Dopisi in novice. — Iz Dnnaja. (dop.) Letošnje leto je dalo dunajskim ljudskim in srednjim šolam mnogo — premnogo otrok. Po vseh šolah so vsi razredi prenapolneni, posebna gnječa je pa po meščanskih šolali, Tako n. pr. je moral krajni šolski svet v drugem mestnem okraji letos na novo 17 paralelnih razredov odpreti. Da pa ne bode kdo mislil, da je na Dunaji premalo šol, omenim, da je tu 14 deških in 14 dekliških meščanskih šol, potem 41 deških in 42 dekliških Ijudskih šol, in 4 mešane šole, tedaj vseh skupaj 115 šol. Od teli jih je v pervem mestnem okraji 10, v drugem 19, v tretjem 14, v četertem 10, v petem 9, v šestem 14, v sedraem 14, v osmem 9, v devetem 11 in v desetem 5 šol. Med temi pa niso neštevilni privatni instituti, kterili po Dunaju vse mergoli. Tudi srednjim šolara je doneslo letošnje leto mnogo uoencev. Brez števila se jih je moralo podati nazaj v ljudske šole, ker tam ni bilo prostoro za-nje. Najbolj plodovito je pa bilo to leto za žensko pripravnico. Vsako dekle že hoče biti učiteljica. Ženski spol hoče le učiti; ali nastane vprašanje: kdo se bo pa naposled učil, ker bo manjkalo mater? Tudi najboljša učiteljica ne more biti dobra mati. Ako porablja svoje moči v šoli, ji jili ne ostane nič za svoje otroke, ako jih kaj ima (kajti kakor je znano, se smejo učiteljice tudi možiti). Kako pravičen je pač, ako ravno že zastarani izrek: Ženska ima namen postati mati in druzega nič. Na dunajski pedagogiji se jih je vpisalo letos okoli 230 učiteljev in učiteljic. Koliko jih bode vztrajalo do konca leta, o tem bodem poročal pozneje. Kakor se sliši, ne misli dunajski mestni magistrat nobene meščanske šole vefi sezidati, ampak kar bode novih nastalo, se bodo imenovale vse Ijudske šole in sicer po številu razredov: petrazredne, šest-, sedem- in osemrazredne. Dunajski filistri prav radi kritikujejo šolstvo, pa nc le samo ustmeno, ampak tudi po vscb umazanih, sleparskih, judovskih lističih. Vsak tak »afterpedagog« meni, da je le njegova misel (»seine Ansicbt« ali »sein Gutacbten«) edina prava. Ali blamirajo se tako, da je joj! Poznanja vredno pa je to, da se nobeden previden človek ne zmeni za to kritikovanje, češ, saj oslovski glas ne gre v nebesa. To jih pa tudi najbolj jezi. Jako čudno je pa, da se ti »afterpedagogi« jako potegujejo za učiteljice, kterili nihče drug tu ne mara, »Gospodje so vse kaj druzega, pravijo, kot te frajlice«. (Ako že morejo ženske biti pri učiteljstvu, naj bi se jim ženske šole izročile, tam bi bile bolj na svojem mestu, kaj če ženska pri živih, razposajenih dečkih.) — Iz seje c. k. dež. šl. sveta dne 5. oktobra 1877. Učenik na gimnaziji in drugi na realki sta se stalno umestila in dobila naslov profesor. Poterdilo se je, da se na dvorazredni šoli v Komendi vpelje poldnevno podučevanje, tudi se je poterdilo, da sovPostonjskem okraju postavili nekaj pomočnih učiteljev. Prošnje za službo učiteljice na ženski vadnici tnkaj so bile oddane slav. ministerstvu s primernim nasvetom. Prošnja učenca na realki za ponavljanje razreda je bila oddana slav. ministerstvu. Dvema glavnema učiteljema in učiteljici na vadnici se je priznala perva petletna doklada. Na pritožbo nekaterih sosesk zoper razsodbo c. k. okrajnega šolskega sveta zarad razdelitve naklada za šolsko stavbo, overgla se je razsodba c. k. okraj. šl. sveta. Zastran nagrade za podučevanje v kerščanskem nauku na 4razredni ljudski šoli se je ukazalo, da se ima nadalje pozvedovati. Da se uravna nagrada za verouk po ljudskih šolah, volil se je odsek, ki ima snotek pretresovati. Plača na dvorazredni ljudski šoli v Litiji se je določila na 500 in 450 gl. Učitelji: Vincent Kmet za sv. Lovrenc na Temenici, Anton Jereb za Vodice in France Jurman za Nemško-Loko, so bili stalno umestjeni. Pozivi in prošnje za olajšanje kazni zastran šolskih zamud, za nagrade, za posojilno izplačevanje, in pripomoč so bile rešene. — Iz seje c. k. dež. šl. sveta dne 18. oktobra 1877. 0 s n o v a za izpeljavo postave 20. junija, ki se tiče podučevanja v verouku na javnih ljudskih šolah in troška za to, ima se poslati knezoškofijskemu ordinarijatu v pozvedenje (Gutachten). Dvorazredna ljudska šola v Višnjigori, Žužemberku in Dernovem (na Notranj.) se ima razširiti s početkom šl. leta 1878/9 na trirazredno, tretjemu učitelju se priznava 400 gl. Podpora pri kranjskemu deželnemu odboru za zidanje šole v Srednji vasi v Bohinju je bila nasvetovana iz normalnega šolskega zaklada. Za stalnega učitelja je bil poterjen Janez Uršič iz Tunjec in Karol Kristof za Planino (Stockendorf). Prošnja padlega abiturienta za i z v a n r e d n i i z p i t še jedenkrat, a le iz jednega predmeta je bila predložena slav. ministerstvu. Tretjo kvinkenijo sta dobila dva profesorja iz gimnazije. Definitivno je bil poterjen učitelj na realki z naslovom profesor. Prošnje za zlajšanje kazni zarad šolskih zamud, za oproščenja šolnine, za posojilno splačevanje plače, za nagrado in denarno pripomoč so se reševale. Metelkove stipendije so bile odločene šestim ljudskim učiteljem. — Slovensko učiteljsko društvo. (Konec.) II. Kako bi se vravnale sedanje šolske knjige. 0 tem poroča vodja g. A. Praprotnik. (Glej vvodni članek). Eazgovor je bil zelo živahen in g. Levičnik je med drugim o novem abcedniku nasvetoval posebno: 1. Naj bi bil novi (kedaj?) Abcednik ilustriran, za kar naj bi se rabile take slike, ki služijo dobro kazalnemu poduku. Posamezne pisne čerke naj bi bile v Abcedniku narejene v mali in tudi v večji obliki, ter naj bi se s tem združil tadi navod, kako naj učitelj uči otroke pisati po taktiranji, na pr.: i. t. d. 3. Prestop od dveli - čerknili na tri- in več - čerkne zloge naj se polalika, ker to v starem dosedanjem Abcedniku prizadeva silni trud. (Sicer pravi g. L., da bi bil pripravljen za prenaredbo Abcednika sodelovati toliko, kolikor bi bilo v njegovi moči). Nasvet g. L. je preuzročil živ razgovor, ker so bili nekateri zoper slike po šolskili knjigab. 0 I. Berilu misli g. B., naj bi se le nekatera berila nadomestila z drugimi, preveč moralizirati po berilih tudi ne gre, vsaka reč na svojem kraji in ob svojem času i. t. d. Nekateri so želeli v II. Berilu več zgodovine; naravoznanstvo bi nekako zadostovalo i. dr. (Solske knjige so bile na dnevnem redn 1. deželne učiteljske skupščine l. 1874 in bodo beržkone tudi v bodoči, ki vtegne biti prihodnje leto; takrat se bode stvar gotovo vsestransko pretresovdla in konečno določila. — Ker so pa šolske knjige polje, na katerem učitelj dela in se trudi, je tedaj razgovor v tem prav primeren in priličen, ne le vradnim, temveč tudi zasebnim učiteljskim skupščinam. Iz tega uzroka smo to postavili danes na dnevni red.) III. »Kako se goji petje in godba po selskih Ijudskib šolah«. 0 tem obširno poroča g. Stegnar, ki je ob svojem času nasvetoval stenske table, iz katerih bi se učitelji urili in vedno vadili peti po notah, da bi sčasoma postali spretni, zanesljivi pevci, in otroci pa, da bi se tudi naučili peti na podlagi notne sostave, ali da bi si dobili toliko pojmov o umeteljnem petji, da bi bila pot oglajena do višega muzikalnega izobraževanja. Vse to predavanje bode objavil »Učit. Tov.« Posebnih debat na to ni bilo, ker referent g. St. je omenil mnogih razmer in se je oziral na obilo okoliščin; a vsi navzoči so tudi spoznali, da njegovi nazori o tem so bolj ideal, po kterem se ima truditi učitelj. Smoter ali cilj se mora na vsak način nekako višej postaviti, da se v srečnem položaji vendar nekaj doseže, saj je tudi Napoleon rekel: od svojili ljudi več zahtevam, kakor morejo storiti, to pa zato, da vsaj toliko store, kolikor morejo. — Ko bi na pr. vlada pošiljala posebne nadzornike za poduk v »godbi« kakor je svoJ8 dni poslala nadzornika za risarski poduk, bi se godba bolj gojila po učiteljiščih. Po drugi strani imajo pa kandidatje za učiteljstvo toliko naukov, da jim oprav preveč časa ne ostaja za godbo. Ker samostalnih predlogov ni bilo, so se volili pregledovalci računov g. g.: Kogej, Kovšča in Stanonik. V odboru so poprejšni g. g.: France Go- vekar (predsednik), Blaž Kuhar (podpredsednik), Ivan Tomšič (blagajnik), Matej Močnik (tajnik), J. Borštnik iz Šmarije, J. Oenčič iz Eamnika, Ivan Lapajno iz Ljutomera, Androj Praprotnik in Feliks Stegnariz Ljubljane. Predsednik sklene zborovanje s primeniim nagovorom in na versto pride: ,,!Varodna šola". Predsednik g. Feliks Stegnar razdeli navzočim letni račun preteklega leta (glej »Učit. Tov.« 1. 19. str. 300—301) in prideva posameznim točkam računa nekaj pojasnil in potrebnih dostavkov. V primeri k pretečenemu šolskemu letu je bilo delovanje obširneje radi veče vdeležbe, zlasti, kar se tiče zahtev, ki so jih udje stavili do društva. Manj vgodno pa se mora zaznamovati število poedinih dobrotnikov, dasiravno jih je društvo posredno po predavanji v ljubljanski čitalnici mnogo iinelo. To predavanje osnovano po posebnem odboru, so izverstno rešili g. profesor Šuklje, g. doktor Šavnik, g. Janko Kersnik in g. slikar Ivan Franke. Slava jim! Želimo in prosimo le, da bi tudi letošnjo zimsko sezono rndoljubni gospodje osnovali take podučne govore, ki kažejo občinstvu krasoto domačega jezika v znanstveni razpravi viših predmetov, in ki mu dajo priliko zajemati lepega nauka ter se zanimati za višjo izobraženost. Eazun te koristi, ki jo imajo slušatelji sami, pa store ob jednem »dobro delo«, ki neprecenljiv sad obrodi. Za doneske dobi učeča se mladina učnih pripomočkov; s tem ji je nauk mogoč in polajšan. Noben darček, ki ga društvo sprejme, ni zaveržen. Bevnemu učencu pride gotovo v korist. Nepotrebno zaveržen ni nijeden novec, kar sicer ni vselej pri podpori revežev. Kdor kaj N. šoli daruje, sme dejanske zahvale preverjen biti, dasiravno obdarovanec ne ve, kdo je njegov dobrotnik in komu veljajo serčna čutila, katerih skipi otroško serce po daru razveseljeno. Kako prijetne občutke ima tudi učitelj videvši, da se mladina raduje prijetih učnili pripomočkov! Koliko vspešne spodbude do marljivosti rode darovi učencem razdeljeni! In le na Vas učiteljih je, da tako veselje mladini mnogokrat napravite in da ji večkrat veselje do ueenja v serce sadite. Toraj nabirajte, dragi tovariši, skozi leto in dan novce, vsaj veste pomen pregovora: »Zerno k zernn pogača i. t. d.« Jaz mislim, da ni preveo, ako zalitevam, da vsak učitelj na mesec nabere saj 10 novcev. Leto prinese goldinar in 300 učiteljev pa 300 gld. Mar ni lepa svota? (Dalje.) — Imenovanje. Gimnaz. ravnatelj v Gorici g. dr. Janez C i n d 1 e r je postal deželni nadzornik za realistične predmete po srednjih šolah na Štajerskem, Kranjskem in Koroškem; stanuje v Gradcu. Stopa tedaj mesto g. dr. M. Vrečkota v kranjski deželni šolski svet.