Animacijsko komunikacijske akcije Author(s): Žarko TOMŠIÈ Source: Urbani Izziv, No. 12/13 (junij 1990), pp. 78-79 Published by: Urbanistični inštitut Republike Slovenije Stable URL: https://www.jstor.org/stable/44180553 Accessed: 07-09-2018 12:44 UTC JSTOR is a not-for-profit service that helps scholars, researchers, and students discover, use, and build upon a wide range of content in a trusted digital archive. We use information technology and tools to increase productivity and facilitate new forms of scholarship. For more information about JSTOR, please contact support@jstor.org. Your use of the JSTOR archive indicates your acceptance of the Terms & Conditions of Use, available at https://about.jstor.org/terms This article is licensed under a Attribution 4.0 International (CC BY 4.0). To view a copy of this license, visit https://creativecommons.org/licenses/by/4.0/. Urbanistični inštitut Republike Slovenije is collaborating with JSTOR to digitize, preserve and extend access to Urbani Izziv This content downloaded from 194.249.154.2 on Fri, 07 Sep 2018 12:44:34 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms äM2J37SÖ Teme novih projektov, s katerimi se bo skupina OECS-ja za urbane za- deve ukvarjala v prihodnjem man- datu, s o za Jugoslavijo nedvomno zanimive. Naše sodelovanje v zad- njih projcktih Zemljiška politika v i mest ih in Vplivi socialno-demo- grafskih sprememb je bilo dobro sprejeto, fmpombe so Ieteic pred- vsem na nepopolnost in slabo pri- merljivost podatkov in na regionalno parcialnost. Parcialnost prispevkov izvira iz dějstva, da srno se v projekte vključevali, ne da bi imeli za to odo- brena kakršna koli sredstva na na- cionalnem nivoju, ter iz slabe pove- zanosti in zgolj minimalnega sode- lovanja strokovnjakov in poznaval- cev posameznih področij v ostalih delih Jugoslavie. Upamo lahko, da bodo najnovejši pogovori naših minist rov v Parizu (pogovori ministra Lončariča na OECD-ju in g. Marendiča s pred- stavniki skupině OECD za okolje) o prist opu Jugoslavie v članstvo OECD-ja přinesli pozitivně rezulta- te. Jasno pa je, da sam interes, stro- kovna pomoč in morebiti tudi fi- nančna podpora s strani OECD-ja ne bodo dovolj. Časi večnega zgolj "pristavljanja lončkov" so minili. Za resno sodelovanje v OECD projck- tih OECD-ja bo treba združiti stro- kovne in organizacijskc moči na jugoslovanskcm nivoju. Izgovorov, da v projcktih sodcljujcmo zgolj kot * volonterji in, da so zato prispevki parcialni, pač ne bo nihče več jemal resno. mag. Barbara Černič, dipl. oec. * Nekaj glavnih po u dar kov osnutka poročila je bilo zajetih v příspěvku Kaj je novega v zemljiški politiķi v deželah OHCD (Urbani izziv, št. 10, dec. 1989). ** Porořilo je bilo predstavljeno v prispevku Politika dežel OKCD na področju varstva okolja v mest i h (Urbani izziv, St. 11, apr. 1990). Vsa gradiva 16 seje skupině OF, CD so na razpolago na Urbanističnem institutu RS. Programe seminaijev in konferenc, ki so bili predstavljeni na seji, objavljamo v rubrik i Kongresi. odzivi Žarko TOMŠIČ: Animacijsko komun ikacij- ske akcije Pospešcvanje razvoja je uspešno le, če izhaja iz ljudi, njihovih znanj, sposobnosti in ambicij, če temelji na aktiviranju vseh lokalnih potencialov okolja - prostorskih, naravnih, ma- terialnih in kadrovskih. Zato se zav- zemamo za "razvoj od spodaj", za samorazvoj na osnovi teritoriálně, ekološke, sociálně in kulturně iden- titctc. Aktíviranjť okolja je zato na- ša stalna naloga, ki poteka sočasno z vsemi drugimi dejavnostmi. Pri vsch projcktih, ki jih izvajamo (zgornja Meniska dolina, Kozjansko, Haloze), smo lahko zapisali, da "ti kraji niso prepoznani kot perspek- tivní, šc zlasti pa jih tako ne vidijo njihovi prebi valci. Še več, v veči ni primerov so celo mnenja, da se ne da nič več narediti." Takšna nezainte- resiranost prebivalstva seveda pred- stavlja veliko oviro za teorijo avto- propulzivnega "razvoja od spodaj navzgor". Zato smo menili, da mora vzporedno z razreševanjem osred- njih razvojnih problcmov in dejav- nosti potěkali tudi načrtno us- merjeno komuniciranje z domačo javnostjo, tj. sistematično animiranjc prcbivalccv za vključcvanje v razvoj- na prizadcvanja svojega kraja. Na podlagi podatkov raziskovanj, ciljcv projektov in našega komuni- acijskcg znanja smo izdelali tak- š strategijo (osnovno zamisel) animacijsko - komunikacijske ak- cije, po kat cri moramo v ozračju pe- simizma najprej ustvariti zavedanje in sp emeniti stališča ter vedenje krajanov in nato postopno od pe- simizma prcko ozračja optimizma in participacijc priti do ozračja uspeha; ali shematsko přikázáno: 1. vzbujanje pozornosti (ustvarjanjc zavedanja in zanimanja), 2. osveščevalna dejavnost (spre- memba stališča ter vedenja), 3. participacija (omogočanje sode- lovanja), 4. organizacija (oblikovanje pro- gramov). Komunikacijski instrument je kom- binācijā odnosov z javnostjo, osebne komunikacije, publicitctc in včasih tudi oglašcvanja. Moje siceršnje mnenje je, da so pri izdclovanju in izvajanju tovrstnih animacijsko - komunikacijskih akcij najpomcmbncjši elementi kreativ- nost, izvirnost, inovativnost in domi- selnost ter da zato ne moremo na- věsti neke obče veljavne formule za uspešno vključcvanje ljudi vrazvojne projekte. Vsekakor pa obstajajo vsaj nekateri osnovni načini, instrumenti in napotila, mimo katerih ne more noben projekt, ki ima za cilj sode- lovanje prebivalstva v njem. Ti so se tudi v praksi - kjer se pot rdi, da je propagiranje določene ideje in pri- poročjivcga vedenja še kako zahtev- na naloga - v vsch naših primerih izkazali za zelo učinkovite in se mi zdijovredni vsaj kratkc představit ve. V prvi fazi, koje bilo potrebno vzbu- dili splošno pozornost, smo pričeli s skrbno izdclanim nagovorom, sloga- nom (npr.NaredimoČrnozopet bar- vilo) in zaščitnim znakom (npr. mav- rico) na plakatih in letakih kot začet- nim spodbudam za razmišljanjc, predvsem pa z namenom, da bi bil začetek akcije ludi nckakšna ugan- ka. Takšnc cclostne podobc posa- meznih projektov (zaščitni znak, slo- gan, logotip in barvě) moramo po- tem uporabljati pri vseh oblikah, saj je tak náčin krajanom mnogo bližji kot pa na primer naslov Urcsniče- vanje razvojnega programa za zgor- njo Mcžiško dolino. Kasneje, po tej uvodni fazi, smo upo- rabljali takšne náčine in sredstva ko- municiranja, ki najbolj pripomorejo k tesnemu štiku, doseganju zaupanja in prepričanju, da mislimo resno. To so: strokovni svet pri krajevni skupnosti, sestavljen iz najakliv- nejših krajanov in predstavlja vez, koordinatorja med nami in krajani; izložbe, ogiasne deske, opremljenc s celostno podobo za obvestila in po- ročanje o delu; svetovalno-informa- 78 This content downloaded from 194.249.154.2 on Fri, 07 Sep 2018 12:44:34 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms URBANT IZZIV odzivi cijski center kot prostor v smislu "borze idcj"; skrînjîce za pozive, mncnja in predloge "sramcžljivcjših" krajanov; župniki, na vasi /clo poslu- San in spoStovan vir informiranja; "odprti telefon"; akcija "črnih pik", vkatcri smo fotografirali slabc točke v kraju in pozivali k njihovi odpravi... Lahko rcčem, da smo se v večini pri- merov dokaj hitro približali ozračju optimizma. T ako smo lahko přešli na drugo fazo komuniciranja, v kateri smo se s konkrétními idejami us- merili napovsem določene segmen- te javnosti in na konkretna po- dročja, hkrati smo zajeli tudi stro- kovno, poslovno in úpravno zakono- dajno javnost. Poglavitne komunika- cijske dejavnosti predstavljajo tu: lo- kalni radio in tisk (za obveSčanje), tiskáni mediji (za publiciranje pro- jektov), osebna pisma, mladinska delavnica (v kateri opravljajo mini raziskovalne naloge otroci domači- ni), razstavc (na katerih prikazujejo domačini vsc, kar sami delajo), do- kumentācijā in ponudba zapuščenih objektov, javne tribune, prezentacije idcj, organiziranjc tečajev in preda- vanj, "kalilnica podjet ništ va", kjer lahko mladi, Sc neaktivní podjetniki preizkusijo sebe in trg ... Na ta náčin smo priSli do prvih "op- timistov", udcležcncev v projektih, bolje řečeno, večina jih je sama priSla k nam. Z njihovimi idejami in znanjem ter našo strokovno pomoč- jo smo skupno začcli snovati prve konkretne projekte in tako přišli že do prvih oblik participacijc, tj. obo- jestranskega enakovrednega odnosa sodelovanja. NajuspeSncjše smo po- tem na raznih prireditvah in prcko lokalnih množičnih medijev (v Črni na Koroškcm se je kot najučinkovi- tejši izkazal lokalni TV program ka- bclsko-distribucijskega sistema) představili kot lokalne zmagovalce, lokalne junake in z njihovim vzorom spodbudili šc druge dejavnosti. Pri tem smo lahko računali tudi na mo- čan adut, dobro znano slovensko "fovSijo". Zarko Tomšič, dipi, nov., Nov'na - studio podeželja. Ravne na Koroškem. informacije Kongresi, posvetovanja, poletne šole ... Mednarodni kongresi v letu 1990 MESTNO OKOLJE - SPREJEM- UÏV RAZVOJ (Urban Environ- ment/Sustainable Development), Toronto 15. do 20. junij 1990. NASEL JA IN SPREJEMÏ JÍV RAZVOJ (Human Settlements and Sustainable Development, Toronto, 21. do 23. junij 1990. MEDNARODNI FORUM O OKOLJU IN MESTU (Internatio- nal Forum on Global Environment and the Citv), Osaka, 1. do 3. julij 1990. KULTURA, PROSTOR, ZGO- DOVINA (Culture, Space, Histo- ry), Ankara, 8. do 12. 7. 1990, (11. mednarodni kongres IAPS). RURALNA OBMOČJA IN DRUŽBENO - EKONOMSKI RAZVOJ, Ljubljana, 23. do 27.7.1990 (Srečanje Komisijc za sprcmcmbe v ruralnih sistcmih pri Mednarodni geografski uniji). Organizator: Filozofska fakultet a, Oddclck za geografijo, Ljubljana. SVETOVNI KONGRES LOKAL- NIH UPRAV ZA SPREJEM- UIVO PŘÍHODNOST ( The W rld Congress of Local Govern- ments for a Sustainable Future ), New York, 5. do 8. September 1990. Organizator: Organizacija združe- nih narodov SOCIÁLNĚ VLOGE ANTRO- POLOGHE (The social Roles of Antrophology), Lizbona, 5. do 12. September 1990 ( inter - kongres Mcdnarodnc komisije za urbano an- tropologio lUAES). NAČRTOVANJE MESTNEGA PODZEMEUA (Urban Under- ground Planning), Stockholm - Hel- sinki, 12. do 16. September 1990 (mednarodna konfcrenca IFHP). MESTO IN REKA (The City and the River), Antwerp, 19. do 21. Sep- tember 1990 (mednarodni kongres). (Oživljeno zanimanje za veliká mes- ta je v srediSčc zanimanja ponovno postavilo stara pristaniška območja iz 19. stolctja. V Severni Amcriki, Veliki Britaniji, v Mcditcranu in tudi v severozahodrti Evropi je revitali- zacija teh pristanišč postala pomem- ben del prenove ali oživitve mest in pristaniSč. Tudi Antwerp je pred kratkim lotil revit alizacije, zato se želi s pomočjo kongresa učiti iz iz- kušenj podobnih mest. Program: Mesto in reka, Mesto in pristanišče, Nove oblike sodelovanja.) RAZVOJNE POLITIĶE ZA PO- DEŽEUE, MALA MESTA IN URBANE REGUE (Development policies for Rural Areas, Small Towns and Urban Regions), Dublin, 24. do 28. September 1989 (40. sve- tovni kongres IFHP). MOČ URBANE REGIJE (The Strength of the Urban Region), Rot- terdam, 7. do 12. oktober 1990 (14. konferenca INTA). (Mnogim regijam je uspělo doseči izredne spremembe. Na poti je bilo storjeno nekaj napak, toda rezultāti so bili pogosto presenetljivi. Kaj je bil kij uč njihovega uspeha? Kaj so se naučili iz izkušenj? KakSne možnosti in nevarnosti čakajo regije, ki sprej- mejo izziv modcrnizacije njihovega prostora ter sociálně, ekonomske in kulturně klime?) METROPOLIS '90, Melbourne, 15. do 19. oktober 1990 (3. svetovni kon- gres World Association of the Major Metropolises). (Internacionalizācijā gospodarstev, prestrukturiranje in povezovanje novih, naprednih industrij v me- tropolitanskih območjih je vzpod- budila resurgence v vlogi metropole. Pojavil se je nov val možnosti in pro- blemov na stanovanjskem področju, v prometu in okolju. Metropolis '90 bo idcntificirala in analizirala tcžnje in poročala o pristopih k reScvanju.). 79 This content downloaded from 194.249.154.2 on Fri, 07 Sep 2018 12:44:34 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms