko legitimacijo. Člani, stanujoči izven Maribora, morejo poslati legitimacijo v svrho poprave po pošti. § 6. Prenehanje članstva. Članstvo preneha: a) s smrtjo člana, b) s prostovoljnim izstopom, c) ako preide član v obvezno zavarovanje po zakonu o zavarovanju delavcev in d) v slučaju, da je član nad tri mesece v zaostanku s plačevanjem prispevkov, da jih kljub pismenemu opominu v stavljenem roku ne plača. Takega pod točko d) izključenega člana je mogoče zopet sprejeti le tedaj, ako poravna vse do dne izključitve zaostale prispevke. Prostovoljno izstopivšim članom je poznejši pristop zopet dovoljen, ako ni nikakih posebnih zadržkov. S prenehanjem članstva se ukine tudi zavarovanje njegovih družinskih članov, v kolikor ne pridejo v poštev določila § 14. teh pravil. § 7. Pravice in dolžnosti članov. 1. Vsak redni član ima pravico do vseh blagajniških dajatev za sebe in sozavarovane družinske člane pod pogoji, ki jih določajo ta pravila, nadalje se sme s posvetovalno in glasovalno pravico udeleževati vseh zborovanj, katere skliče predsedstvo ter voliti in voljen biti v blagajniške odbore. 2. Vsak član ima dolžnost, da redno plačuje prispevke ob določenem Času, da se drži predpisov pravil in čuva vedno in povsod interese bolniške blagajne. § 8. Uprava bolniško blagajne. Upravo bolniške blagajne vodi poseben odbor, ki obstoja iz predsednika, podpredsednika in 7 odbornikov, izmed katerih je izpopolnjevati vse druge funkcije, ki bi se izkazale kot potrebne. Vsi člani odbora imajo stanovati v Mariboru, po potrebi pa ima občni zbor pravico, kooptirati v odbor do tri nadaljnje člane iz drugih krajev mariborske oblasti, katere je vabiti k vsaki odborovi seji, niso pa obvezni se redno udeleževati odborovih sej. Za slučaj potrebe se morejo imenovati tudi zaupniki za vsak kraj, kjer ima bolniška blagajna svoje člane in ni zastopan v odboru. Predsednik (v njegovi odsotnosti podpredsednik) podpisuje kolektivno z blagajniškim upraviteljem vse odpravke bolniške blagajne, zastopa isto na zunaj in je odgovoren za njeno poslovanje, sklicuje in vodi odborove seje in zborovanja članov, ima poročati sam ali po upravitelju na vsakoletnem občnem zboru o delovanju odbora ter o blagajniškem stanju bolniškega in podpornega sklada. Predsednik (podpredsednik) ima dalje dolžnost, vidirati vse izplačane račune, za katerih pravilnost je odgovoren. Blagajniške posle vodi upravitelj, katerega sistemizira občni zbor, ki je za blagajniške posle soodgovoren in ima sopodpisovati vse blagajniške odpravke. Njemu dodeljuje odbor pomožno osobje, v kolikor je potrebno za opravljanje pisarniških del. Razen tega ima bolniška blagajna svojega zaupnega zdravnika, katerega si izbere odbor za razna strokovnjaška opravila, ki ima po potrebi tudi pravico, udeleževati se s posvetovalnim glasom odborovih sej. Za sklepčnost odborovih sej je potrebna navzočnost razen predsednika najmanj še 4 odbornikov. O sejah je voditi kratek zapisnik, katerega podpisujeta predsednik in upravitelj. Blagajna vodi svoje knjige po pravilih enostavnega knjigovodstva ter jih zaključuje na koncu vsakega koledarskega leta. Računski zaključek .ima podpisati predsednik in upravitelj ter za nadzorstvo nadzorovalni odbor. § 9. Občni zbor. 1. Predsednik ima sklicati v teku prvih treh mesecev vsakega leta redni občni zbor zavarovanih članov, izredni občni zbor pa, kadar smatra odbor to za potrebno, odnosno, ako zahteva sklicanje najmanj ena tretjina članov, v vsakem slučaju pismenim potom najmanj 8 dni pred občnim zborom z navedko kraja in časa ter dnevnega reda občnega zbora. Redni občni zbor ima predvsem nalogo: | a) da voli upravni odbor, obstoječ iz predsednika, podpredsednika in 7 odbornikov za dobo enega leta; b) da sklepa o upravičenosti zahteve zunanjih članov za kooptiranje do treh članov | iz področja mariborske oblasti v odbor in jih izvoli; c) da voli nadzorovalni odbor, obstoječ iz predsednika in dveh članov, za dobo enega leta; d) da sklepa o sistemiziranju blagajniškega upravitelja; e) da sklepa o letnem poročilu in računskem zaključku ter daje upravnemu odboru razrešnico (absolutorij); f) da sklepa o visokosti mesečnih prispevkov za člane in sozavarovane svojce; g) da sklepa o izpremembi blagajniških pravil; h) da sklepa o razpustu bolniške blagajne in o okolščinah razpusta; i) da sklepa o eventualnih predlogih odbora, nadzorovalnega odbora in posameznih članov. 2. Občni zbor jo sklepčen, ako je navzočih najmanj 20% klanov. V slučaju, da občni zbor ob določenem času ni sklepčen, se vrši eno uro pozneje na istem mestu in z istim dnevnim redom drug občni zbor, ki sklepa veljavno ne glede na število navzočih članov. 3. Sklepi občnega zbora so veljavni, ako glasuje za nje nad polovico članov, le za ! sklepe o izpremembi pravil in o razpustu ! bolniške blagajne je potrebna tričetrtinska večina navzočih članov. § 10. Nadzorstvo. Nadzorovalni odbor bolniške blagajne nadzira vse poslovanje odbora in upravitelja ter ima izvršiti v to svrho vsaj dvakrat na leto škontracijo bla-i gajne. O zapaženih nedostatkih poroča blagajniškemu odboru, po potrebi tudi občnemu zboru in stavlja predloge za odstranitev nedostatkov. 2. Člani nadzorovalnega odbora imajo pravico, udeleževati se sej upravnega odbora s posvetovalnim glasom, po potrebi pa ima predsednik sklicevati seje svojega odbora. 3. Nadzorovalni odbor ima podati na občnem zboru nadzorstveno poročilo in predlagati absolutorij upravnemu odboru in upravitelju. 4. Kot nadzorovalna oblast nad bolniško blagajno je pristojno v smislu § 115., lit. t obrtnega reda obrtno oblastvo v Mariboru, * kateremu je predložiti vsako leto po izvršenem občnem zboru računski sklep in mu na-j znaniti imena novega predsednika in pod-; predsednika upravnega odbora ter predsednika nadzorovalnega odbora. § 11. Prispevki članov in drugi dohodki. 1. Vsak član je dolžan pri vstopu plačati pristopnino v znesku Din 20.—. Svojci so te pristojbine oproščeni. 2. Vsak član ima plačevati 1. vsakega meseca za sebe in sozavarovane žene in otroke mesečno članarino, katero določi vsakoletni redni občni zbor na podlagi blagajniškega proračuna. Prvo leto ob ustanovitvi bolniške blagajne je plačevati: za člana Din 40.—, za ženo Din 20.— in, za vsakega otroka brez razlike starosti Din 10.— mesečno. Izpremembe teh prispevkov so veljavne vedno s 1. onega meseca, ki sledi tozadevnemu sklepu občnega zbora. 3. Vsak član plačuje razen tega mesečno po Din 10.— v podporni sklad, ki se vodi ločeno od bolniškega sklada. Družinski člani so tega prispevka oproščeni. Izterjanje zaostalih pristojbin se vrši po upravnem potu. 4. Bolniška blagajna ima nadalje pravico sprejemati za svoj bolniški in pdoporni sklad razna darila in volila in jih porahl v ta namen, za katerega so bila določena. Ako prejme darilo ali volilo brez določbe, pripa-de dve tretjini podpornemu in ena tretjina bolniškemu skladu. Istotako ima blagajna pravico, prirejati razne prireditve v korist bolniškemu in podpornemu skladu. Blagajniške preostanke je nalagati plo-donosno v kakem mariborskem pupilarno varnem denarnem zavodu in je obresti naložene glavnice pripisovati glavnicam pristojnih skladov. § 12. Blagajniško dajatve. Vsak član in sozavarovan družinski član (svoje) ima pravico do zdravniške pomoči in zdravil za nepretrgano dobo do enega leta, nadalje do oskrbnine v kaki javni bolnici II. razreda za nepretrgano dobo do dveh mesecev, v slučaju smrti člana pa ima izplačati blagajna po predložitvi pogrebnega računa njegovi družini prispevek k pogrebnim stroškom do Din 1000.—. Ako traja zdravljenje v bolnici več nego dva meseca, ima odbor pravico, v izrednih slučajih podaljšati plačevanje oskrbnine do treh mesecev. K stroškom za operacije, ki se niso izvršile v javni bolnici, prispeva bolniška blagajna največ do Din 1000.—. V slučaju, da se zdravi zavarovanec po zdravniški odredbi v kakem sanatoriju ali drugem sličnem zdravilišču, prispeva bolniška blagajna za dobo dveh, odnosno treh mesecev v višini oskrbnine v II. razredu mariborske javne bolnice. Izbira pogodbenih zdravnikov je prostovoljna. Ker pa plačuje bolniška blagajna zdravnike, zdravila in bolnico direktno, ima oboleli član ali svoje zahtevati v blagajniški pisarni tozadevne nakaznice z navedbo zdravnika, katerega želi. Le v slučaju, da se zdravi član v kakem sanatoriju itd., ima poravnati stroške sam in se mu povrne glasom predloženega potrdila dotičnega zavoda, kolikor časa je bil tam v oskrbi, prispevek v smislu prejšnjega odstavka. Oni zavarovanci, ki stanujejo izven Maribora in se zdravijo pri domačih zdravnikih, imajo javiti obolenje pismeno bolniški blagajni tekom 6 dni; le v slučaju, da obiščejo kakega mariborskega zdravnika ali pridejo v mariborsko bolnico, si imajo preskrbeti v blagajniški pisarni potrebne nakaznice. § 13. Podpore iz podpornega sklada, članom in bivšim večletnim članom, ki vsled I onemoglosti in starosti ter splošnega obu-, božanja ne morejo izvrševati nikakega obrta j ali si na drug način prislužiti za življenje ; potrebnih sredstev in so radi tega prišli v | nezakrivljeno bedo, more odbor dovoliti iz j podpornega sklada po potrebi in višini raz-! položljivih sredstev enkratne ali trajne mesečne podpore, katere določa odbor od leta do leta, odnosno, ako poseduje bolniška blagajna zavod za onemogle člane, jih dodeliti v oskrbo tega zavoda. § 14. Določila glede vdov in sirot umrlih članov. 1. Ako umre zavarovani član in vodi žena podjetje naprej, more stopiti ona na mesto umrlega člana in se smatra samo otroke kot družinske člane. 2. Ako pa žena ne vodi več obrta in hoče sama ali z otroci ostati še naprej zavarovana, teče njih zavarovanje dalje ter ima plačevati za sebe in otroke pristojbine, določene za svojce. 3. One vdove in nepreskrbljeni otroci pa, katerim ne ostane po moževi (očetovi) smrti nikako premoženje in nimajo za življenje potrebnih sredstev, ne plačujejo v blagajno ničesar več in se imajo podpirati iz podpornega sklada po potrebi in zmožnosti razpoložljivih sredstev, katerih visokost določa blagajniški odbor. Za delo nesposobne vdove more oddati odbor tudi v zavod za onemogle člane. § 15. Razsodišče. Morebitne spore med bolniško blagajno in zavarovanimi člani rešuje razsodišče, obstoječe i* predsednika in 6 članov. Kot predsednik fungira vsakokratni predsednik bolniške blagajne, 3 zastopnike delegira odbor, druge 3 pa imenuje v sporu se nahajajoča stranka izmed članov bolniške blagajne. Razsodišče sklepa z večino glasov. V slučaju pa, da je število glasov enako, odloča predsednik. § 16. Razpust. Razpust bolniške blagajne nosti poslabšani. Posledica Je bila, da so upniki ob pretečih krizah dolgove preračunavali na >zdravo valuto« in si izgovarjali svoječasno povračilo takisto v taki valuti, — torej Prav tako, kakor še danes pri nas! Eno samo izjemo pa je priznala praksa za primer močnejšega poslabšanja denarne vrednosti. Pri hipotekah, danih na zemljišča, smatralo se je za nfk1—n°’ da P°stane hipotečni up* , -,?a k°ncu koncev takih denarnih kriz — solastnik zemljišča. Take transakcije so bile žg v Grčiii i/73 Sasov 100-200 l»t pred iSS poznane, enako je Julij Cezar dovolil da se je dolžnik oprostil dolga s tem’ da je izročil upniku zemljišče po predvojni ceni. Isti izhod so dovoljevali tudi po tridesetletni vojni (1.1618 do 1648) tako, da je zemljišče, cenjeno po predvojni vrednosti, pripalo upniku do cela ali pa vsaj upniku in dolžniku skupno. Kriz je bilo vedno več in hujših in treba je bilo spraviti vprašanje raz-vredbe na nova pota. V predzadnjem letu tretje- šlezijske ali t. zv. sedemletne vojne je Friderik Veliki (leta 1762) izrečno povdaril, da ne gre več dalje tako,da bi dolžniki svoje dolgove pri upnikih odpovedovali in jih plačevali v — slabšem denarju. Poka- zal je, da tisti, ki žive le od obresti kapitalov, baš toliko izgube, kolikor dolžniki neopravičeno profitirajo. Ukazal je zato — in njegov ukaz je imel moč zakona, — da mora sleherrd dolžnik, ki odpove upniku svoj dolg, plačati ga v ravno tako dobrem kovanem denarju ali pa povrniti razliko v ažiju takoj v gotovini. Če pa upnik odpove posojilo in dobi denar povrnjen v novem zlatem ali srebrnem novcu, mora dati reverz, da bo morebiti pozneje določeni ažijo med staro in novo valuto plačal dolžniku nazaj. Francoska revolucija je imela — povsem naravno — veliko prilike popravljati obupne gospodarske razmere. L. 1798. so se odločili, da proglasijo vso cerkveno imovino za narodno last, dohodke iz prodaje te lastnine pa so vnaprej razdelili med narod v obliki — asignatov. Sprva so bili ti asignati zamišljeni kot kreditni Papirja, pa dali so jim brž ob izdaji lastnost plačilnega sredstva. Kdor je kupil državno imetje, smel je plačati z asignati. Ali kurz teh asignatov je padal rapidno. v marcu 1796 je znašala njegova vrednost le še 0.36%, torej je bila le malo višja nego ena tretjina prvotne vrednosti. V istem mesecu so uvedli kot zakonito plačilno sredstvo »teritorialne mandate« s prisilnim kurzom po nominalni vrednosti, kritje pa je bilo dano v državnih posestvih. Za trideset asignatov so izdajali en mandat. V oktobru leta 1796 je vlada zopet plačevala v kovanem denarju, a mandate je čedalje bolj jemala iz prometa. Z zakonom z dne 4. februarja 1797. pa je bilo mandatom svojstvo zakonitega plačilnega sredstva odvzeto. Da je bilo treba pri vseh teh krizah, ki so pač na las podobne krizam po svetovni vojni, — poseči po uspešnih sredstvih za ureditev zasebnega kredtnega prometa, je jasno. Najprej so izdali zakon, 13. julija 1795, ki odreja, da upniki niso dolžni predčasno sprejemati plačila dolga. Zakon z dne 23. junija 1797 pa je na-ukazal, da se morajo v vsakem depar-tementu postaviti razvidnice o denarni razvredbi. To je bil prehodni korak, odločilni pa je nastopil z zakonom z dne 1. decembra 1797, ki je uredil vprašanje zvišanja denarne vrednosti tako-le: Nominalni znesek, na katerega se je glasil ta dolg, ki je nastal po letu 1790, moral se je s pomočjo prej omenjenih razvidnic preračunati v kovan denar. Mesec za tem (5. januarja 1798) je izšel zakon, ki je natančno uredil zvišavanje tirjatev glede za- ostalih kupnin, življenjske rente, zahtevke in delitve, rodbinske in dediščinske dolgove. Da, celo v pretekle čase nazaj je posegel naslednji zakon z dne 8. maja 1798: Če 6e je prodajalec zemljišča obrnil na sodišče z zahtevo, da naj ono odloči, mari ga ni pri prodaji zemljišča zadela o času razvredbe asignatov občutna škoda, smelo je sodišče prodajo razveljaviti, ako kupec ni hotel kupnino naknadno doplačati na »pravično ceno.« Ali tudi še drugod so hoteli v tedajšnjem času z zakoni popravljati — škode, ki so nastale vsled denarne krize, pa — brez posebnega uspeha. Pa kmalu so prišli do izkustva, da taki in enaki zakoniti predpisi glede zvišanja vrednosti terjatev niso bili kos dejanskemu življenju. Iz prejšnje gorečnosti popravljanja se je izcimila — popolna resignacija: >Code civik je spravil čisto rimsko-pravno idejo zopet do veljave; njegov čl. 1895 se glasi: Iz denarnega posojila nastala obveznost se nanaša vedno le na svoto, ki je v pogodbi številčno izražena. Ako se novčne vrste pred časom vračila po svoji vrednosti zvišajo ali padejo, mora dolžnik vrniti posojeno svoto po številu, pa samo to svoto, in sicer v novčnih vrstah, ki veljajo o času plačila. — _ (Dalje sledi.) se mora izvršiti vsled sklepa občnega zbora na podstavi § 9. teh pravil. V teni slučaju pripade vse blagajniško premoženje podpor- > nemu skladu za onemogle in obubožane tr- j govce, katerega vodi daljo trgovski gremij v Mariboru. V slučaju razpusta bolniške blagajne potom pristojne oblasti ima upravljati njeno premoženje trgovski gremij v Mariboru. Ako se tekom 5 let ne ustanovi druga bolniška blagajna z razpuščeno sličnimi nameni v Mariboru, pripade to premoženje v prejšnjem odstavku določenemu fondu. Zveza trgovskih gremijev iu zadrug za Slovenijo v Ljubljani. Vabilo na redni letni obi ih ki se vrši Y četrtek, dne 21. maja 1925 točno ob 10. uri dopoldne v dvorani Zdraviliškega doma v Rogaški Slatini s sledečim dnevnim redom: 1. Pozdrav in poročilo predsedstva. 2. Tajniško poročilo o delovanju Zveze v letu 1924/1925. 3. Računski zaključek za leto 1924. 4. Poročilo preglednikov računov. 5. Proračun za leto 1925 in določitev zvezne doklade. 6. Razprava o samostojnih predlogih gremijev in delegatov po čl. 14. zveznih pravil. 7. Slučajnosti. V slučaju nesklepčnosti se vrši po čl. 13. zveznih pravil eno uro pozneje ravnotam z istim dnevnim redom drug občni zbor, ki pa sklepa veljavno ne-glede na število navzočih članov. Točnost in pravočasna udeležba delegatov na občnem zboru je častna dolžnost. Načelnik: Ivan Jelačin ml., 1. r. oziru dosegla svoj namen, se je konstituiral ožji odbor, ld bo vzel delo v svoje roke in kateremu bodo stali ob strani vsi športni krogi Slovenije. Odbor je konstituiran takole: Predsednik: dr. Souvan Hubert, namestnik: Goreč Josip, tajnika Stanič Lavoslav, Vrančič Vladimir, odborniki: ing. Prelovšek, dr. Blei-weis, dr. Senekovič, Rado Hribar, Anton Pintar in Viktor Naglas, namestnik: dr. Košiša. Veletrgovina v Ameriki. Amerikanski indeks za veletrgovino je izkazoval koncem meseca marca 158.70 in koncem meseca aprila t. 1. 153.18 točk. Indeks za veletrgovino na Čolioslova-škem se je od 1034 točk v mesecu marcu znižal na 1019 točk v mesecu aprilu. Najizdatnejši padec cen izkazujejo rastlinska živila s 3.2%. Zboljšanje posevkov v Rumuniji. Po uradnih poročilih se je stanje posevkov v Rumuniji vsled zadostne moče v zad-njeu času izdatno izboljšalo. Opozarjamo na današnji oglas »Vza-/emne posojilnice« posebno glede trgovskih kreditov. Denarstvo. Obtok bankovcev Narodno banke. — Po stanju dne 8. t. m.je imela naša Narodna banka za 5730.8 milj. Din bankovcev v obtoku. Tekom prvih osmih dni meseca maja t. 1. se je obtok povečal za 59.7 milj. Din. Carina. Pred povišanjem carine na luksuzno blago. V zvezi s finančnim zakonom za 1. 1925/26 se baje namerava carino na luksuzno blago izdatno povišati in z višjimi dohodki pokriti nove izdatke in izredne kredite. Carinski prejemki v tretji desetini meseca aprila t. 1. V tretji desetini meseca aprila t. 1. so carinarnice v naši državi pobrale 58,473.680 Din carine. Največ so pobrale carinarnice: v Beogradu 16 milijonov 9.114 Din, v Zagrebu 11,917.165 dinarjev, v Ljubljani 4,111.123 Din in v Mariboru 3,273.803 Din. Izmed carinarnic v Sloveniji so pobrale večje zneske še carinarnici na Jesenicah (505.659 Din) in na Rakeku (467.845 Din). Trgovina. Namere finančne uprave glede cen tobačnim izdelkom. Na interpelacijo poslanca Agatonoviča glede izplačila odkupnin za tobak je minister za finance izjavil, da se je plačeval letos tobak zaradi tega cenejše, ker se je upoštevalo okrepitev dinarja v to svrho, da se cene tobačnih izdelkov monopolske uprave v doglednem času znižajo. Sardele. — Vsled slabega vremena se nikjer v Dalmaciji ne morejo loviti sardele. Tovarne, ki se bavijo s konservi-ranjem rib, ne obratujejo. Na Hvaru imajo še okoli 1000 sodov neprodanega blaga, ker so stari odjemalci iz Grške izostali, novi pa ne prihajajo. Olajšanje trgovskega potovanja v Ameriko. V bodoče bodo dobivali potne liste za potovanje po Ameriki tudi trgovski potniki, če prav nimajo lastnih trgovin, vendar se bodo potna dovoljenja izdajala najdalje za dobo štirih mesecev. S to odredbo se bodo trgovski stiki Amerike z Evropo bistveno olajšali, ker je ravno rigoroznost pri izdajanju potnih dovoljenj jako oteževala razvoj trgovine med Ameriko in Evropo. Terminske kupčije na Grškem. Grško ministrstvo financ je zaradi omejitve spekulacije prepovedalo terminske kupčije in postavilo trgovino z devizami pod državno kotrolo. Londonski velesejem za volno se je letos jako slabo obnesel. Trgovci se ne spominjajo nobenega tako slabega leta v zadnjih 30 letih. Izgube presegajo dosedanje kupčije in znašajo okoli 20 milijonov funtov. Posamezne firme izgube do četrt milijona funtov. Splošno se domneva, da so povzročile letošnje slabe kupčije lanske špekulacije. Letos so kupčije na vseh tržiščih skrajno slabe, ker se nihče ne mara zalagati z volno, kajti ni izključeno, da bodo cene še nadalje padle. Položaj je jako nejasen. V Avstraliji, ki je glavna dobaviteljica evropskih tržišč, se je par sejmov zaradi tega kratkomalo odpovedalo. Športna razstava. Novost letošnjega velesejma bo Športna razstava, ki bo prirejena v najširšem štilu. Da bo razstava čim najbolje uspela in v vsakem Davki in takse. Občinska uvoznina v Ljubljani. Gremij trgovcev v Ljubljani naznanja, da je ge-rentski svet za oskrbovanje občinskih poslov mestne občine ljubljanske ugodil prošnji greinija glede plačevanja uvozni-ne za posodo, v kateri prodajajo ljubljanski trgovci blago odjemalcem izven Ljubljane. V bodoče bode pobiral dohoda rstveni urad uvoznino po naredbi pokrajinskega namestnika za Slovenijo z dne 21. avgusta 1922, št. 282/88, po tar. post. I. in ne po tar. pot. II. kakor sedaj. Ta olajšava velja le za rabljeno posodo, katero vračajo izvenljubljanski odjemalci. Zakon o taksah in pristojbinah. Iz Beograda doznavamo, da proučeva generalna direkcija, posrednih davkov vse predstavite in spomenice gospodarskih krogov za uveliranje zakona o taksah in pristojbinah in da sama uvideva potrebo, da se nekatere ostrine v materijel-nem oziru omilijo in posamezni detajli v formalnem oziru popolnijo. Davek na poslovni promet malih obrtnikov. Obrtniška zbornica v Beogradu je na zadnji plenarni seji naprosila svojega častnega predsednika narodnega poslanca Živojinoviča, da vloži interpelacijo na ministrstvo za finance zaradi preozkosrč-nega tolmačenja pojma mali obrtnik pri odmeri davka na poslovni promet, vsled česar se ta davek pobira tudi od obrtnikov, ki so pa po zakonu kot mali obrtniki oproščeni davka. Pripominjamo, da je v tej zadevi v ljubljanski zbornici že ponovno stavil samostojne predloge zbor. svetnik g. Zadravec. Znižanje davkov v Ameriki. Vlada namerava predlagati kongresu, da zniža dohodnino za 12%, kar bi pomenilo znižanje tega davka v vseh Združenih državah za približno 200 milj. dolarjev. Promet. Prevažanje pošte. Ministrstvo za pro-promet in brzojav je v sporazumu z ministrstvom pošte in brzojava odredilo, da se od dne 1. junija t. 1. dalje prevaža pošta z najhitrejšimi vlaki in sicer na progi Ljubljana—Zagreb—Beograd— Niš v vsaki smeri po trikrat na dan, na progi Beograd—Gjevgjelija trikrat in na progi Beograd—Subotica po dvakrat na dan. Tarifna ugodnost za izvoz sladkorja. Službene novme z dne 14. t. m. objavljajo za izvoz sladkorja sledečo tarifno obvestilo: »Ministrski svet je dne 14. marca dovolil za izvoz našega sladkorja v inozemstvo 30% popust na normalno tarifsko prevoznino. 'J’a ugodnost se prizna samo sladkornim tovarnam (Čupri-ja, Beograd, Vel. Bečkerek, Novi Vrbas, Crvenka, Osjek, Beli Manastir in Usora), ki pošiljajo sladkor v inozemstvo direktno iz tovarne z mednarodnim tovornim listom. Omenjeno ugodnost se sme izrabljati samo v času od 14. marca do 1. novembra 1925. Zračni promet mod Dunajem in Celovcem. Dne 17. maja t. 1. je bil otvorjen zračni promet med Dunajem in Celovcem. Zrakoplov odhaja iz Dunaja vsak torek, četrtek in soboto ob 16. uri in prihaja v Celovec ob 18. uri. Iz Celovca odhaja vsak pondeljek, sredo in petek ob 8. uri. Vožnja za tja in nazaj stane 100 šiligov. Iz naših organizacij. Ogled steklarne v Zagorju. Trgovsko društvo »Merkur« opozarja udeležnike, da se vrši ogled ob vsakem vremenu. Odhod iz glavnega kolodvora v četrtek ob 7-50 zjutraj. Odbor. Razno. Radi praznika v četrtek, dne 21. ina-;a, odpade četrtkova številka »Trgovskega lista«; današnja številka obsega zato šest strani. — Uredništvo in upravništvo. Novo poštno znamko. Ministrstvo pošte in brzojava v zadnjem času nima na razpolago zadostnih količin poštnih znamk. Zato je pred kratkim razpisalo licitacijo za izdelavo novih znamk, ki je pa ostala brezuspešna. Licitacija se ponovno razpiše, a sedaj pod ugodnejšimi dobavnimi pogoji. Razstava dekorativne umetnosti. — Razstava je bila sicer oficijelno otvorje-na že koncem meseca aprila t. 1. Vendar mnogi paviljoni inozemskih držav še niso bili izgotovljeni. Tudi paviljon mesta Pariza ni bil gotov. Večina teh paviljonov se otvori koncem meseca maja t. L, med njimi tudi paviljon naše države. Dela za aranžma v našem paviljonu so že dovršena. Pri ureditvi paviljona naše države sodelujejo med drugim gg. zbornični tajnik dr. Pless, akad. slikar Tratnik in prof. Grebenc iz Ljubljane. Stanovanjski zakon. — V petek dne 15. t. m. je Narodna skupščina sprejela novi stanovanjski zakon. Pred glasovanjem je podal minister dr. Grizogono o tem zakonu sledečo vladno izjavo: Vlada se zaveda, da samo s tem zakonom ne bo odpravila stanovanjske krize. Kriza bi se mogla odpraviti samo, ako se odpravi ali vsaj izdatno omili pomanjkanje stanovanj, ki je nastalo vsled vojnih prilik, zaradi tega le ni vlada voljna, ampak tudi odločena, da predloži skupščini poseben zakon, s katerim hoče omogočiti gradbo cenenih stanovanj. V to svrho bo predlagala vlada ene zakonske in finančne mere, katere so se v drugih državah z analognimi prilikami obnesle, ako so v skladu z našo proračunsko in obče z našo finančno močjo. — Bistvene določbe novega stanovanjskega zakona priobčimo v eni prihodnjih številk. Nova trgovska ladja. — Atlantska plovitna tvrdka Ivo Račič je kupila te dni na Angleškem novo ladjo, ki ima 8700 brutto-register ton. Ladjo se je krstilo na ime »Vidovdan«. Nakup te ladje bo izdatno pospešil razvoj naše trgovske mornarice na Jadranskem morju. Nomško-francoski dogovor glede kalija. Prej je imela Nemčija v kaliju ne-kak monopol in je poljubno diktirala cene itd. Z izgubo Alzacije je pa prišlo precej kalijevih skladišč v francoske roke in ima sedaj tudi Francija veliko besedo. Po dolgotrajnem pogajanju so sklenili sedaj v Parizu dogovor in so nemški delegati že odpotovali tja, da ga podpišejo. Eksport v Ameriko je sedaj končno urejen v razmerju 70 : BO; 70% pošlje Nemčija, 30% pa Francija, oziroma Alzacija. Dalje beremo, da se bo takoj po ratifikaciji dogovora ustanovil v Holandiji nadstrankarski sindikat, ki bo sedanja in bodoča naročila iz inozemstva razdeljeval v istem razmerju, ki velja za Ameriko, torej 70 :30. Tako bo delal ta sindikat sedaj za ves svet. Kupčija nem- škega kalijevega sindikata se letos zelo ugodno razvija; v aprilu so prodali 668 tisoč metrskih stotov čistega kalija, v lanskem aprilu pa 561.000 stotov. V prvih štirih letošnjih mesecih so ga prodali 5,800.000 stotov, v istili lanskih mesecih pa samo 2,800.000. Ob sklepanju dogovora so zahtevale alzaške tvrdke zase višjo kvoto kakor 30; pokazalo se je pa, da so svojo zmožnost precenjevale ali pa da je francoski domači konsum tako velik, da predstavlja za eksport razmeroma le majhne množine. Podržavljen je lokalnih železnic na Češkoslovaškem. — Češkoslovaška nameniva podržaviti vse lokalne železnice, ki so dolge 1859 km. Zakonski osnutek je že predložen in se ravno sedaj obravnava v^ senatu. Po tem osnutku prevzame država od dne 1. januarja t. 1. lokalne železnice z vso premično in nepremično imovino in z vsemi aktivi m pasivi. S podržavljenjem lokalnih železnic se odpravi hkratu tudi lomljenje ta-rifov ob prevozu blaga s prog dosedanjih državnih železnic na proge lokalnih železnic in obratno. Brezposelnost na Angleškem. — V angleški spodnji zbornici se je pred kratkim razpravljalo vprašanje brezposelnosti. Na vprašanje bivšega min. predsednika Lloyd Georgea, kaj namerava vlada ukreniti, da se položaj omili, je odgovoril minister javnih del, da je vlada že izdelala načrte za elektrarne, da na ta način vsaj postopoma omili brezposelnost. Na Angleškem je bilo koncem meseca aprila t. 1. 1,187.000 oseb brezposelnih. Švicarska urarska industrija. — V 1. 1924. je Švica izvozila 14 milj. ur v vrednosti 257 milijonov frankov. Prejšnje leto se je izvozilo ravnotako 14 milionov ur, a njihova vrednost je bila za 54 milijonov frankov nižja. Od ur, izvoženih v 1. 1924., je bilo 6 milijonov niklastih žepnih ur, 2,400.000 niklastih ročnih, 1,117.000 srebrnih žepnih, 1,108.000 srebrnih ročnih, 303.000 zlatih, 1,078.000 zlatih ročnih, 69.000 kronometrov in 244 tisoč ostalih ur. Gozdovi na Bolgarskem. — Bolgarska ima 2,800.000 ha gozdov, to je približno 30% celotne površine. Od te površine gozdov je 20% državna, 53% občinska in samo 18% zasebna last. V Evropi imajo več gozdov nego Bolgarska samo: naša država z 40% celotne površine, švedska z 47%, Finska z 56% in evropska Rusija z 38%. Podražitev tobaka v Franciji. — Za sanacijo državnih financ je francoski minister za finance od dne 14. maja t. 1. zvišal ceno tobačnim izdelkom za 20 do 30%. Promet na sueškem prekopu. — VI. 1924. je uporabilo sueški prekop 35.122 ladij; od teh je bila polovica angleških. Skupna tonaža je znašala 34,651.932. Za porabo prekopa so navedene ladje plačale 186,460.813 frankov pristojbin. Ogromni dobički žitnih špekulantov v Čikagi. Ameriški poljedelski minister je objavil senzacijonelno poročilo o žitnih špekulacijah v čikagi. Minister ugotavlja, da je terminska kupčija v Čikagi v rokah par oseb, od katerih sta dve najvplivnejši ob hosi zaslužili v celoti 22 milijonov dolarjev. Poročilo povdarja, da je tako poslovanje protizakonito, vsled česar bo vlada uporabila vsa sredstva, ki jih ji nudi zakon o terminski kupčiji, da prepreči zlorabe. Vlada namerava strožje nadzirati žitno terminsko kupčijo. Preživljanje v Atenah. — Po uradnih podatkih je znašala indeksna številka za preživljanje v Atenah v posameznih mesecih 1. 1924 (leto 1914 = 100) v januarju 1340, v februarju 1358, v marcu 1424, v aprilu 1275, v maju 1198, v juniju 1206, v juliju 1206, v avgustu 1236, v septembru 1291, v oktobru 1314, v novembru 1334 in v decembru 1384. Državna borza dela v Mariboru. Od 10. do 16. maja je bilo pri tej borzi dela 125 prostih mest prijavljenih, 182 oseb je iskalo službe, v 72. slučajih je borza posredovala uspešno in 24 oseb je odpotovalo; od 1. januarja do 16. maja pa jo bilo 2452 prostih mest prijavljenih, 3933 oseb je iskalo službe, v 116 slučajih je borza posredovala uspešno in 40 oseb je odpotovalo. Pomanjkanje dela je kakor pretečeni teden: največje pri ključavničarjih, drvarjih, krojačih in čevljarjih; v gostilničarski stroki je pa skoraj pomanjkanje delavcev. Štev. 58. > '■ammmmmamamam Dolgovi naše države. V prilogi >Mitteleuropaische Wirt-schaft« podaja dunajska >Neue Freie Presse« po svojem zagrebškem poročevalcu statistiko državnih dolgov naše države. Poročilo navaja sledeče dolgove: Zunanji dolgovi: 1. 2% loterijski dolg iz leta 1881 v znesku 33 milijonov francoskih frankov, vplačanih je 156 milijonov. 2. Monopolsko posojilo iz leta 1888 v znesku 10 milijonov francoskih frankov, 'dolga je še 8-67 milijonov. 3. 4% konv. posojilo iz leta 1895 v znesku 355,292.000 francoskih frankov, od katerih je še 264,590.500 neporavnanih. 4. 5% monopolsko posojilo iz leta 1902 v znesku 60 milijonov frankov, 46 milijonov 486.000 frankov še na dolgu. 5. 414% posojilo iz leta 1906 v znesku 95 milijonov frankov, današnji dolguje še 76,173.000 frankov. 6. 4% % posojilo iz leta 1909 v znesku 150 milijonov frankov, dolga je še 94 milijonov 104.500 frankov. 7. 5% posojilo iz leta 1918 v znesku 250 milijonov frankov, dolga je še 224 milijonov 396.500 frankov. 8. Londonsko posojilo iz leta 1909 za Črnogoro v znesku 250.000 angleških funtov, dolga še 239.800 funtov. 9. črnogorsko posojilo iz leta 1913 v znesku 8 milijonov frankov, ker še do danes ni ta dolg kakor tudi obresti vplačane, je narastel dolg na 11 milijonov 284.000 frankov. 10. Posojilo za bosansko železnico v znesku 60 milijonov zlatih kron, jugoslovanski dolg, iz tega posojila znaša sedaj 19-2 milijona zlatih kron. 11. Od Avstro-Ogrske prevzeti dolgovi v znesku 743,234.350 v papirju in 10 milijonov 202.414 zlatih kron. 12. V vojnem času v Ameriki najeto posojilo v znesku 52 milijonov dolarjev, današnji dolg skupno z še ne vplačanimi obrestmi znaša 61,587.000 dolarjev. 13. Vojni dolg Angliji v znesku 16 milijonov 544.623 frankov. 14. Vojni dolg Franciji 511,581.250 frankov. 15. Dolg za vojni materijal Franciji 1000 milijonov frankov. 16. Dolg za vojni materijal Angliji 10 milijonov 210.252 funtov. 17. 8% Bleirovo posojilo v znesku 15 milijonov 250.000 dolarjev. 18. Francosko posojilo iz leta 1924 300 milijonov frankov. Notranji dolgovi: 1. Državni dolg Narodni banki za izvzete obligacije o vojni škodi (rentne) v znesku 1.186,367.907 Din. 2. Državno posojilo pri Narodni banki 2.966,355.034 Din. 3. 7% drž. invest. posojilo 500 milijonov Din. 4. 4% agrarno posojilo za Bosno 1921 "v znesku 130 milijonov Din. 5. Avtonomni dolg v znesku 176 mili-. jonov 657.000 Din, v pap. kronah. 6. 2 % % dolg kot odškodnina za vojno Škodo privatnim osebam v Srbiji in Črnogork približno 4 milijarde Din. Skupni notranji dolg znaša torej 8 milijard 826,889.941 Din. Zunanji dolg po današnjem kurzu 22'1 'milijard Din, skupni dolgovi torej skoro 411 milijard Din. Glede dolgov za vojni materijal, katerega je predvojna Srbija dobila od zaveznikov, smatra sedanja vlada, da so -vsled napačnih kalkulacij previsoko pre- računjeni. O tekočih dolgovih ni nikakega natančnega poročila. V ZLATOROG Ljubljanska borza. Pondeljek 18. maja 1925. Blago: Remeljni in polremeljni, mon-te, 60/60, 38/78, 78/78, 98/98, 120/120, 4 m dolž., 98/98, 120/120, 5 m dolž., vezani, fco meja, 11 vag. den. 630, bi. 630, zaklj. 630; trami monte, 8/8 do 13/16, 4 in 5 m dolž., fco meja, 14 vag. den. 410, j bi. 410, zaklj. 410; madrieri smrekovi, ; 17X110, 20X110, 4 m dolž., fco meja, 3 vag. den 650, bi. 650, zaklj. 650; trami, ; 8/8, 8/11, 11/11, 11/13, 13/16, 13/19, j 16/16, fco meja, 3 vag. den. 400, bi. 400, | zaklj. 400; bukove parjene deske, I. in II. vrsta, 27 m, 38 mm, od 2 m dolž., od 15 cm širine naprej, fco Postojna, 1 vag. den. 1123, bi. 1123, zaklj. 1123; pšenica Rosafč, 80 kg, rinfusa, promptna, par. Ljubljana den. 450, bi. 490; pšenica avstralska, rinfusa, promptn^, par. Ljubljana bl.485; pšenica Hard Winter 2, rinfusa, promptna, par. Ljubljana den. 465, bi. 500; otrobi pšenični, drob., par. Ljubljana bi. 190; koruza, dob. maj, junij, par. Postojna, neocar. bi. 260; rž, Canada, We-stern 2, dob. junij, fco Ljubljana bi. 460; Ječmen 57/59 kg, fco maked. postaja bi. 300; ječmen pivovarski, fco vagon Ljubljana bi. 390; krompir beli, fco dolenjska postaja bi. 125; krompir rumeni, fco štajerska postaja bi. 115; krompir ru-dečkast, fco štajerska postaja bi. 135; bučne peške, zdrave, suhe, rešetane, juta vreče, cg. 50 kg bi. 875. Vrednote: 7% investicijsko posojilo iz leta 1921 den. 61, bi. 63; Loterijska 2 'A% državna renta za vojno škodo den. 178; Celjska posojilnica d. d., Celje den. 200, bi. 204; Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana den. 225, bi. 260; Merkantilna banka, Kočevje den. 110, bi. 124; Prva hrvatska štedionica, Zagreb den. 805. bi. 812; Kreditni zavod za trgovino in industrijo, Ljubljana den. 190, bi. 200; Strojne tovarne in livarne d. d., Ljubljana bi. 134; Trboveljska premogokopna družba, Ljubljana den. 385; Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d., Ljubljana den. 110, bi. 120; >Stavbna družba« d. d., Ljubljana den. 265, bi. 280; 4%% kom. zadolžnice Kranjske deželne banke den. 20, bi. 20, zaklj. 20. Tržna poročita. Mariborski trg dne 16. maja. Vkljub precejšni vročini (+ 20°) so slaninarji pripeljali 31 vozov na trg in so prodajali svinjsko meso in slanino po 20 do 30, drob pa po 20 dinarjev kg; domači mesarji so znižali malo cene in sicer so prodajali govedino po 15 do 17.50, teletino in svinjino pa po 17.50 do 20 Din kg. Cene klobasam so pa kljub temu ostale dosedanje. — Perutnine je bilo okoli 800 komadov. Cene so bile piščancem 20 do 25 Din za par, kokošem 25 do 50, gosem in racam 60 do 80, puranom po 80 do 125 Din komad. — Domači zajčki so se prodajali po 10 do 50, kozlički po 50 do 75 Din komad. Kozlički se vsakokrat v kratkem času prodajo, čeravno se prodajalci in kupci potezajo za cene. — Krompir, zelenjava, sadje in druga živila. Ker se bliža čas novemu krompirju, so cene poskočile. To pot so ga že prodajali po 10.50 do 12.50 Din mernik (7% kg) oziroma na drobno po 2 Din kg. Tudi kumare, ki so se začele pred dvemi dnevi prodajati, so drage, namreč po 18 do 20 dinarjev kg oziroma po 10 Din komad. Drugače pa so bile cene čebuli 5, česnju 15 do 20, kislemu zelju 3.50, kisli repi 1.50 do 2, solati 4 do 5, jabolkom 3 do 8, posušenim slivam 16 do 18 dinarjev kg. Črešnje so se prodajale v sredo 13. t. m. po 35, v soboto 16. t. m. pa že po 30 Din kg — toda kupujejo se malo. Surovo maslo je bilo po 46, kuhano po 54 Din kg. Jajca so se prodajale po 0.75, pomaranče po 1 do 3.50 in limone po 0.50 do 1 dinar komad. — Lončena in lesena roba na Mariborskem trgu. Bilo jo je precej in se je prodajala po 0.50 do 100 Din komad. Leseni stoli so stali 50 do 75, lesene vile po 15 do 20, lesene grablje po 15 do 25 dinarjev komad. Brezove metle 2 do 5 Din komad, koruzna slama pa 30 dinarjev vreča. Seno in slama na mariborskem trgu. V sredo so kmetje pripeljali 4 vozove sena in 6 vozov slame, v soboto pa 15 vozov sena, 3 vozove otave in 12 vozov slame na trg. Cene so bile senu 55 do 87.50, otavi 60 do 75 in slami 45 do 60 dinarjev za 100 kg. — Slama se je prodajala tudi po snopih (škopah) in sicer po 2 do 2.50 Din komad. — Proda se pa skoro vsakokrat vse. * * * STATISTIKA 0 NAŠI ZUNANJI TRGOVINI L. 1924. Uvoz. Leta 1924 je znašal uvoz tujega blaga v Jugoslavijo 1.016,390.000 kilogramov, 1,660.000 kosov in 210.000 kubičnih metrov v vrednosti 8.221,743.552 dinarjev. Udeležba raznih držav je bila sledeča: Italija Češkoslovaška Avstrija Anglija Nemčija Dinarjev % 1.687,588.181 2052 1.649,780.340 20-07 1.625,811.879 1977 874,441.631 10-67 682,123.082 8-30 Zedinjene države 320,877.209 3 90 Francija 276,374.627 3 36 Grška 265,446.761 332 Ogrska 238,254.975 290 Rumunija 183,060.884 223 Indija 78,599.010 095 Holandska 73,994.963 0-90 Švica 62,942.938 0-77 Belgija 38,320.075 0-48 Poljska 38,261.372 0.47 Vse druge države so uvozile manj kakor za 10 milijonov dinarjev. Prvi trije uvozniki so nam poslali tri petine vsega uvoza (60-36%), prvi pet pa štiri petine (7933%). Vidimo hudo uvozno Konaurenco mea Italijo, Češkoslovaško in Avstrijo. Kakor pri izvozu je bila tudi pri uvozu lani Italija na prvem mestu; Češkoslovaška je bila pred tremi leti še na petem mestu, se je brž povzpela in je prekosila lani tudi svojo najhujšo tekmovalko Avstrijo, za 030%. Napram letu 1923 se je uvoz znižal za skoraj 88 milijonov dinarjev; ker se je obenem izvoz zvišal za 1490 milijonov, je slika obeh let čisto drugačna: leta 1923 je bil eksport 97% importa, leta 1924 pa 116%, lanska bilanca torej precej aktivna. Glavni predmeti lanskega uvoza so bili ti-le: bombaževe tkanine v vrednosti 1504-7 milijonov dinarjev = 18% importa, nato pavola s 414-7 milijonov = 5%, skupaj bombaževo blago 23% ali skoraj ena četrtina; nato volnene tkanine 7 % importa ali 583-8 milijonov dinarjev; vseh teh treh okoli 30% importa; železnina 3097, stroji in aparati 267 5, sladkor brez razlike 222 8, kava (surova) 221 itd. Italija je importirala: bombaževih tkanin za 604 milijone dinarjev, volnenih tkanin za 176, pavole za 170, torej samo tekstilij za 950 milijonov — 56% njenega importa, riža nam je poslala za 95 milijonov dinarjev, moke vseh vrst za 91, surovega usnja za 43 itd. Češkoslovaška je importirala: bombaževih tkanin za 481 milijonov, volnenih za 197, skupaj za 651 milijonov dinarjev — 40% njenega importa; nadalje sladkorja za 157 milijonov, železnih fabrika-tov za 66 milijonov, lanu in konopnine za 57, stekla za ogledala in okna 45 itd. Avstrija je importirala: bombaževih tkanin za 170 milijonov, železnih fabri-katov za 146, strojev In aparatov za 68, volnenih tkanin za 66, surovega in napol izdelanega železa za 56, usnja za 53 itd. Tudi druge države so nas zalagale s tekstilijami; Anglija s surovo kavo itd. Znaki kažejo, da bo trgovska bilanea letos v še večji meri aktivna. _ Najboljši Šivalni stroji ln kolesa so edino le Josip Petelinc-a naroke GRITZNER. PHi)Nlxin ADLER i« rodbino, obrt in Industrijo Ljubljana bll“ Pr,hTf- . L J «a* »poirtnlb »•uk * vezenju brerpličen. Večletn. garancij*. Delavnica sa popravila Na veliko. Talafon »13 Na malo. Dobava, prodaja. Zidarska in kamnoseška dela pri zgradbi kurilnice na postaji Novi Sad se bodo oddala potom ofertalne licitacie pri direkciji državnih železnic v Subotici dne 13. junija t. 1. Dobave. Direkcija državnih rudarskih preduzeča v Sarajevu sprejema do SOt. maja t 1. ponudbe glede dobave železa ter glede dobave tračnic. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 12. junija t. L pri upravi državnih monopolov v Beogradu glede dobave 43,000.000 okroglih belih spojnic; pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobavo jermenov; pri direkciji državnih železnic v Subotiči glede dobave loja ter glede dobave 500 vagonov drv. — Dne 13. junija t 1. pri direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave bele kovine, glede dobave bele pločevine ter glede dobave injektorjev. Predmetni oglasi s natančnejšimi podatki so v pisarni Trgov»ke in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. I TRG. IND. D- »- Tlslca knjige, pravila, cenike, račune, letake,____ gbfse, lepeike, brošure, posetnice ln razglednice IaE^rSuJe vsakovrstne trgrovske kakor tudi vse drug« uradne tiskovine. ----- Lastna knjigoveznica — — — ~ » LJUBLJANA - SIMON GREGORČI^VA UL 13. - • • _____ Pfvomzi'« ' ° -Jr'1'.', V'i- /£_,vjjr •. Vrhunec finomehanike. Zastovslvo Ludov^k Baraga, Ljubljana/^ Šelenburgova val. 6/1. Originalne potrebščine za OpaSograph (Fixat( Prescrvat). E2SEQS2EssB5aBBHHaeBaa^aBBaaE2ssBiSis^saBssasassa^® 3EESE v. . . • . Poilno Ctk. raC. Sl. It.103. Tel< Josip Peteline, Ljubljana Sta Toliko I (Mba Preknovagt ipoaci&t) ob VOdl . malo! Mporol« polrebSClne m HrUfe, krojače, Cavljarje, sedlarje, blago, pletenine, iepat robe«. Ketke, »okano«. toaletno blago. MS Telefon 913 LjubU^nčanom v vednos!! Uljudno naznanjam, da je nekdanja znana gostilna pri Conžku — 6edaj pod imenom .Gostilna pri Kmetu* popolnoma prenovljena in razširjena. Poleg hiše sem uredil velik vrt in poseben prostor za balincanje na travniku. — Vodim priznano dobro kuhinjo in točim pristna domača in štajerska vina. Sveža perutnina vsak čas na razpolago. Priporočam se cenjenim znancem in prijateljem iz Ljubljane in domačinom za prijazen obisk. Fran Kmet, Spodnja Šiška, Celovška cesta št. 75. Veletrgovina kolonijalne in špecerijske robe Zaloga sveže pražene kave, mletih dišav in rudninske vode £ ;-t Točna in solidna postrežba I Zahtevajte ceniki ipecerij sko blago vrslno žganje še o In pridelke lorrstno rudninsko vodo teataut ppažarna vnet; kava in mlin »a dl-Bav« ib električnim »bratom. iKSE Vzajemna posojilnica lllllilllllllilllllllililllllllllllllillilillllill r. z. * o. X. linillllllllllillllllllllllllllllllilllllllillll if Ljubiiani, Miklošičevi cesti j poleg hotela „UNION“, v lastni palači eio voljtaje : trgovske kredite v lekočem ra- j čunu proti »elo nizkemu obresto* vanju, sprejema cesije in daje posojila na varne račune, proti poroštvu, vknjižbi na posestva i. t. d. Obresti in pogoji nejugodnejšl. Vezane hranilne vloge obrestuje po dogovoril. Hranilne knjižice drugih zavodov sprejme kot gotovino. Obrestovanje se torej ne prekine. Varnost: Rezervni fondi, deleži članov, ki jamčijo ; še z enkratno deležno vsoto, lastna paUtča, obširna ciruga posestva -v hi in inozemstvu, frtoieli „llnion“ £i«i. rSd. ESENC. lll!IIIIIIHIIIIiilllllli!llllllill)IIHiillllll!ililiii!l!l za rum, konjak, likerje in žganje Ekstrakti in arome za nealkoholne pijače vseh vrši Koncentrirani sadni .1..! za aromaliziranje kan-cien ditov in sladčič PRAVI MALINOVEC Sadni grog (Punsch) = Limonov sok = priporoča: Srečko Potnik in drug Ljubljana, Metelkova ul13 !! Zahtevajte cenike !! i Zaloga moškega perila tovarne ,»TRIGLAV IM H ■ Mih HflBIl—MBSaflMBMMgMHKBi nasproti hotela „Štrukelj“ | Llufeilafi«, PoifcKfcacRstažU : Krovec, stsvfeeaf, sa&RterHskl in j ekrsssi kiefar. testetedle rodc* v««tov l Naprava atraVovaiav, - KapaHSb* bi kloacfne m^rave. ?•< J Izdelovanje posad bi pločevina za Z barvo, lak in med vsake v*J&os41, kako* tudi posod (škatle) za konzerva > Širite in naročajte »TRGOVSKI UST**! dreto in vse vrste vrvarskih izdelkev ler v to stroko spadajoče b'ago dobite v skladišču .KONOPJUTA* Ljubljana Gosposvetska 2 tovarna vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana, imdft : nsjfinejš! in najokusnejši : ' namizni kis iz pristnega vma. ZAHTEVAJTE PONUDBO l —f Tetaicne ki Mgijenične n^mod«-deje urslena kliarna ¥ lueesla IV piisfM; UuMMfc, cfi'? 51. t«, II. « v". - : -~~-r Pisma: Žebljarska zadruga, Kropa (Slovenija). Žeblji za normalne in ozkotirne železnice Žeblji za ladje, črni ali pocinkani Žeblji za zgradbo, les itd. Žeblji za čevlje Spojke za odre in prage Brzojavke: Zadruga Kropa. Spojke za ladje in splave Železne brane Zobje za brane Kljuke za podobe, zid, cevi, žlebove itd. Vijaki z maticami O*"* Telefon interurban: Podnart 2. Podložne pložice Matice Zakovice za tenderje, kotle, mostove, »ode, pločevino, kolesa ild. Vijačni čepi Verige Vsi v našo stroko spadajoči železni Izdelki po vzorcih In risbah najceneje. Dustrovanl ceniki na razpolago. Prodaja se samo na debelo trgovcem. L1UBL1ANSKA KREDITNA BANKA ^ — MaianovUena lttOO. " um glinica lil 51,111811 -Skiiii nune ni Bil 11.1.911- jUilonovl]ena 1SOO Ljubljana, Dunajska c. (v lastfli hiši) o PODBUŽNICE: w Brežice. Celje, Črnomelj, Gorica, Kranj, Maribor MetlcoviC, Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, ' Split, Trsi. AGENCIJA: Logatec. Q Poštni ček. ražun Ljubki 10.509 Brzojavni naslov: Banka UMm Tel. štev. 261,413, 502, 503, 504. B f Se priporoča za vse v bančno stroko spadajoča cieSa. ^ I— ......................................................................................................................... Ti*k tiskarne >Merkar<, trgo^Hko-indastrijske d. d. Lastnik in izdaN«*: »Merkur«, trflovsko-indu*inj*ka d. d., Ljubljana. - Udgovorai uredaik F. JliKAS.