IZDAJA DELAVSKI SVET TOVARNE GLINICE IN ALUMINIJA »BORIS KIDRIČ« KIDRIČEVO
Ü ré j uje urgdiiiški odbor : predsednik Marjan Bizovičar., /'člani: Vida Detiček, Anica, Klajnšek* Antoji Ko-zöderc, iv^ji. IVfazera, Franc MéSkò, Simon Pešec, Ivan Tušek, 'Frane; Vrli0, Mirko Zupanič j
Opgoyprni urednik:* v ' Inastane Tonejc ' Naslov uredništva: ' Aluminij Kidričevo Tekoči račun pri NB Ptuj . 604-19-1-320.
Telefon 23-12/211 Rpkopisov ne vračamo Tisk : tiskarna . časopisnega ■podjetja ^Mariborski tisk«
. Maribor
St. 2
FEBRUAR 1964
LETNIK II.
Letna konferenca ZKS TGA
ostalim komu-nist-om,-saj :bi; s-ieer to -lahko vodilo v tehnokratizem in ozkost. . :	- -P
Nedvomno -najvažnejše vprašanje je bilo dzvajshje ;štafišč VII. kongresa. ZK J in pa predvsem III. premima CK ZKJ Zato se je pdkoči-l® TK lotilo pred-, vsem dveh vprašanj. 1
1.	Kaj podstavlja OO ZK v današnjih pogojih socialistične-, ga razvoja v -celotnem mehanizmu družijghpga -dela? ..in
2.	Kaj predstavlja. vsak član ZK v tem mehanizmu?
Zadnjo soboto v januarju so člani. ZK našega podjetja izkoristili za svoj obračun dela v preteklem mandatnem obdobju. Na letni -konferenci so bili med drugimi tudi član CK ZKS Leopold Krese, član OK ZKS Tine Zorič, dipl inž., člana obč. komiteja ZKS Ptuj Tone Žagar in Jože Fridl, predsednica občinske skupščine Ptuj Lojzka Stropnikova, republiški poslanec v gospodarskem zboru Bogo Tomše, dipl. inž., ter predstavniki tovarniških komitejev iz ZK »Impola« in tovarne dušika Ruše.	.. ..
Predvsem, je . popienpbn-o obdobje, v käterem se 1 je kbn.fe-renoa vršila'. V tem času zaiklju-čujemo nekaj važnejših 1 akcij, kot so: sprejem 'statuta podjetja, prehod -na.42-iirni delovni teden itd. Obenem pa se pričenjajo razprave ,q metodah dela or-, gani-zaci.j in članov ZK. V teh razpravah, ki bodo obenem priprava za 8. kongres ZKJ se želi temeljitd' -pregledati dosedanje delo in uspehi ZK. Del konference je bil zato posvečen tej temi, predvsem pa vprašanju. odnosa oziroma statusa tovarniškega komiteja- do OO ZK.
TEŽIŠČE BELA PRENESTI V OSNOVNE ORGANIZACIJE
V praksi pa se čestokrat Srečamo, s pojavom, ki jev bistvu nenormalen.. V zadnjenj- pasu. vedno ugotavljamo,' da vodstva ZK 'delajo dobro in so äktwnia) OO pa so Spasivne V bistvu gre za to, da srno smatrali, da mora vodstvo obravnavati vse in o vsem dati svojo sodbo., namesto
nov ZK:' TO'je'napačne pojmo-1 vanje načči-a- demOkra^čnega1 centralizma oziroma nepravilno poenostavljanje tega principa. Čestokrat se namreč ddgä j a; ' da se člane ZK obveš-ti o nekem sklepu kateregakoli foruma, jih opozori -na’ partijsko' disciplino in j im potemjpreptisti izvaj an je. Takšna -metoda vsekakor ne ho dala- najracionalnejših Vezül-tä“ tov. Načelo demokratičnega centralizma zahteva namreč upoštevanje čim več mnenj, temeljito argumentacijo slehernega, stališča-ah šele-’ potom ttogovta* za skupno stališče. Le na ta način ; bomo dosegli,' da se-’bodo člani ZK zavestno zavzemali za' takšno stališče; ih- šefe takrat bo njihova aktivnost-pogojevala-; •najboljše- rezultate. -Iz. tega zopet- izhaja, da se morajo komunisti:. 'yeč dogovarjati',1 več raz-
Dejanskp sta .ti dve; vprašanji med seboj- tako-t-egno povezani; da že z odrejanjernThpr. statusa člana ZK.. k-ot. aktivnega druž-beno-političnega delavca, kj z močjo temeljito proučenih' argumentov in prepričevanja predi stavlja subjektivno, silo, lahko takoj odredimo vlogo tudi osnovnim organizacijam in ostalim forumom ZK. Današnja stopnja družbenega razvoja ne-; dvoumno . zahteva - .dosledno ,jiZ_ . -vajanje Stališč- predvsem II...plenuma CK ZKJ.-- Široka decentralizacija, uvajanje čim neposred-nejšega delavskega in družbenega upravljanja in čim popolnejša demokratizacija vsega družbenega dela, ne - prenaša več samo formalnih avtoritet in komandiranja. Zàtò sé je popolnoma upravičeno ZR odrekla vlogi foruma ža operativno reševanje in odločanje ,o- Vseh vprašanjih, kot je to bilo morda potrebno v NOB in še delno v dobi administrativnega vodepja države. Iz takega foruma’ mora postati in je večji del že postala zveza naprednih, - razgledanih ip družbeno aktivnih političnih delavcev, katerih glavna naloga je delovanje in posredovanje najnaprednejših Stališč- V organih upravi jan ja;: družbenp-političnih organizacijah itd; Zaradi t.egh g tudi- ni gla-vina- dejavnost komunista sodelovati nh SpStùnku os-: novne orgàniz-aèfjq, -1 -^epkaV'^Jj e’ tudi to -neobhod-nb pbtrebhhi SP; m-ora- predstavlja# Samo mèsfòj-. kjer se vsi- č-Tabr ZK z določenega področja dbgbyòrijb, tóme- , njajo izkušnje in bé’ha 'ta način priprayijp za delovanje na drugih področjih. "
da'bi -.bila vodstva- samo oiigani-I 'žatoSr'koordinator političnega41 ! ' dela V - OÓ. Vsdkakor hó/ -mora ‘Ztežaščbdela v ZK prenesti v OO'
, kor1 bodo le tako angažirani- Vsi.
-	komunisti. Na konferenci - je bj-*10' očitno, da je bito delp "ttč V .
’preteklem letu dokaj d-ogtkgno^ ; 'to-qtiföjnas je samo dejs-tvq, jih so prdV zaradi fega^-OO stagnirale, .Sicer je pravr.da je'forum,
-- ki povezuje ..preko ,£>0 vse komuniste v « pod jetju, vodno na Itekočeto in da dajp svojo oceno
-	'poaaVov in dogodkov, ki sp gb-meihbhi ne sam-p za;,.vse ..podjetje, ampak tudi za posamezne ko-
-	muniste ;n -OO.’ yondar bi morale o teh stvareh predvsem razpravljati OO -in'; biti .tudi -seznanjene s'istališčemlkomiteja.
Obravnavan je bil tudi. pojav, ki je lahko zelo škodljiv in vo-, jdf- do -'Strajne pasivizac-ije, čla-
' Naš proizvajalec 1
’ pfavljdtiji^k-ratka, za uspešno in :>zayes-too delovanje vsakega čla-■'ina ZK je potrebno, da se pred-. § vsem- čim več posvetuje y syoji ' OO. Zaradi tega morajo ÖO po-: Sta# hieisip; kjer bodo komunisti :■ -Jo-Kjurali svoje stališče 'na podlagi-.skupnega dogovora iri v 2<>-skl'àdu - programom in statutom-ZK. Glavno torišče njego-
*	yega delovanja kot-j družbeno : političnega delavca pa so ..potem
ostale' oblike družbenega delovanja. Podobno vlogo kot -ÒO ■ lahko prévzame’jo tudi. .djiuge oblike . organiziranega dog^ar-
*	jgnja. ikomutnjstov. PreSvgppfese-
..	času -uvel javljaj o
? ražhi--aktiv} kp-munigtov po področjih .njihove dejavnosti.'Na ta .način poetane razprava bolj kvalificirana in racionalna. Vsekakor morajo biti zaključki
. takšnih posvetov -posredovani
Dragiš^ • Modripjak--
KA.BROVSKO VPRAŠANJE; IZOBRAŽEVANJE, ŠTIPENDIRANJE
ÀBha osrednjih tem-letne konference je bila kadr-ovška-poli-ti-käfv podjetju, O -ka-drov-ski politiki je bilo V zadnj’ém nasu že toliko ipol'édhtnó.'da je jnejimsko uštvar5qn;'v;tfšjjd,a^gre“za „fenu# no kampanjo.
Na vsak naČin’jev k arh panjsko delo'- prav " pri- kadrovanju 'neJ Vzdržho. -Gre predvsem za to, da je stihijsko peguj-lranje naših Eisterpgy -izöbräze^anja, fm^i-ranjà Šbjsfcva, šUpehdirai^ja in -tuh-i rahi ohfilhegh razvrščen j a ir. ;ipga‘žfi.g^e'kbđra,!pr^ halb.Ijigb^ödarsJvo ' y '®qraj’--tì&| rijogbč položaj. Že mnogokrat je bila -dokazana resnica, da pogojuj e;- -napreddk med ostalim tudi višja raven proizvajalcev. Brez
Navedbo-e., slabosti, pri .-ngšeni delu so,'šhmq,,ovira,,-da.-rezultati niso še .bplj-ši ;iin, ,jl\j.]-e ,tudi zato pot|ebh04tq^mv^thfq odpraVtfer
Vseh -t
pošplošdifatij', Sàj; Sq so nili doise^eihl yittóil tìolbcen; n'apredök, ‘prebVSetn 'vsehiniski, j'é hil doseže# pri delu organtìy üpr'ä-vljahjä ' ' ÌPrédvSem; ", dè^ osrednjih' ’ b-rgänöV’ upravljanja je bilo temeljitejše in še je večje število članov kolektiva aktivno .angažiralo -pri reševanju visakafetij e ir problematike poslo-vanja podjetja. Vsekakor imajo pri tem pomemben delež člani ZK. V preteklem letu 5 je bilo usphšn-o izvedenih tudi nekaj akciji. Predvsem .so bili člani ZK ^aktivni pri pripravah- in -izvedbi volitev^v-zvezn-o-,1 republi- ' ško m.-8^:htf.koi--skiU,^ihO"i-
kadrov pa'se naše -gospodarstvo nè bo moglo d-vighiti iz. dosedanje primitivnošti, ki je v primerjavi' z -haprèdkòm razvitejših gospöddrstev čedalje očitnejša.
Prav zaradi takšnega razvoja se mnogokrat tudi .’dvig produktivnosti -'prestavi' na večjo fizično angažiranje proizvajalčev:. Glavne oblike dviga produktivnosti in s tem tudi napredka moramo iskati med uvajanjem modernejše in temeljitejše organizacije dela, uvajanjem modernejših tehnologij in naprav itd. Šele potem bomo lahko govorili o osvobajanju človeka in njegovem duhovnem napredku. Za , vse to : pa je Potreben visoko izbražen kader in zato je pridobivanje čim kvalitetnejšega kadra in čim več kadra stalna naloga.
Konferenca' "je obravnavala-stänje kadrov, r izobraževanje, štipendiranje, izredep štuidij -itd.-Ugotovljene” so bile: -nekatere' prav - osnovne- pomanjkljiv osti« ,-Podjetje nima nobenega plana kadrov. Prav tako nima izdelanih profilov za osnovne poklice v podjetju. Podjetje nima izdelanega plana izobraževanja in s potrebnimi profili usklajenih učnih načrtov. Sedanje izobraževanje v našem izobraževalnem centru temelji v glavnem na pridobivanju -formalne kvalifikacije, namesto da bi se spe-' oializiralo za potrebe delovnih mest.
Pri primerjahju' pjedviSenega kvàlffikacij^ega^Sestaya, ki je zapiskn v .pràviltìiki'h o delitvi osetanTh dohodkov, - in p‘q dejan-ské" ižĐbrazb e‘ Ij udi, ki ta mesta zasedajo, lahko ugotovimo veliko ,nesk;4a>dje,‘Na „mnogih delov-gag : jmeštSi ’ -že - Več ’^-et;1 d’éla je ljudje, ki-pimajo predpiSbhé’ jz-; obraz.be, zato lahko upravičeno dvomimo; ’v realnhcšt predvidene iz-obfažbe. B^,en glavnih 'käal'qy gov za to je’ bilb ft’eupfayioeho forsirgnje1 -višje 'kvaltfiikačije, khf ^fe- - bilk- 'šejknšk-pi'p^treBŠat: zalo da’ SS-biK. 'Sšhkb tosetini' -dohodki višji tj -Z ato1* ho j tih jno potrebno vskladiti potrebe pO' kvalifikacijah s potrebami, -ki jih narekuje naš tehnološki proces in pa naš nadaljnji razvoj, ter šele na osnovi tega pametno in racionalno planirati potrebe p» izobraževanju ih po kadrih. Tako korigtràné'pòt-rebé delovnih mest po kvälifikaqijäh pa- moramo tudi čim temeljiteje zadovoljevati. 1
Določeno stimulacijo je . po-trebrjp. .dati -tudi izobrazbi naše-. ga proizvajatog;. Bq,udarjqnq je bilo, naj bi v n.ač^.a naše. delitve viiljug;li tudi -postavko dejapslk? izqfeag).e ; v i^cloip- pföinovne ,por* .stovk-q, ki pa j -bi diolečS® -r'až-mer j a .med proizvajalci. S- tem bi; <se pri ohranj eirem^fpripcjp.u delitve osebnih dohodkov po vloženem delu .odpravile nelo-gigne »uj*avnilqyke« . rgzhpnoih k vaiifik acij ■. ' : pg :,šst>h del ovnih mestih,-, ki so bile, ^rato®.' toej-spodbudne «a.,s-troko-vui-.naprer-dek našitojp.rai^gjalcevjMlhsRae žepp 'j#: ‘bjlo lrajhčhjiej tdia 'fé; pri delu,'fejer -se :meri~ skupni učinek določene skupine ljudi,.po-
XNadaljevanje na 2. strani) 1
LETNE OBČNE ZBORE SINDIKATA
PRIPRAVE ZA
Obdobje enega leta je časovno obdobje, v katerem lahko naredimo mnogo ali nasprotno temu zelo malo. Napačno bi bilo, če~ sindikalni aktivi po preteku mandatnega obdobja ne bi analizirali svojega dela in s tem zaključili svojo obvezo _do kolektiva.
Letni občni zbori so več kot vsakdanja razprava o problemih; so tribuna široke demokracije našega družbenega življenja. Vodstva sindikalnih aktivov morajo članstvu dati v razpravo in v oceno svoje enoletno delo ter upoštevati podane predloge za bodoče delo. Razen tega so občni zbori čas, ko mora članstvo izvoliti vodstvo svoje organizacije, ki bo zmožno in hotelo organizirati politično-družbeno dejavnost na svojem območju v takšnem obsegu, da bo zadovoljevalo potrebe kolektiva. Želja vseh nas je, da bi z letnimi občnimi zbori utrdili dobre lastnosti naše dejavnosti in odstranili napake, ki so nam večkrat zatemnile uspeh vztrajnega dela. Če upoštevamo, da je za nami obdobje vsestranskih sprememb in da se bodo te spremembe v pri-hodnem mandatnem obdobju stopnjevale v še večji meri, potem nam je največja naloga, pripraviti letne občne zbore nä taki ravni, da bodo odraz dosedanjega dela in iniciativa za bodoče delo.
KAKO PRIPRAVITI OBČNE
ZBORE
Uspeh letnega občnega zbora je v veliki meri odvisen od tega,
(Nadaljevanje s 1. strani)
goj za boljše delo predvsem temeljito poznavanje dela. Tega pa lahko v principu zagotovi samo strokovno izpopolnjevanje oziroma izobraževanje. Posebej je bilo poudarjeno, da bi bilo potrebno nuditi več pomoči članom 'kolektiva, ki se izobražujejo izven našega podjetja v raznih šolah za izobraževanje odraslih. Še posebej pa bi kazalo dajati perspektivnim članom kolektiva štipendije za reden študij, ker bi vedeli, koga štipendiramo dn kaj lahko od njega pričakujemo.
V poročilu TK je bilo tudi temeljito obdelano dosedanje nagrajevanje in načela, ki naj bi jih uveljavili v novih pravilnikih o delitvi’.čistega in osebnih- dohodkov. Na sami konferenci, žal, o tern ni bilo mnogo govora, čeprav je nagrajevanje in delitev, eno najvažnejših vprašanj, ki ima izrazito poli-tično-sociološko1 obeležje. Zato bodo morale OO ZK kakor tudi vse ostale čfružbeno-politične organizacije ta načela temeljito proučiti, in dopolniti.
Na konferenci je tekla razprava tudi o statutu, ideološkem izobraževanju, delu organov upravljanja in družbeno političnih organizacij. Na kraju je konferenca sprejela osnutek zaključkov, ki foodp končno formulirani v teh dneh in dostavljeni OO. Obenem bo izdelan predlog programa dela za prihodnje obdobje, v katerem bodo prav tako razpravljale OO in sprejele svoje programe dela. Programi dela bodo predvsem morali zagotoviti trajno aktivnost ZK pri formiranju članov ZK v napredne in idejno čvrste politične delavce. Prav tako bodo morali zagotoviti nadaljnji razvoj organizacije ZK kot napredne subjektivne sile, ki naj daje ton celotnemu našemu socialističnemu razvoju. Idejno usmerjevalna vloga ZK se mora še temeljiteje uveljaviti v našem družbenem razvoju predvsem s posluhom za družbeno analizo, ki jo z dognano kreativno akcijo uveljavlja v vse družbene procese, ki pomenijo napredek. Obenem pa sé mora nenehno v principu odrekati raznim tehnokratskim, fonmali-stično-humanističnim težnjam ter jih pobijati z objektivno najracionalnejšimi sredstvi.
Martin- Učakar
kako pripravimo poročilo, in Od tega, kakšne so splošne priprave.
Iz dosedanjega dela lahko ugotovimo, da so občni zbori uspeli v tistih obratih, kjer so priprave opravili na širši osnovi, kar pomeni, da je v pripravah sodelovalo večje število članstva in ne le vodstvo sindikalnega aktiva.
V	naših aktivih so izvoljene komisije za vsa področja našega kolektivnega življenja. Te komisije lahko natančno nakažejo, kakšen naj je način dela, da bo v korist neposrednemu proizvajalcu in našemu hotenju po hitrejšem napredku.
Nujno je posvetovati se z vodstvi obratov, osnovnimi organizacijami ZK ter s sveti organov • delavskega samoupravljanja. Na teh posvetovanjih lahko analiziramo naše proizvodne uspehe, težave pri delu in predloge proizvajalcev.
Razen teh osnovnih priprav je neobhodno potrebno sklicati množični sestanek članstva ter se s članstvom odkritosrčno pogovoriti o njihovem .mišljenju in o načinu dosedanjega dela. Za te sestanke je potrebno pripraviti posebna kratka in jedrnata poročila, ki naj nakažejo smer razprave in podajo morebitne predloge in priporočila. Mišljenje in razprava članstva na teh sestankih morata služiti vodstvom sindikalnih aktivov kot snov za poročilo, ki ga bodo prebrali na letnem občnem zboru.
KAJ NAJ ZAJAME LETNO
POROČILO
Proizvodnja
V	preteklem letu smo začeli proizvajati s povečanimi in na novo vgrajenimi kapacitetami. Ne glede'na to, v kolikšni meri je izvedena rekonstrukcija v posameznih obratih, vpliva povečanje proizvodnje enega obrata na kapacitete in tehnološke posege drugega obrata. Avtomatizacija posameznih obratov je zahtevala nove posege ih drugačno delo delavcev, ki so zaposleni na teh delovnih mestih. Ali smo bili pripravljeni na ta korak in kaj bi lahko naredili, da bi proizvodnja potekala nemoteno, kako naj delamo v tem letu, da bi dosegali čim večje uspehe. Obravnavati bi bilo treba vse tisto, kàr je onemogočalo izkoriščanje vgrajene zmogljivosti do podane možnosti. Y proizvodnji se pojavljajo iz dneva v dan nove naloge, ki so pa karakteristične za posamezne obrate in jih bo potrebno obravnavati v obratih, v katerih pridejo-do izraza. Skratka, obravnavajmo vse tisto, kar je pozitivno ali negativno vplivalo na obseg naše..proizvodnje.
Delo organov delavskega
samoupravljanja
Izkušnje potrjujejo, da s samo. decentralizacijo organov delavskega ! samoupravljanja nismo dosegli tistega, kar smo pričakovali. Gré namreč za to, dà se posamezni sveti PE in EE niso aktivno vključevali v delo organov delavskega samoupravljanja. Ker so težave pri delu teh organov v vsakem obratu drugačne, je prav, da jih sindikalni .aktiv obravnava za svoje področje s temeljito analizo ter poda predlog za spremembe, ki bi vplivale na delo. Možen je predlog za reorganizacijo na določenem območju, ki se potem mora pozitivno odražati v delu v bodočem mandatnem obdobju. Vsekakor se moramo zavedati pri obravnavi tega vprašanja, da je Sindikalna organizacija največ delala za decentralizacijo teh organov in da je dolžna iskati nadaljnje. oblike dela, da bi prišli naši' organi delavskega samoupravljanja do popolne veljave.
Strokovno izobraževanje
Predvsem moramo misliti pri obravnavi tega vprašanja na izobraževanje za naša delovna mesta. Način izobraževanja se iz leta v leto spreminja po obliki in metodi. Specializacija, naših delavcev za posamezna delovna mesta je značilna oblika izobraževanja za naše podjetje. Ker je
to ena od osnovnih načinov izobraževanja našega kadra, moramo o tem razpravljati in posvetiti temu vprašanju več pozornosti kot kdajkoli prej. Ne bi bilo odveč, če bi sindikalni aktivi analizirali vzrok, zakaj ni dovolj odziva za izobraževanje. V našem podjetju posvečamo precej pozornosti tudi za osnovno izobraževanje, brez katerega si je težko zamisliti proizvajalca v avtomatizirataem podjetju, kot je naše.
Ce bodo sindikalni aktivi temu vprašanju posvetili dovolj pozornosti in s članstvom o tem razpravljali, lahko pričakujemo lep uspeh na tem področju. Še več. Možna je sugestija s strani članstva, kako bi se naj izobraževanje nadaljevalo, da se bi čimbolj približalo našim potrebam in zmožnostim širokemu krogu naših delavcev.
Omenimo tudi izobraževanje v centrih za izobraževanje izven našega podjetja. Delavci se v teh centrih izobražujejo na lastno iniciativo in dosegajo lepe uspehe.
Higiensko tehnična varnost
Temu vprašanju doslej nismo posvečali dovolj pozornosti, kljub temu da vemo, da je varnost pri delu in zdravje našega 'proizvajalca eden od osnovnih pogojev za nemoteno delo. Avtomatizacija je odpravila vrsto pomanjkljivosti v zaščiti na delovnih mestih, ne pozabimo pa, da se z avtomatizacijo pojavljajo drugačni problemi, ki so lahko bolj pereči kot prejšnji.
Naše podjetje daje ogromna sredstva za higiensko tehnično varnost pri delu in je vprašanje, ali je potrebno ta sredstva še iž leta v leto povečevati, jih koristiti na tak ali drugačen, morda boljši način.
Poročila higiensko tehnične in varnostne službe opozarjajo, da je dosti izostankov zaradi nepravilnega načina dela in slabe organizacije dela. Razen teh je tudi precej nezgod, pri katerih upoštevamo osebni faktor: nepazljivost pri delu, kršenje higiensko in tehnično varnostnih predpisov, neznanje itd.
Sindikalni aktivi ne morajo' mimo tega, da ne bi skušali najti rešitev za ta problem in se s članstvom o tem podrobno pogovoriti. Vzrokov nekaj nesreč moramo iskati v nedisciplini, vendar je ta vzrok omejen na minimum in ne predstavlja resnejši problem pri obravnavi varnosti pri delu.
Rekreacija in počitniški dom
Vprašanje rekreacije in njena organizacija je v našem podjetju
kamen spotike, o katerem dosti razpravljamo in si, kakor vse kaže, ne znamo dosti^pomagati. Čutili smo ta problem že sedaj, še bolj pa ga bomo čutili odslej. Kako izkoristiti soboto in nedeljo oziroma druge proste dneve, ki smo si jih pridobili s prehodom na 42-urni teden. To vprašanje s"i postavlja večina članov kolektiva. Podanih je sicer več predlogov, ki sicer še niso realizirani, lahko pa bi se z malo boljšo organizacijo.
Nekateri predlagajo premestitev naših weekend hišic iz Crikvenice v bližnje kraje, ki bodo dosegljivi članstvu z manjšimi stroški. Res je, da je za dobro rekreacijo potrebno . žrtvovati sredstva, ne bi pa to smelo vplivati na organizacijo dobre in koristne rekreacije. Člani kolektiva pričakujejo rešitev tega vprašanja in so prepričani, da bo ta problem’ rešen v kratkem.
Nič manjši, problem ni vprašanje koriščenja počitniškega doma. Iz leta v leto ugotavljamo, da dajemo za počitniški dom precejšnja sredstva, vendar se člani kolektiva vse manj' poslužujejo našega počitniškega doma, Ali smo prisluhnili članstvu, ko je razpravljalo o tem, da cena, ki je veljala doslej, ni pristopna večini članpv kolektiva in ali smo skušali najti način za rešitev tega problema? Sezona počitnic se hitro bliža. Treba bo nekaj ukreniti, da se število koristnikov poveča. Sindikalni aktivi naj to vprašanje obravnavajo, če je mogoče, pred letnimi ob opimi zbori, na občnih zborih pa naj podajo konkretne predloge.
Organizacijsko vprašanje
Veliko je bilo že govora, da organizacijska oblika dela po naših aktivih ne ustreza potrebam. Kljub temu, da smo skušali to vprašanje rešiti na najboljši’ način, nismo dosegli zaželenega učinka. Res je, da so spremembe v organizacijski strukturi nastale s sprememba-
ALUMINUASTA FOLIJA V OTROŠKI SPALNICI '
Neka avstralska rodbina., je prednosti aluminijaste folije ■prenesla tudi v spalnico otrok-.
Ta družina priporoča aluminijasto folijo za zaščito žimnic pred močenjem otrok. Tako nameščena folija razdeljuje tudi toploto, termoforov. po celi posteljici. Poleg tega ovijejo s folijo tudi stekleničko za mleko, da dalj časa ohrani toploto! Končno se s trakovi folije, nameščenimi . ha stolčku, igra otrok ure in ure. Mlade mamice, nabavite hitro folijo, dokler ne poide!
mi območij obratov (območja PE in EE), Vendar ne moremo trditi, da je to vprašanje dokončno rešeno. Poglavitno je,, kje se začenjajo in kje nehajo-pristojnosti osnovnih sindikalnih aktivov — sindikalnih pod-odborov.. Cuti se potreba pa konkretnih posegih vodstev sindikalnih pododborov,-ki naj rešujejo vso problematiko na svojih območjih. Neizogibno je, da postavimo to vprašanje na letnih občnih, zborih, ker bomo le tako zvedeli, kje so težave in kako bomo delali v bodoče. S takšnimi pripravami za delo in s takšno aktivnostjo bomo dosegli to, da ne bodo člani kolektiva postavljali vprašanje: »Kam in komu se naj obrnem, ko sem v težavnem položaju?«
Razen vseh teh zadev, ki jih je nakazal plenum našega sindikalnega aktiva, moramo misliti, tudi na predstojeće volitve v organe delavskega samoupravljanja. Iz-. volili bomo 'svete ekonomskih enot, predlagali bomo kandidate, za CDS in jih končno tudi volili. Najbolj demokratična oblika volitev bo, če bomo na letnih občnih zborih razpravljali o kandidatih, ki bodo zmožni prenašati breme odgovornosti pred celotnim kolektivom. Zavedajoč se dvoletne mandatne dobe teh organov je nujno, da izvolimo najboljše.
V zadnji številki »Aluminija« je vsak član 'kolektiva prejel predlog statuta našega podjetja. Temu pravilniku, zakoniku, ali kakorkoli ga že imenujemo, je posvečena pri izdelavi predloga velika pozornost. Članom kolektiva ne boi:treba pojasnjevati, kakšno vlogo ima statut v podjetju, pač pa se bo treba pogovoriti, kako urejevati naše življenje, da bo v skladu s statutom.
Nakazane smernice naj služijo sindikalnim aktivom za priprave in izvedbo letnih občnih zborov, niso pa v teh zajeta vsa vprašanja, o katerih bodo potekale razprave in katera zahtevajo razpravo celotnega kolektiva. mi
PRALNI STROJI
Prvovrstni stroj za pranje kuhinjske posode izdeluje znana švedska firma Electrolux, Ltd. .povsem iz aluminija. Vsi deli so vroče emajlirani. Trajnost takega stroja je .za 40“4 večja od običajnih strojev, ki so izdelani iz jekla in aluminija.
IZPUŠNI LONCI
Pričakujejo, da 'bodo izpulšne lonce za avtomobile s cevmi vred v kratkem izdelovali, iz aluminija. Ta lonec bo iz brizganega aluminija in bo za okoli 40 Vo lažji od dosedanje naprave. .,
Šopek s planin?
Ne, to ni šopek iz skalnih višin, temveč so se te bujne planike razcvetele v lončku v stanovanju Metoda Mohorja, trenerja mariborskih sabljačev, v Gosposki ulici v Mariboru	Foto: Jože Gal
Pridobivanje aluminija direktno iz boksita
Vsak, kdor pozna drago in zapleteno pot pridobivanja glinice in iz nje aluminija, se nujno vpraša, ali res ni nobene krajše poti, ali se res ne da pridobiti aluminij direktno iz boksita. Do nedavnega je bil odgovor na to vprašanje negativen, od leta 1960 pa so pričele prihajati prve vesti, da so Kusi, Kanadčani in Francozi razvili postopke za direktno pridobivanje aluminija iz boksita in so v te namene zgradili že tudi prve industrijske objekte.
Od odkritja modernega načina proizvodnje aluminija z elektrolizo glinice je bil razvoj aluminijske industrije v glavnem usmerjen k izboljšanju konstrukcije in povečanju dimenzij elek-.troliznih peči, k uporabi kontinuumih Soedebergerjevih elek-1 trod, k mehanizaciji in avtomatizaciji operacij za posluževanje elektroliznih peči infll spremembam v sestavi elektrolita. Bistvo procesa pa Je Ostalo neizpre-menjeno oh zato, tudi z nadaljnjo modernizacijo in tehničnim razvojem elektroliiznega načina pridobivanja aluminija ne moremo pričakovati velikih ekonomskih učinkov. Vzroki zato bi ‘bili predvsem sledeči:
1.	Naj večje elektrOlizne peči Imajo razmeroma maki moč Ì600—660 kW), modeme . rudlno-termične eiektro peči pa imajo moč nekaj desettisočev kW.
2.	Potrebno je usmerjanje izmeničnega toka v dstosmarni tok.
3.	Pridobivanje čiste glinice zahteva drage in zapletene hi-•drometalurške irf kemične procese.
4.	Velika poraba dragih spojin fluorja.
Predlagani novi postopki gornjih pomanjkljivosti nimajo, zato so perspektivni in obetajo, znatne ekonomske efekte v metalurgiji'aluminija. Bistvo novih postopkov je v tem, da v rudi nahajajoče se aluminijeve spojine reduciramo z ogljikom v obločnih eiektro pečeh in s tem dobimo Ai-Si dittine. Z zgoraj omenjenim elektootermičnim procesom za pridobivanje aluminija in njegovih zlitin se poenostavi ‘proizvodna tehnologija, razširi se surovinska baza, ker lahko poleg boksita izkoriščamo še druge aluminijeve rude, Važno je le, da vsebujejo' zadosten odstotek alumosildkatov.
,2e v sredini prejšnjega stoletja, kasneje pa so še mnogokrat ponavljali poizkuse za redukcijo aluminija iz ‘glinice z ogljikom. Pozitivnih' rezultatov niso dosegli, ker so za produkt «reakcij e. dobili gobasto maso, sestavljeno iz glinice, aluminijevega karbida in malih' količin kovinskega aluminija. Ta -masa se ni dala za nič porabiti. Nastajanje aluminijevega karbida .je bila glavna ovira, katera ni dovoljevala, da bi- se pridobil čisti aluminij. Raziskave so pokazale, ' da se lahko tej težavi izognemo tako, da istočasno z aluminijevimi oksidi reduciramo tudi okside drugih kovin. Prisotnost teh kovin v aluminiju znižuje topnost aluminijevega karbida v aluminiju, pri zadostni visoki koncentraciji teh kovin V'aiutoini ju pa dobimo aluminij evo zlitino, katera j è praktično -brez karbida. Kot take dodatne kovine za izpodrivanje aluminijevega kar-' bida iahko služijo železo, baker, največ pa se -uporablja- silicij.
. Rubiki strokovnjaki:, so izdelali dvostopenjski metalurški proces pridobivanja aluminijevih Zlitin in kovinskega, aluminij a po elektrotehničnem .postopku. V prvi stopnji ■■■še; vrši redukcija -prirodnih alumoisilikatpv na aluminij — silicijevo zlitino, katero, imenujejo 'tudi prvična zlitina. V tdrugi - stopnji pa to prvično 'zlitino predelajo v konstrukcijske aluminijske zlitine ali pa v tehnično čisti aluminij. 2a izhodno surovino lahko ., uporabljamo skoraj vse naravne aiumosiliikaie, kot , so: kaolini, kianiii, ahdMuziti, siiitoaniti, ko/rundi, diasporfj itd. ; lahko pa tudi Umetno s,pridobljene surovine, kot so: glinica, elektro-korund, aluminijeva 'žlindra itd. Za eiektro termični postopek se to^ej lahko uporabi poljubna surovina, brez ozira na izvor ali ■mineraloški sestav. Zaradi čim višjega izplena aluminija pa je zaželjeno, da rudni vložek vsebuje' okrog 65 %■ ahrminijevih
oksidov ter čim manj železovih in titanovih oksidov, ker poslednji vežejo aluminij v inter-metalne svojine in je tako vé-zani aluminij izgubljen. Mnogo bolj pa vplivajo na potek taljenja in porabo električne energije ogljdčni materdali-reducenti. Pri tem je važnejša njihova elektroprevodinost, (kot pa re-dukttynost. Najbolj- primerni so: rjavi in črni premog ter lesno oglje, vsi drugi pa po 'lastnostih precej zaostajajo. Elektrotèr-mičnd proces poteka v obločnih elektropečeh z močjo 10 tisoč in več kW. Poizkusi so pokazali, da je specifična poraba elektrike manjša pri višjih močeh peči. Sam rudni vložek je sestavljen tako, da vsebuje prvična Al-Si .'zlitina .72'®/» ‘aluminija in 28°/o silicija. Pod takimi pogoji ni aluminijevega karbida v zlitini.
Prvično -Zlitino predelujejo v komercialne zlitine in tehnični aluminij na več načinov:
1.	Prvično Zlitino razredčijo s čistim aluminijem iz elektrolize do sestave silumina, t. j. do 12 % Si. Tako se prihranijo znatne količine elektroliznega aluminija, nastali silumin pa je mnogo cenejši od tistega, kjer v čistem aluminiju talimo silicij.
ölani našega delovnega kolektiva so že planirali svoje redne letne dopuste, ne vedo še pa, kako jih (bodo lahko izkoristili.
Upravni odbor počitniškega doma. »Aluminij« je pričel razmišljati ó uslugah, ki jih bo lahko nudil v tem letu počitniški dom članom kolektiva in njihovim, svojcem. Na svoji, seji dni 30. Ì. 1964 je med drugim razpravljal o informativnem poročilu.. upravnice počitniškega doma o poslovnih rezultatih v preteklem letu in o pripravah za letošnjo sezono. Pri tem je ugotovil, da se bo morala kalkula-cijska cena. v item letu spremeniti, ker bodo v sezoni drugačne cene prehrambnih artiklov. Cene isedaj Iše niso znane, zato upravni odbor mi izračunal .nove kalkulacijsfce cene, ampak bo- to mogoče narediti,'šele proti koncu tega meseca ali v začetku meseca marca.
Tov. Dragica Popržan, upravnica počitniškega doma, je ob-
2.	Če se želi iž prvične zlitine dobiti tehnični aluminij, se ta zmeša s cinkom v razmerju 1:3 ali še več. Nastane cink-alumi-nijeva zlitina, vse ostale primesi, kot so Si, Fe, Ti, Ca pa splavajo v obliki aiUminidov in silicidov na površino. Nastala cink-alu-minijeva zlitina . se ohladi' na 450° C, nato se dekantira ali pà filtrira. Filtrat se destilira, cink izhlapi in se povrne v proces, aluminij pà gre v predelavo. Čistota aluminija zavisi od količine dodanega cinka in od temperature, pri kateri se je izvršila ločitev trde .faze od tekoče faze.
3.	Za pridobivanje čistega aluminija, se po cinkovi metodi pridobljenemu aluminiju naknadno še doda magnezij. S to rafinacijo dobimo čisti aluminij.
Kanadčani so zgradili .obrat kapaciteto 7000 ton aluminija na efektrotermičriem postopku preko .subhalogenida aluminija. Subhaiogenidi A1F in A1C1 so pri temperaturi nad 600° C hlapni, pri nižjih temperaturah pa razpadejo z izločanjem čistega kovinskega aluminija. Pri tem postopku povzroča največ težav izdelava destilacijskih, naprav, katere morajo delati kontinuirao, imeti veliko kapaciteto in bi.
vestila upravni odbor, da bo v bližnji bodočnosti moralo naše podjetje umakniti vikend hišice, ki so zraven našega počitniškega doma. To so ji namreč ■sporočili' na občini v Crikvenici,'ker bo preko tega zemljišča speljana nova pot, S tem, ko bi se pa umaknile vikend hišice, bi se zmogljivost počitniskeg-a ■doma znatno zmanjšala,' saj' bi ostalo v sami zgradbi počitniškega doma le 7 sob z 21 posteljami, kar je vsekakor premalo za potrebe našega podjetja.
Upravnica počitniškega doma je nadalje povedala, da je naprodaj sosednja stavba - »Vila Lada«, /ki jo je pred kratkim' kupilo podjetje »Merkur« iz /Zagreba in jo adaptiralo in uredilo .tako, da je sedaj v zelo do-' brern stanju, Podjetje »Merkur«, bi stavbo prodalo po 'knjižni vrednosti, ki znaša okrog 30 milijonov dinarjev.
Upravni odbor je na osnovi podanega poročila o vsem ,raz-
moraie biti dovolj odporne proti kemijsko aktivnim subhalo-genidom aluminij a.
Francoski strokovnjaki so izdelali postopek. karbotermične redukcije. Oni v prvi fazi s selektivno redukcijo boksita v eiektro peči dobijo čisti korund, katerega v drugi fazi v eiektro peči reducirajo' z ogljikom; v prvi fazi tako izločajo nezaželje-ne primesi, druga faza pa predstavlja redukcijo aluminijevega .oksida. Rezultat druge faze je mešanica aluminija in aluminijevega karbida v (gobasti obliki. Pri primerni temperaturi in z dodatkom adekvatnih talil ločimo aluminij od karbida, katerega vračamo v proces. S tem postopkom pridobljeni aluminij je izredno čist.
Ker so vsi ti novi postopki patentirani in vemo- o njih le nekaj skopih elementov,. objavljanih v strokovnih revijah in knjigah,. je danes še težko govoriti, kateri način, je ekono-miičnejši in ali bodo novi postopki izpodrinili klasično elektrolizo. Zanimivo je, da je tudi eden izmed največjih svetovnih proizvajalcev aluminija kompanija Kaiser Reynolds osvojila ■kairbotermični postopek, polin-dustrijški obrat kapacitete 15.000 ton pa je postavila na Japonskem in ne v ZDA, kjer še nadalje izpopolnjuje klasični elefc-trolizni' postopek z uvajanjem novih konstrukcijskih materialov za anodo in fcatodo. Katodno oblogo nadomeščajo z kovinsko oblogo, v anodo pdleg ; železnih klinov vlagajo kot 'tokovadnike nove kovine, za nove kombina-
pravljal in ugotovil, da za podjetje ne bi bilo rentabilno, če bi imeli v bodoče samo Stavbo počitniškega doma z 21. ležišči, zraven tega pa kuhinjo, v kateri je možno pripravljati 100 obrokov hrane. Člani upravnega odbora počitniškega doma so smatrali, da bi bilo potrebno razširiti kapacitete počitniškega doma, ki bi bile trajnejšega znà-čaja, kar bi bilo možno storiti s tem, da bi kupili »Vilo Lado«, ki - je naprodaj, "iti ima 9 sob z 32 ležišči.
Na osnovi teh ugotovitev. je upravni odbor počitniškega doma (predlagal upravnemu odboru podjetja, da naj razpravlja o razširitvi zmogljivosti, počitniškega dotoa, ki bi bile trajnejšega značaja, in o možnosti nabave sosednje »Vile Lade«, ,
Upravni ’ odbor podjetja je na svoji s-eji dne 4. 2. 1964 o vsem razpravljal. Člani so bili mnenja, da bi bilo' primerno urediti naš počitniški dom in razširiti
cije kopeli- uporabljajo boride, nitride in karbide titaha, cirko-nija itd.
Kolikor j è znano, so investicije za te nove postopke za eno tretjino nižje, stroški proizvodnje ..pa so odvisni od cene porabljenih surovin ter eiektro energije. Pri enaki, visoki porabi električne energije imajo‘novi postopki te prednosti pred klasično elektrolizo:
1.	Pocenitev surovin in enostavnejša priprava surovin.
2.	Znižanje porabe elektrod ob istočasni zamenjavi drage anod-ne mase s cenejšo maso, katero uporabljajo v rudno termičnih eiektro pečeh.
3.	Znižanje porabe spojin fluorja.
4.	Uporaba močnih eiektro peči, katere proizvajajo mnogo več v primerjavi z elektrolizni-mi pečmi.
Vse to dokazuje perspektivnost elektrotermičnih postopkov pridobivanjà aluminija ih njegovih zlitin. Ker poleg Američanov tudi vsi veliki evropski proizvajalci še nadalje gradijo in izpopolnjujejo nove elektrolize za klasični postopek pridobivanja aluminija iz glinice, zaenkrat izgleda, da karbotermič-ni postopki' še niso sposobni nadomestiti- klasične . elektrolize.
Vendar pa nadaljnji razvoj tehnike proizvodnje aluminija ne sme težiti samo «k izpopolnjevanju pridobivanja aluminija z elektrolizo, ampak tudi k osvojitvi elektrotermičnih postopkov proizvodnje aluminija in njegovih zlitin v industrij-skm obsegu.
njegove kapacitete, ki ne bi bile vezane na dovoljenje občinskih organov v Crikvenici, kakor je primer s sedanjimLvifcend hišicami. Vikend hišice bi naj umaknili1 iz Crikvenice in jih prestavili'na Pohorje, kamor bi lahko člani delovnega kolektiva hodili na oddih ob prostih dnevih, ki .jih je pri skrajšanem delovnem času .mnogo več kot prej. Zaradi tega predlaga upravni odbor centralnemu delavskemu svetu, naj o vsem razpravi ja . ta imenuje posebno komisijo oziroma ekipo članov kolektiva, ki. bi , vse te stvari preštudirala in stopila v stik s podjetjem »Merkur« iz Zagreba ter dobila vise ustrezne ponudbe za eventualen nakup omenjene vile.
O poslovnih rezultatih počitniškega dotoa .še ni mogoče v tej številki podrobneje poročati, ker še zaključni račun počitniškega dotoa ni dokončno, izdelan. Tudi kaikulacijiske cene še. niso .znane, o vsem. bo pa kolektiv pravočasno obveščen,
K.-n.
*• ’• ■■■■■ lig 1	«ST- /	‘ -
v •• : * -	. S >. ••	• • — „ Sllfe'*•
&>"!flil • Ipsi
Sil	>I	Sili
lil
'	1	S -
1
I- ** Bi .. -L-
i.
H
8§ '. ■ I


IBqpiyi

"	<-!v;	, ‘i -	-	,	.	>;•*'
lVlnrip mika


Letovanje v letošnjem letu
S sprejetjem ustave je bil določen značaj in vloga družbenega plana v našem družbeno ekonomskem življenju.
Zvezni in gospodarski zbor zvezne skupščine sta pred nekaj tedni sprejela družbeni plan federacije za. letošnje leto in vrsto predpisov, potrebnih za uresničevanje postavk in smernic plana ter predpise, s katerimi izpopolnjujemo gospodarski sistem. S sprejetjem letošnjega republiškega plana pa je vse pripravljeno za začetek novega planskega razdobja. Zato družbeni plan občine ne sme biti samo politični dokument, ampak resnični regulator ekonomskega razvoja.
Da bi delovni kolektivi laže zavzeli do nekaterih vprašanj potrebna stališča in da bi mogli določiti čim realnejše osnovne koncepcije razvoja za leto 1964, je bilo potrebno, da so bili seznanjeni na sestankih delovnih kolektivov z glavnimi značilnostmi gospodarskega in družbenega razvoja, ki je bil dosežen pri izpolnjevanju družbenega plana za lansko leto. Sestanki delovnih enot so bili v našem podjetju v prvem tednu februarja in so bili zadovoljivo obiskani. Tovariši odborniki zbora delovnih skupnosti sp iz gradiva za sestavo družbenega plana občine Ptuj za 1964 podali volivcem pregled gospodarskega razvoja občine v letu 1963.
Podatki o izpolnjevanju družbenega plana ob koncu leta kažejo, da je bilo poslovanje podjetij v ptujski občini tudi v letu 1963 uspešno, da je bilo gospodarjenje celo boljše' kot v prejšnjih. Tako pozitivno oceno gospodarskega gibanja je treba opreti na spoznanje kolektivov in na vpliv vseh družbenih čini-teljèv v občini, ki so zavestno vlagali vse napore za povečanje proizvodnje ih za odstranjevanje vseh spremljajočih slabosti. Dokaz tej trditvi je delitev celot-néga dohodka, ko se je družbeni proizvod povečal od 14.449 mili-joiiov dinarjev v. letu 1962 na •17.200 milijonov ali za, 19% (po planu le 12,8%) in narodni dohodek od 13.265- milijonov, na 15.701 milijon dinarjev ali za 18,4% (po planu 11,7°/»).
INDUSTRIJA
Vidnejše rezultate sp v splošnih ugodnih .gospodarskih gibanjih dosegle gospodarske organizacije v panogi industrije. Med najpomembnejše gospodarske pridobitve minulega leta sodi nedvomno zaključek druge faze rekonstrukcije v naši tovarni, ki zagotaylja.skoraj podvojeno proizvodnjo glinice in aluminija v letošnjem letu. Tovarna Àvto-Opreme bo z rekonstrukcijo in razširitvijo svojih obratov omogočila letos povečanje proizvodnje za 34 %. Med gospodarskimi panogami izstopa še promet — pod j et j e »Agrotransport« š 5'6% porastom celotnega dohodka,
Planska : predvidevanja za gradbeništvo ' hišo ‘ bila '. zaradi .vremenskih razmer ' dosežena. Zaradi dolge lanske zime tudi kmetijstvo ni imelo1 najboljšega razvoja. V kritičnem'času je primanjkovalo dušičnih mineralnih gnojil. Suho poletje je povzročilo zaostajanje rasti letnih kultur, od katerih so nekatere dale slabše pridelke, kot je bilo predvideno s. planom.
Štiri večja'trgovska podjetja v občini so močno presegla promet glede na prejšnje leto, in sicer za 29%, najvišji relativni porast prometa ocenjujemo pri podjetju »MERKUR« -in »IZBIRA«. »MERKUR« je. pričel izvajati specializacijo svojih poslovnih enot. Prav tako je »IZBIRA« razširila Svoje, poslovanje še na prodajo tehničnih predmetov, motornih vozil . in pohištva. Uspeh je bil tudi v otvoritvi nove samopostrežne ' trgovine, večjem, številu obnovljenih trgovin zä potrošnike v mestu in podeželju,
t Tudi'goštihstvd in turizem beležita v letu 1963 lep uspeh -e 16% porast prometa. Spremenila
se je struktura iztržka, porastel jg delež alkoholnih pijač na škodo hrane in. brezalkoholnih pijač. Razveseljivi) je dejstvo, da še tudi . v turizmu približujemo postavljenim ciljem. Število gostov se je zvišalo za eno petino, podaljšala se je povprečna doba bivanja, tujih gostov. Turistično društvo je uredilo svoj biro, ki je in bo. še bolj, skrbel za turistično propagando in informacije,, .Obrtna podjetja so bila pri ustvarjanju celptnega dohodka zelo različna, okoli 3273 milijonov dinarjev prometa,, storitev in proizvodnje je za okoli 14 % več,- kot se je predvidevalo. Vsa obrtna podjetja so se organizacijsko utrdila in povečala obseg svojega poslovanja (Moda, Dravinja, Dimnikar itd,). Tudi v zasebni obrti je bilo nekaj več aktivnosti, Saj je 31 oseb prosilo za obrtna dovoljenja.
STANOVANJSKA GRADITEV
Stanovanjska izgradnja je bila v lanskem letu močno razgibana. Dokončanih dn vseljivih je bilo vsega 183 stanovanj, od tega 84 v družbeni lastnini. Poleg stanovanjske izgradnje so bila sredstva stanovanjskega sklada porabljena še za komunalno dejavnost, za posojila osebam, ki so gradila stanovanjske hiše v lastni režiji, in posojila hišnim svetom za popravila starih hiš. Stanovanjski sklad je lani razpolagal s 490 milijoni dinarjev sredstev. Dograjeni so bili: 64-stano-vanjski blok v Ptuju, 3 deve-torčki, učiteljski blok v Vidmu in Podlehniku, stanovanje za učitelje v Dornavi. Poleg dograjenih 84 stavb so se pričela še dela na 36-stanovanjskem bloku in 2 devetorčkih v Ptuju, učit. bloku v Desterriiku in Markovcih, 7 vrstnih hišic in stanovanj-sko-trgovska zgradba pri prelazu. Kljub razmeroma zadovoljivi dinamiki stanovanjske izgradnje pa ugotavljamo še vedno Velik primanjkljaj . stanovanjskega fonda, saj manjka še v Ptuju ca. 800 stanovanj. S stanovanjsko graditvijo je ozko povezana tudi komunalna ureditev naselij,' t. j. gradnja cest, elektrifikacije, -kanalizacije in: vodovodnega, omrežja. Vodovodno omrežje, j e - bilo zgr a j eno na Zagrebški in.. Rogaški, ' Aškerčevi in Cankarjevi ulici ter Tihi poti, končana so bila dela v Rajšpovi, Žnidaričevem naselju in Jadranski ulici, začela pa so se dela v štirih drugih ulicah, oziroma ' na cestah. Za kanalizacijo in 'asfaltiran je-icest .je Zavod za komunalno dejavnost: vložil 107 milijonov 438 tisoč dinarjev. Pri rednem vzdrževanju cest je bilo navoženih 4632 kubičnih metrov gramoza, obnovljenih 'nešteto znakov in zamenjano betonskih cevi, popravili- so številne mostove., Za izboljšanje električnega omrežja v mostu in rta podeželju so ‘bila. lani vložena Sredstva prek Hehtro-^àribor okolica, obrata Ptuj, v znesku 38 milijonov dinarjev, za izgradnjo tra-fo-. postaj, daijnovodoVi-in razširitve , omrežja., iz občinskih, sredstev je bilo dano v obliki posojila elektrifikacij skim odborom okrog 5 milijonov dinarjev. Krajevne skupnosti so v glavnem vzdrževale iz svojih sredstev ceste
IV.	reda. Lani so. bile opravljene raziskave za zajetje vodovoda Majšperk-Ptujska gora, porabljenih je bilo okrog 3 milijone dinarjev.' Zaradi nadaljnje izgradnje tovarne v Kidričevem pa je ta predel za izgradnjo vodovoda neprimeren in bo nujno poiskati novo lokacijo.
Na področju - šolstva - so bile lanskoletne naloge Sledeče: V Kidričevem je zgradba šole delno dokončana, delno. pokrita. V teku so. mizarska, elektrif ikacij-ska,’ vodovodna dela in napeljava centralne, kur jave. Za dela je bilo potrošenih 64 milijonov dinarjev. Za osnovno, šolo v Ptuju, ki je v gradnji, jelbilo potrošenih tudi okrog 64 milijonov dinarjev. Opravljena je bila adaptacija . osnovne šole v Žetalah, popravila. nä' šoli »Toneta Žnidariča« in ptujske gimnazije, ekonom-
čirae Ptuj za
ske šole so. zahtevala skupno oklbg 22'milijonov. Za Ureditev osnovne šole v Majšperku je bila izdelana idejna skica, vrednost del je predyidena.^v višini 155 milijonov diriarjev; Kolikor bodo analize; iri prifncrjave pokazale, dà je montažna' gradnja cenèjsà, kitréjSàj'in'. da. .so z njo žadbvoijive' bsnqyné^ potrebe, bo treba Odločiti oj sprejetju tak-snegà načina'. gradnje osnovnih sol': Nàbàvljehih' je bilo skupno IVO iàmiihir Šolske Opréme itd. Skupno je bilo porabljenih sredr štev iž šolskega sklada 638 mili-jbriòV 148.786 dinarjàv. .Dotok sredstev je bil manjši, j
KULTURA
Na področju kulture in prosvete smo v občini Ptuj nadaljevali z urejanjem kulturnih dvoran in so bila sredstva v višini'
7	milijonov razdeljena za dvo-,. rane v Markovcih, Grajeni, Hajdini itd. ter najnujnejša p‘o-'j pravila- na zgradbi gledališča v Ptuju. Izvedena so. bila predvidena dramska in operna dela v Ptuju in v Mariboru, kamor so bdi, obiskovalci prepeljani brezplačno. V letu 1963 je bilo na področju zdravstva izpolnjeno v glavnem vse, kar je bilo z. družbenim planom postavljeno. Urejene so bile zdravstvene postaje v Podlehniku in Žetalah, odkupljena v iste namene hiša v Leskovcu. V Juršincih je bilo urejeno in dano v uporabo javno kopališče v zdravstveni postaji. Napravljen je bil Investicijski program novega zdravstvenega doma v Ptuju.
V skrbi za odrasle so v preteklem letu dosledno vključevali mnenja krajevnih skupnosti in jih . tudi upoštevali: Družbena pomoč je bila 'sicer skromna (3085 dih), toda za 13% višja Od ’ prejšnjih let. Prav tako j e.bila vsem 621 socialnim podpirancem dodeljena novoletna socialna pomoč v višini- 2,000.000 din. Za socialne podpirance, ki "nimajo zdravstvenega- zavarovanja iz drugih virov, je bilo izplačanih okrog 11,400.000 din ali 2000 din pavšala, Iz invalidskega varstva je bilo. izplačano 568 invalidom skupno 35 milijonov dinarjev.
Mlečne’ kuhinje: in šolske kuhinj e.-so delovale po Vseh-’šdlah.
Nekaj hakaZririih' uspehov- in problémòv v gospodarstvu in negospodarski dejavnosti za;lani kaže, da so organizacije , bdije-gospodarile in poslovale kot v prejšnjih letih. V primerjavi z letnim planom 1963; so družbene organizacije izpolnile letna-pred-videvanja v glavnem tako:
skupni dohodek 29.531,000.000 dinarjev, za 7,4%»-več'od predvidenega,
materialni stroški 15.649,000.000 dinarjev, ža 6,3% več od predvidenega,
amortizacija 1.380,000.000 di-- nar jev,--za l % več od. predvidenega, ,
narodni dohodek 12.500,000.000 ' dinarjev, žh 9,5 ?/o- več ..òd’.pred-I videne^aj;.'-. - i- >.
doliodek 8.830,000,000 dinarjev, ža 17 % .več od predvidenega, 1 • .čisti dohodek 7.719,000.000 ' dinarjev, ža 1*7 ®/o več od previđenoga. .
dohodek in Cisti dohodek
Zaradi nekoliko visokih mate-. * rialnih stroškov in tev alorižaei je osnovnih'sredstev je ocenjeni narodni dohodek sorazmerno nižji, medtem ko. sta dohodek in čisti , dohodek znatno presegla predvidevanja, zlasti , pa še . skladi. Ob obravnavanju doseženih . rezultatov so naloge za naprejgjasne. in .tèmeljjjo na preizkušenem načelu,-da je treba vse preizkušeno razvijati naprej, pomanjkljivostim in napakam pa se je treba izogniti ali-' jih popraviti. Rezultati, ki. bodo,; sledili, fcbodp nedvomno’ večji ir, kvalitetnejši od doseždriih.
Ob nadaljnjem razvijanju neposrednega odločanja' delovnih ljudi v delovnih organizacijah in ob upoštevanju naše materialne
leto 1964
možnosti in smernic splošne, gb-sptìdaTske politike-predvideva- • mo v naši občini hitro povečanje rasti proizvodnje ob istočasnem naraščanju produktivnosti dela ter intenzivnem prizadevanju ža vključitev naših proizvodov iti storitev v mednarodno menjavo.
. Terp osnovnim nalogam bi'še naj podredila vsa ostala predvidevanja, ki bi nas vodilu* zlasti pri investicijski' politiki. Predvidevamo,' dà’se*bo harodni dohodek po upoštevanju funkcionalne amortizacije povečal' le za 16,5 %. Po prebivalcu sè bo narodni dohodek povečal Od 246:904 din v letu 1963 na 286.189 din ali za 15,9% v letu -1964, ob upoštevanju, da bo prebivalstvo v občini' por astio za ca. 300 ljudi.
V družbenem, sektorju gospod darstva se predvideva naslednje gibanje celotnega dohodka: celotni dohodek 37.861,000.000 dinarjev š— 28% več kot 1963, “materialni stroški 20,288,000.000 dinarjev — 29% Več kot'1963, amortizacija 2:531,000:000 din — 83,4°/» več kot 1963, narodni dohodek 15.041,000.000 dinarjev fjp 20°/o več kot 1963, dohodek gospodarskih organizacij 10.574,’000:000 dinarjev — 19% več kot 1963,
čisti dohodek 9.219,000.000 din ,-t- 19,4% več kot 1963.
Dinamika zaposlovanja’'bo nekoliko višja, köt V letu 1963, in sicer v industriji; Obrti, Trgovini • - in kmetijstvu. Poglavitni' ipogoj za, hiter razvoj proizvodnje in • potrošnje ter za povečanje realnih osebnih dohodkov bo nadalje naraščanje produktivnosti dela, kar se predvideva v višini 9%. Na območju občine je. še vedno problem pri ; zaposlovanju nekvalificirane ženske delovne sile, zato; je , posvetiti posebno skrb sistematičnemu štipendiranju tako učencev in dijakov kot študentov na srednjih, Višjih in ;vi-'sokih šolah.
INVESTICIJE IN PRORAČUN Gospodarski in družbeni razvoj sta že dosegla tisto stopnjo, ko* prevzemajo delovne organizacije hove povečane družbene naloge. Te naloge narekujejo de- ' lovnim organizacijam drugačen odnos do' planiranja ter razvoja nasploh. V tej situaciji dobivajo vsepomembnejšo" vlogo poslovne jin-'komünklne banke, KomupaL-na banka' 'se bo 'morala.aktivneje vključiti; v ta proces in prevzeti 'iniciativo In kreditiranje' sredstev za rekonstrukcij o in razširjeno reprodukcijo. Iz investicijskih planov podjetij je razvidno, da predvidevajo, gospodarske organizacije .skupno 1.6'mìlijàrd investicij vvletu 1964, ki nišo niti do polovice ; pokrite. Ta pokazatelj opozarja na nujno vskladitev investicijskih programov In Izdelavo dolgoročnih kreditov. Sredstva,. s katerim^,razpolaga^ . občinska, ■ skupščina in rij eni’ organi, znašajo letno . 2,3-, milijarde- dinarjev, kar pomeni le petino, vseh sredstev, in so znatno premajhna, da bi mogla občinska .skupščina z njimi od-, ločilno vplivati - na gospodarski in družbeni razvoj v občini. Z § družbenim planom bo potrebno zagotoviti dei sredstev za proračunske izdatke, ostali del sredstev pa usmeriti v samostojne . družbene sklade za posamezne dejavnosti. Ptujska občina je pri določitvi udeležbe na. skupnih. Virih proračunskih dohodkov uvrščena- med srednje razvite občine mariborskega okraja. ..Za-ràdi tega bo dčležna 41% deljivih proračunskih dohodkov. S to udeležbo ’je‘ . sposobna občinska skupščina zagotoviti le slabo polovico skupnih proračunskih izdatkov;'in bo ; primorana v letu 1964 uvelj aviti dopolnilne dohod-* ko, prispevke in občinske doklade z nekoliko, povišanimi stop-, st njami. V letu 1964 bodo razpo-
■	lagali občinska skupščina-in.njc-s> ni organi predvidoma s poveča-
1 ni mi sredstvi za 10;%. Povečanje ;, ,je:,pričakovati -predvsem izltistih -, yirpv, ki temelje na ..nivoju in
■	obsegu osebnih dohodkov, to je : proračunski prispevek iz osebnih
dohodkov. Pri kmečkih davkih računamo na rahlo povečanje. Predviden je tudi predpis’ kra-
jevnega samoprispevka ža- potrebe krajevnih skupnosti’ in povišanja stopnje dopolnilnega proračunskega prispevka iz dohodka zaposlenih v kategorijah z višjimi osebnimi dohodki.
V letu 1964 bo možno povečati, fizični obseg proizvodnje za 23,6%, Tako bo TGA proizvedla 90.000 ton glinice in le 34.000 ton aluminija zaradi omejitve dobave električne energije. Proizvodnjam kovinski industriji bi se povečala za 31 %. Ostala podjetja predvidevajo različna povečanja svojih izdelkov, -najvišje med njimii »Delta« povečuje proizvodnjo za 16%. V živilski industriji — »Petovii«,-' »Mlekarni«,., »Perutnini«- ■*— bo povečan obseg za: okoli 35—51%: Pri tolikšnem povečanju proizvodnje bo moralo podjetje »Perütnina« misliti na skorajšnje znižanje ’ celi. Po fmančnihi _ pokazateljih' predvideva skupno kmetijstvo 15,1 % višji promet. Ta porast temelji na povečani proizvodnji in boljši -organizaciji: zajemanja. tržnih viškov. Skupna proizvodnja bo v primerjavi z dosežki , v 1963. letu porasla za 8%.
Precejšnje povečanje — 17% — predvideva v prometu podjetje »Agrotransport«.- Podjetje bo-tudi v tem letu okrepilo svoj delovni park.
Na podlagi predvidenega povečanja proizvodnje in kupne moči prebivalstva je mogoče računati, da se bp blagovni promet 'zvečal‘ža-Okoli; 12%. Pri tem bi porasla posebno trgovina na drobno. Za dobér razvoj se mora povečati tudi založenost trgovine, obstoječe zmogljivosti Ra je treba naprej izboljševati in tehnično opremij'ati.,;Uvajati je potrebno prodajo prej pakiranega blaga ih tako skrajšati čas prodaje. Podjetja predvidevajo v tem letu. urediti lokale na Lju- -tornei ski cesti, adaptirati in zgraditi več lokalov. ,
Skladno s, povečanjem celot-. nega dohodka v drugih panogah predvideva gostinstvo za okrog 12,8% večji promet kot lani. Pri tem računajo, na večji obisk do-mačih in tujih gostov, -posebno gostišče Grad Bori in podjetje »Haloški.biser«,„■-,.,
'V prizadevanju za dyig. življenjskega- Standarda- delovnih ljudi ne 'smemo prezreti pomena razvoja' obrti' v občini, ,Ta/ panoga bo dosegto'zà. T9,'?9/» Več celotnega dohodka kot lani. Najmočnejši porast^ptomefa predvidevajo .večje obrtne delavnice, to 'so: Stiojhe. delavnice, Žve-plarna, Kmetijski ’ kombinat -obrat;'rdiŽarštvoV '»’Moda«, Zavod »Olge . Megltoevef.^Elektrokovi-nàr* iu druge. Naraščanjè~ potreb go .otóptrijftj'ijsluéah.. jpoeve-cagje „ih. irazsirifeV .kapacitet še zlksti' v , avtomehanični..iri. avto-ktoparski ■ industriji, instalaciji vodovoda ter eléktroinstalacijah. Nadaljnji razvoj obrti je tesno povezan, s; problemom vključevanja kadrov v tiste obrtno dejavnosti, kjer ao ; potrebe riaj-večjei
V letu 1964 predvidevamo skupno vlogo v storiò,vjm|š^so
/gradnjo ■ ' okrog'.770 .„.milijeripv
dinarjev. ’ S tem b'i .na podlagi razpoložljivih sredstév 1 in. pre^d- ' videnega razširjenega, kredili-ranja stanovanjske.izgradnje “se iž bančnih sredstev v letu. 19.64 dogradili cà.' 200 stàriòVarij. ' Od tega -v družbenem- sektorju 90. Poleg stanovanjske graditve bo potrebno povečati sredstva za .pospjila hišnim svetom in zà komunalne - dejavnost ter za 'pésó-jila osebam ; v.,delövnem razmerju, ;
Letos bodo dokončana .dela, ria osnovnih šolah v Ptuju in Kidričevem. Preštudira-n-bo pian razvoja osemletk v skladu z urba-nistipnimf;;näärtom in, šele nato bp treba končati vsp dokumentacijo za • eventualno dograditev v Majšperku oziroma- Gorišnici. Nabaviti , -bo treba opremo za 'riiadajjnjih deset, ;učilnic,jZačeti z gradnjo dveh .bioko.v za uči-.- tolje“-4 zaradi prevelike potfèbè V,:več, Jerajih občine še;-tokaelja ni določena. Za osnovno dejavnost J.ql.jljo,. potrebno,; zasigurati zmitno. večja^.sredstva, bd lanskega leta in' to' predvsem :za .osebne dohodke, prosvetnih der laveev..,(povprečje 30.000 učitelj). Potrebno bo odločneje pristopiti k, združevanju sredstev, ki 'ošta-
Llehtrična energija » aluminijslii industriji
Za proizvodnjo aluminija mora biti na razpolago dosti in poceni električne energije. g "■■■ Vaj i j§gj \	TV"..,.
Razgovori o izgradnji aluminijske industrije se začno in končajo s ceno električne energije. Tako važen pomen ima v tej industriji električna energija.
Ge pogledamo malo po svetu, kje vse so gradili aluminijsko industrijo, vidimo, da povsod tam, kjer je na razpolago dovolj kon-
stantne vodne energije.
Nekaj tipičnih' primerov nam to jaspo. ilustrira. Francozi so zgradili elektrolizo St. Jean de Maurienne. na vodni • energiji- z
močnejšo oid francoske. Rusija je zgradila aluminijsko industrijo ob Dnjèprù, Jéniseju, Angari. V , Afriki' so .ali bodo zgradili
glavnem imamo v Dravi dovolj vode za polni učinek S 3 turbinami, ki so v .zgoraj navedenih centralah instalirane, le 5 mesecev na. leto, 3 ‘A meseca za 2 turbini, 3 j£f meseca za le za 1 turbino, to je-le" ca. 18 MW električne’ energije:
S tako neenakomerno proizvodnjo si seveda aluminijska industrija’he more pomagati; zaradi 'tega šibo vezani v kritičnem obdobju na pomoč kalorič-
elaboratov s- premalo čuta odgovornosti, ker pa ni najbrž zadosti materialne odgovornosti za take- razmere' pri investitorjih in pri projektantih!
Kako bi bilo drugače' mogoče povečati • investicijske - vsote pri izgradnji elektrarn za 100'*/o in še več in prav toliko podaljšati rqfc, izvršitve; to se dogaja pni gradnji naših hidroelektrarn.
Posledica takega neodgovornega dela pa bremeni nas in ostale investitorje novih tovarni ki se trudijo pravočasno končati investicijska dela, a jih ne morejo izkoriščati, ker ni na razpolago dovolj električne energije! In tudi če bi vse te cen-
,Situacija; in profit elektrarn na Gornji In Srednji''Dravi
izenačfevalnimi jezeri,’ da imajo konstantno energijo vedno na razpolago. Švicarji so lahko povečali svojo prvotno majhno aluminijsko industrijo s tem, da so vodne sile 'Naviisaipce in Rhone, ki so tudi gorske xéke, ojačali z visokogorskimi , akumulacijskimi jezeri. Vse to velja tudi za NorveškOj1,.ki je v zadnjem času izgradila na bazi vodne energije aluminijsko industrijo
jajo pri gospodarskih organiza-I cijah neizkoriščena za kadre.
Porast družbenega standarda,
I razvoj šolstva, razvoj gospodarstva in našega družbenega življenja nasploh zahteva nove in boljše oblike kulturno prosvetnega življenja. V letbšnjem létu je pristopiti k nacrtjiemy .ureje-. vanju ptujskega gledališča, dokončati 'prosvetno ' dvorano , y Markovcih, nadaljevati 'z izgradnjo kulturnih "dvoran po vaseh, nadaljevati z urejanjem igrišč, in telovadišč .predvsem ob šolah. ■'
Nenehen' gospodarski. • in- kulturni napredek v občini mora-dobiti svoj odraz' tudi V zdravstveni službi. Ta služba je doslej zaradi neenakomernega razvoja zaostajala za. potrebami. Zato bo potrebno v letošnjem letu izdelati, program, investicijske’ 'izgradnje bolnišnice in zdravstve-\ nega doma, predvidena investicija 1.200,000.000' dinarjev, čas izgradnje štiri leta in letna potrebna sredstva .300,000,-000 din. Za polovico sredstev ; se bo ' občinska skupščina potegovala pri gospodarski banki,,, drugo polovico pa bi morale prevzeti družbene, teritorialne enote ob znatni pomoči gospodarskih organizacij.
Na področju socialnega ..varstva bo v letošnjem letu potrebno reševati zlasti sledeče haloge: dograditi in pripraviti, otroški vrtec ha Bregu, .'s preselitvijo osnovne šole »Franc Osojnik« bo paviljon na voljo za varstveno ustanovo, kjer bodo ''potrebna manjša investicijska sredstva za nabavo opreme, razvijati otroško varstvo na obratih'kmetijskega kombinata, proučiti možnost varstva otrok in mladine, ob šolah, predvsem ria podeželju, še nadalje skrbeti za bor.ce.NOV, ,yp-jašjte iv'ojrie invalide itd. V. le-tošrij erh. letu 'je potrebno usta-rioyiti center za socialno .delo in ga usposobiti, da bo lahko začel opravljati, vše rialbge s področja socialnega varstva. ’
Rozika Klančnik
aluminij sike industrije ob Kou-iou reki, Volta roki itd, V Kanadi je aluminijska -industrija ob reki Sv. Lovrenca, Kitimat itd:
Vše bolj in bolj pa uporablja aluminijska 'industrija £ električno energijo pridobljeno : iz" toplotne eri ergi j e.' V Nemčiji, Franciji in ZDA iimämö ■ elekitro-lizè, ki 'bazirajo proizvodnjo na električni -energiji jpplbtmb central, ‘ bodisi "da' j e i terati ~vzrok poceni pogonska energija, kot; npr' 'zemeljski pita v Franciji, Holandiji in: ZDA, ali pa.,so se parne, centrale'ižaradi „velikih pogonskih enot toliko približale ceni električne energije iz vodnih -central, da je 'proizvodnja aluminija iz teh central. rentabilna, saj imamo v Zap. Nemčiji sredi, Porurja .'parne centrale z enotami od 200 do 300 MW. Razeg tega,-'ijie : pripomoglo k proižVodnj-i aluminija’ iz^toplbt--nih central; poteg - zhižeVahja lastne -cene* električne, energije v centralah samih, tudi. znižanje potrošnje električne energije v elekrtroliznih pečeh,'ki je v zadnjem diecahdjtipaaia id 25-’čLo 26:0 00,kWh na 17.000- do 18.000 kilovatnih ur raa-tono. .aluminija.
.Pri prodiranju toplotnih central v aluminijsko .industrijo.,: je bil Važen faktor tudi ta, da producirajo kalorične centrale skozi vse, leto konstantno energijo in da sé lahko postavljajo kar v siredp obtfcžhe jn,s tèm brez večjega , prenosa električne energije, a vodne centrale $o odvisne od rek, ki še ne morejo ozirati na konzumenta energije in je treba to energijo privesti do potrošnika z daljnovodi,. kur .spet občutno, podražuje ceno kWh; poleg tega je treba pri večini vodnih central poskrbeti Še za akumulacijske bazene-
• Aluminijska' ludiiištfij-a' v Jugoslaviji 'je | tüdi; toäziränri na električni- energiji pridobljeni iz vodne energije.
Za' nas., je.. Drava, najbližja vodpa . energija. .. Zgradili smo zato 'na žgomjerri toku reké 6 central, in sicer Dravograd, Vuzenico, Vuhred, ’ Ožbalt, Falo, Mariborski otok s približnim učinkom 54 MW v vsaki centra-
li.,	V najbližji bodočnosti bomo še zgradili 2 hidrocentrali pod Mariborom pri Slovenji vasi in pri Borlu zučinkom ca. 120>MW v vsaki elektrarni. Na žalost pa te centrale nimajo vodne akumulacije, tp .se' pravi količina vode niha y odvisnosti od letnih časov, poztaji "ima '.^ävä/.za, .50 odstotkov riianj'V'ođe 'kot poleti, manjka bri akumriiaćjja, ki,'bi to 'vodno rieenäkast izrävriäv’ala'. V
riih central .im vodnih, centra!, zgrajenih ria rekah, ki imajo v istem letnem obdobju drugačno vodno Stanje, kot ga ima Drava. Take vodne centrale so pri nas reke, ki tečejo jz Dinarskih planin proti, mprjy.;-
Poleg vodnih, akumulacij.'.imamo in gradimo tudi teimpeen-trale za izenačevanje elektroenergetske bilance:.-'G radimo jih. ob -rudnikih ' premoga, 'ki ne prenesejo 'zaradi slabše kvalitete večjih 'transportnih stroškov..
, Parne -enote v naših termo-centralah so 30 -in 60 MW in v novejšem času -šele 125 MW (term-ocentrala Kosovo). Te enote. SO ipa (tako rekoč premajhne in zastarele ter bi bilo potrebno preiti- že v bližnji bodočnosti na enote 150M.W- .ip- 200 MW.
Splošna koncepcija proizvodnje električne, enepgije v jugoslovanskem metilu je bila zamišljena v redu. Poleti je na razpolago vodna energija iz alpskih. rek, t. j. na severu države, a pozimi t.iz Dinarskih planin iz rek, ki -tečejo v’morje in.ki.imajo poleg „tega, -možnost izgraditve... precejšnjih i aikumulačij " voda
.Te centrale sé'nahajajo od Vinodola’ -v Gorskérn Kotaru ž učinkom' 00 MW '.preko centrale Senj 243 MW, -'Split’ž: 26 MW, Jablanica 144 MW, -::r Trebišnjica skupaj z električno centralo Gračarcvim 660 MW do .Peruči-ee v Crrii gori z 25-2 lyiW. Vse te centrale, bodo v ^c.elpti^^keilikor še niscvzgrajene do leta ,1966.
To lep.o,z.urriišftl P.n. 'Ronuši-la; maša stara Irazvada, da.pristopamo. k, investicijskim elaboratemi, kakor tudi k izvajanju teh
trale bile pravočasno zgrajene, nam zopet ne bi koristile, ker niso povezane s severnim delom države z daljnovodi, tako dimenzioniranimi, da bi lahko prenesli vso potrebno energijo, ki je na razpolago, brez ozira na bilo kake vremenske prilike. In tu je najbrž oni »subjektivni« moment, ki je povzročil tudi pri naš izklop ené elektrolize.
Drugi, »subjektivhte,. moment pa je,' kot vse izgleda, neracionalno präknje-nje vodnih ■'akumulacij:'Kaj';:se ža tern skriva, ali cena električne energije, ki je cenejša od električne energije iz' termričehtral, ali pa -pomanjkanje ..Obratnih,: sredstev- v 'termocentraiah za vskiadiščenje večjih" kQlidta"prémogai. nam ni pcpiblrioriia jasno, ker nimamo .vpogleda, v ..’faks detajle.
V vsakem slučaju: povzroča vse to s-um-i lča ni. vise--tako,-kot bi moralo bitll pejšitvri 'pa je,.:d!a prenašajo težave oni,' ki jih niso povzročili! .
Upamo, da bodo merodajni forumi po tem katastrofalnem elektroenergetskem. stan ju letos končno le uvideli1, da hiter industrijski vzpon nase države prehiteva' vsa normalna planska predvidevanja in da bo niijno takoj pristopiti k forsirani izgradnji dodatnih elektroenergetskih enot z rekonstrukcijo ter-mocentrale v Trbovljah in Šoštanju z enotami nad 125 MW, in da vsaj nekoliko popravijo elektroenergetsko bilanco na severu države in zmanjšajo odvisnost industrije na severu od prenosa električne energije z juga, ki je,
—	kot kažejo letošnji rezultati
—	zelo labilen. |
Inž. Boris Gorup
Naši borci M0V \ kolektiva
člane našega kolektiva želim na kratko seznaniti z delom aktiva Zveže borčev NOV v TGA. Naš aktiv šteje 86 članov-bor-cev, ki so iz raznih krajev naše ožje in širše domovine.
Aktiv je imel 17. januarja 1964 svoj letni občni zbor, katerega so se udeležili vsi člani,: razen teh pa še zastopnik tovarniškega komiteja ZK tovariš Jože Brglez in tov. Jože Šegula ter predsednik občinskega odbora ZB NOV Ptuj in predstavnik JLA major tov. Ignjato-grič-
T Sekretar odbora aktiva Vlado Martinkovič je na občnem Zboru podal izčrpno poročilo o delu
ter podal obenem smernice za delo novo izvoljenega odbora. Iz poročila je razvidno, da je dosedanji odbor v svoji mandatni dobi posvečal mnogo skrbi svojim članom in jim omogočil, dà so preko centra za izobrazbo pridobili potrebno kvalifikacijo in tako zadostili potrebam delovnega mesta. Zavezali smo se tudi, da bomo še naprej skrbeli, da članom kolektiva, ki še nimajo urejene kvalifikacije, pomagamo to čimprej urediti.
Jasno nam mora biti, da moramo na vseh področjih članom ZB NOV pomagati, saj so prav oni postavili temelje naši socialistični družbi. Oba zastopnika
tovarniškega komiteja tov. Šegula in tov. Brglez, sta na občnem zboru aktiva nakazala nekaj koristnih smernic iri napotkov za nadaljnje delo odbora in celotnega aktiva ZB. Novo izvoljeni odbor bo takoj v začetku izdelal program dela za leto 1964, po katerem bo tudi vodil celotno organizacijo.
V odbor aktiva so bili izvoljeni Ivan Veble, Stane Lampič, Vlado Martinkovič, Franc Jelen in Mihael Etneršič. Novo izvoljenemu odboru želimo, da bi pri svojem delu imel mnogo .uspeha in vsestranske pomoči tudi od organov samoupravljanja ter ostalih političnih in družbenih organizacij v našem kolektivu.
Z. J.
Pisma naših vojakov
... člani .kolektiva, ki se nahajajo. na odšluženju vojaškega roka,. se zelo radu spominjajo svojega kolektiva in sotpvarišev -na deiovnib. mestih. Eiden med Itemi, kri' nam redno piše, je tovariš. Alojz Lovrenčič. Trenutno služi kadrovski rok v Knjažev-ču. Fred odhodom k voj alkom je delal v "razvojnem -oddelku — elesktro grupi- “
iPisrna, ki jih pišejo naši -vojaki, so- v bistvu podobna in je iz njih .razvidno, da v času odsotnosti' mislijo na svoj kolektiv. Vsem 'tistim, ki nam pišejo, tu-. di odgovarjamo na njihova- pisma. 'Poglejmo, kaj nam piše tov. Alojz Lovrenčič v svojem zadnjem -pismu:
»Spaštovani tovariši!
Bil sem zelo vesel .vašega pisma-. Najlepša hvala zanj. Oprostite, da vam nisem nanj takoj odgovoril, ni mi -namreč dopuščal. čas. Z vstopom -v armado sem men j al okolje, v ■. katerem sem. živel,, ter sem se -moral prilagoditi.. novemu -načinu življenj a,- V začetku "ni bilo,'lahko, vendar sem se hitro vživel.:
Nie, učim is e .samosvoj aških, ve-ščin, marveč .se tudi politično izobražujiem-,-: MŠhtoi da je takšno , jzofe-aževan-j-o ,-nujno. potreb-no... vsak,emu -, uprgvl j-gleu v ko-: lektivihi, prjedvsem pa v večjih, .Mislim,, :d-a..- -bi, ternu vprašanju . morale družbene, organizacije
Zveza
''taladine	izo-
bà^^à^el'T^dfttóftli'v svoj -redim program izobraževanja in ga tudi izvajati:.1: iPri "'razčiščevaniju nejasnih pojmov mi poimaga branje čascpisov ta ostale literature. -
Nadvse serri vesel ADtlMlNI-JA, prek katerega sem v stalnem istiku s isvojim kolektivom. Seznanim se z vsemu 'težavami in-iuišpehi m-oji-h s-otov-arišev.«
-V nadaljevanju sv-ojega pisma piše Alojz Lovrenčič, kako vojaku izkoristijo -svoj. prosti, čas in. s čim. se -ukvarjajo. Vidi se, dia jim ne primanjkuje šaljivih posegpy ■ din ,-d‘omiisJ'ic, ki dopolnjuj éjó njihovo vsakdanje živ-1 jepje -Po. vsgji verjetnosti. imajo najraje trobentača ter ga zaradi tega imenujejo .»veliki d-ik-tater«. Tovarišu Dovrenči-ču sé ža njegova pisma: ’zahv.alj-ujemb in želimo, z njim. čimveč .sodelovanja, saj .nas .jzanima, kaj delajo -ta .'kako živijo maži delavci, ko so v JLA.
-mi '
ZAHVALA MATERE
Delapslki svet je dodelil mesečno denarno podporo otrokom pokojnega . Alojza Topolovca. V zvezi -s tem smo -dobili zahvalo matere otrok i-n jo v celoti objavljamo. ...
Prav lepo -se zahvalim, kakor -tudi.:mo:ji\ otròai, za' dodeljeno pomoč, ki nam jo je odobril centralni dlelavski . sv-et. Hvala tudi našemu ; oskrbniku tov. D ragu Dodleku-ža -njegov trud in sferri, fei jo iriia., z nam-i.
Zagotavljam" vam, d-a " bodo otroci, ko dorastejo7,: s spoštovan njem? gledali ng. t-ovarnč, ' ker Pi-so ostali zàpuséèraivtaó je -rijìndy oče -in -moj mož'Alojz Topolovec v najlepših letih tako- nesrečno končal- svoje življenje. 1
Vas poždriavl j-a ■ ta želi mnogo, uspeha pri delu v letu 1964. .
Helena Topolovec.
Razširjeno posvetovanje SZDL v Kidričevem
7. februarja je.bilo v kinodvorani Kidričevo posvetovanje o delu SZDL in drugih družbenopolitičnih organizacij, ki delujejo na območju Kidričevega. Odbor SZDL se je za to posvetovanje temeljito pripravil in je pred tem izvedel' med gospodarskimi organizacijami, ' ustanovami in družbeno-ipolitičnimi organizacijami anketo o raznih problemih, ki se pojavljajo oziroma so v naši neposredni okolici.
Na posvetovanju, ki je trajalo kar štiri ure in so se ga poleg po-' vabljenih predstavnikov vseh organizacij udeležili tudi člani KZ iz Kidričevo I. in Kidričevo II. ter Njiverc (od koder pa ni bilo niti enega prisotnih) sta izstopila predvsem dva programa: delo mladine v Kidričevem ter KPD Svoboda. Precej je bilo poudarjeno tudi,urejanje naselja in odnos posameznih stanovalcev do naselja kot skupnosti.
Mladina, na račun katere je bilo izrečenih precej kritičnih pripomb, se v manjši meri zbira v svoji organizaciji, ki pa je trenutno prešibka, da bi lahko bila kos nalogam pri usmerjanju mladega rodu v Kidričevem. Organizacijo vodijo v glavnem dekleta, a fantje so precej ob strani in ne kažejo preveč vneme za sodelovanje. V zvezi s tem je bil sprejet sklep, da bodo poleg SZDL morale tudi vse ostale organizacije v Kidričevem pomagati z delom in nasveti mladinski organizaciji, in njenemu vodstvu,
ki se trudi in ima voljo, da pride iz slepe ulice. Največ pa seveda lahko pomagajo starši. Ko bi leti malo več skrbeli za svojo do-raščajočo mladino, bi bilo marsikaj drugače. Slab odziv za prostovoljno delo, predvsem fantov, je nedvomno odraz, {takšen odnos so imeli starši. Bili so primeri, ko so starši skupno s svojimi otroki prišli na delo.
Precej mladine s področja Kidričevega je na raznih srednjih in višjih šolah izven naselja. Prav ti bi lahko vnesli v organizacijo ZMS precej pestrosti in zanosa. Ti mladinci se bodo morali prej ali slej vključiti v dejavnost organizacije v naselju. Pogojev za vsestransko delovanje je več kot dovolj. Na razpolago je športno igrišče za razne vrste športa, strelišče, foto-klub, lutkovno gledališče itd. Vsaj toliko se bo treba potruditi, da bov do razne igre z žogo igrali na igrišču, ne pa po cestah v naselju.
Drugi, nič manj pereči problem v Kidričevem je KPD Svoboda. To društvo, ki je včasih bilo med najboljšimi v mariborskem okraju, danes praktično ne obstoja več. Že nekaj zadnjih let je dek> nazadovalo, a v lanskem popolnoma zamrlo. Bilo je govora o raznih nepravilnostih v poslovanju predzadnjega odbora, določena je bila tudi komisija s strani SZDL, ki naj bi razčistila vso zadevo in na zboru volivcev poročala javnosti o dejanskem sta-
nju. Dokler javnost ne bo seznanjena z .vsem in krivci tudi kaznovani, ni kaj mnogo pričakovati.
Od vseh nekdanjih sekcij, ki so delovale v Svobodi, delujeta le še kino in knjižnica. Kino posluje na izključno pridobitni osnovi (saj drugače ne more), knjižnica pa po zaslugi požrtvovalne knjižničarke. Za knjižnico bo treba nujno S misliti na obnovo knjižnega fonda.
Precej kritičnih pripomb smo lahko slišali tudi na račun lanskega dela pri bazenu in urejanju naselja. Ko bi stanovalci Kidričevega opravili vse tiste prostovoljne ure, za katere so se obvezali, bi prihranili stanovanjski skupnosti kar lepo vsoto denarja. Slišati je bilo celo o dveh milijonih. Za ta denar bi lahko uredili bodisi dokončno letno kopališče ali pa kaj drugega v naselju. Nevzdržna je trditev, da: »Kaj bom hodil delat, saj bom plačal vstopnino za kopališče.« Ako bi hoteli kriti vse stroške z vstopnino, bi ta morala biti večkratna današnji. Vstopnina je le skromen prispevek za vsakodnevno vzdrževanje in urejanje kopališč. Še za to ne bo zadoščalo, če bomo dopuščali, da nam razni nepridipravi pred našimi očmi uničujejo naprave in ograjo. Kako radi se sklicujemo na urejeno Velenje in tarnamo, da pri nas ni tako. Ne pomislimo pa, da so tam vedno vsi stanovalci pripravljeni s prostovoljnim delom sodelovati. Vse to, kar imajo tam, imamo lahko tudi mi v Kidričevem, le aktivni bomo morali biti mnogo bolj in se zavedati, da je naselje naše in odraz nas vseh, ki v njem živimo.

Zamrznjene vode, manj elektrike — naš problem
Foto: inž. Marjan Hudina
Tudi letos bo stanovanjska skupnost nadaljevala z deli pri kopališču in še kje. Naj ne bo družine, ki ne bi sodelovala, in to vsak član, ki je za delo sposoben. Pri takih delih se najde vedno tudi kaj primernega že za 12- in večletno mladino. Ako bo vsak, ki je sposoben, sodeloval vsaj z 10 urami, bo ha ta način lahko ogromno narejenega. Staršem ne bo težko dopovedati mladim, naj čuvajo vsaj to malo, kar imamo v naselju, saj se bo vsak zavedal, da je vloženega tudi nekaj njegovega lastnega dela.
Razpravljali smo še o drugih problemih življenja v naselju. Ugotovili smo, da, j e poleg vsega kritičnega, kar smo navajali, tudi precej dejavnosti, saj je mladina priredila za dan JLA 22. decembra kar lepo-proslavo. Tudi DPM (Društvo prijateljev mla-
dine) deluje in skuša pomagati vzgojno-varstvenim ustanovam pri vzgajanju našega naraščaja. NK Aluminij pa je že postal dobro znan po vsej Sloveniji. Dobro delujejo tudi strelska družina, AMD, ZROP, ZB in še druge organizacije in društva.
Posvetovanje je bilo zelo koristno, le škoda, da udeležba ni bila številnejša. Niso bile zastopane vse gospodarske organizacije in manjkalo je tudi precej članov ZK, ki živijo na tem področju, saj iz celotnega naselja Njiveree ni bilo niti enega. Ko bo ponovno sklicano takšno ali podobno posvetovanje, naj ne bo nikogar, ki je bil povabljen a se ga ne bi udeležil. Prav na takih posvetovanjih rešujemo naše vsakdanje probleme in jih skušamo odpravljati.	-čk-
Samoizobraževanje odraslih
Vedno bolj (poudarjamo (pomen strdkovmdh kadrov v gospodarstvu in v upravi. Dnevno časopisje prinaša pogosto razprave din zahteve o Strokovnem izpopolnjevanju. Tuidii pri nas o tem vedno več govorimo in razpravljamo:
Na letni konferenci članov ZK naše tovarne je bilo temnil problemu posvečenih precej -misli. Nujno bo, da -bo vsak posameznik razmišljal in težil k boljšemu poznavanju svoje stroke. Na raznih forumih se je pri nas že vse lansko leto razpravljalo o nezanimanju za izpopolnjevanje in poglabljanje v stroki. Ra poglejmo, kako je s -tem pri nas. Samoiniciativno se želi izpopolnjevati le majhen odstotek- zaposlenih. Ti, -ki pa se zanimajo iz popolnoma lastne želje, se vpisujejo največ v srednje, višje in visoke -šole v oddelke za odrasle oziroma kot izredni' študenti. Seveda je ta študij zelo naporen in zato vzdržijo, le najbolj rasni in vztrajni. Precej manj je takih, ki bi se želeli priučiti za poklic, ki ga opravljajo.
Večkrat se jè že pokazalo, da je v večini naših lju-di želja po napredku, a jih zadržuje neki čuden strah. Nekomu se zdi -pretežko dn nedosegljivo priučiti; se določenega poklica. Po dosedanjih -pojmih postati polfcvalifi-ciran delavec. En glavnih vzrokov je v zelo -pomanjkljivi splošni izobrazbi. Po nepopolnih podatkih je v našem podjetju 1220 ljudi, ki nimajo zaključene obvezne šole. Od tega ima dobra tretjina le do 4 razrede. Prav toliko pa do 6 razredov obvezne šole. Ako .pa pomislimo, da je mnogo - teh ljudi obiskovalo obvezno šolo med okupacijo, ko niso pridobili ničesar ali le želo malo, je položaj precej slab. Vendar prizadeti tega niso sami krivi -in še jim,ne bi bilo treba prav nič sramovati. Zelo koristno g- predvsem. zanje same — bi bilo, če bi zamujeno nadoknadili, saj je za odrasle predpisan učni program obveznega šolanja, ki upošteva zrelost ljudi, lahko dojemljiv vsakemu. Opira se na življenjske izkušnje odraslih, ki jih -pri otroku še ni.
Program za obvezno šolo za odrasle obsega 'dve stopnji. Prva stopnja zajema snov 5. in 6. -razreda, druga stopnja, pa za 7. in 8. --razred. Vsaka stopnja traja šolsko leto. Taki oddelki so pri večjih osemletnih šolah (Mladika, Ptuj) in Dopisni šoli v Ljubljani. Dopisni način šolanja je pr-ikladnejši za vse, ki delajo v izmenah, ' nadalje za vse, ki so oddaljeni od šol, imajo pa toliko časa, da hi lahko študirali doma.
VPISUJMO SE V ODDELKE ZA ODRASLE
Vsem ostalim, iki se želijo vključiti v -obvezno šolanje, pa priporočam, da se vpišejo na naj-M-ižjo osemletno šolo, ki ima oddelek za -odrasle. Po uspešno končani obvezni šoli za odrasle si absolvent pridobi enake pravice kot -na redni šoli. Koristi, ki jih -imamo, so nedvomno precejšnje. Najvažnejše je -gotovo osebno zadovoljstvo, ki ga čutimo, če nam je uspelo nekaj, za kar smo Se sami odločili, ne da
bi nas k temu kdo silil. -Dobimo zaupanje vase in nikjer se nam ni treba čutiti zapostavljene. Mnoge laže bomo. sledili razv-o-ju-lastnega -otroka -ter mu lahko svetovali in po potrebi tudi pomagali. Nadalje si pridobimo pravico, da se lahk-o vpišemo v katerokoli poklicno in srednjo šolo 'ali se na kak drug način dalje usposabljamo.
Verjetno je med nami še mnogo takih, ki 'bi se želeli šolali na kakem oddelku za odrasle, pa ne vedo, kam -naj se obrnejo ali pa so. preplahi, da bi se bolj podrobno pozanimali. Dopisna šola- v Ljubljani sprejema prijave skozi vse leto, osnovna šola Mladika v Ptujn vpisuje tudi v februarju v popoldanski oddelek za odrasle. '■
PO OSNOVNI SOLI PA V SREDNJO SOLO
Večkrat je tako, da se težko odločimo začeti, a ko smo se enkrat odločbi in nas je delo zajelo ,ipa nam je skoraj žal, zakaj smo tako dolgo odlašali. Marsikateri član našega kolektiva, ki je v zadnjem času končal srednjo šolo na enem ali drugem oddelku za- odrasle v Ptuju ali Mariboru, se je že vpisal na višjo šolo. Ne mislim, da bi se po končani osemletni šoli moral nujno vsak vključiti na srednjo, a po tej Še na -višjo šolo. Vendar nam to dokazuje, da je med nami še -mnogo Sposobnih ljudi, -ki s-amo zaradi težkih socialnih razmer .pred vojno in zaradi zadnje vojne vihre niso imeli možnosti, da te svoje sposobnosti razvijejo. Najboljši dokaz za te trditve je okrog 50 izrednih slušateljev in študentov na raznih šolah, ki uspešno napredujejo oziroma so študij že zaključili.
* Ce se ne iri-orem-o odločiti, da uresničimo željo, ki je skrita, -v naši zavesti, nam naj bodo za vzgled vsi, ki so znali preiti od želje k ' odločitvi' — in teh ni malo — v Sloveniji kar precej tisbčev. Samo ha Dopisni šoli v Ljubljani- je vpisanih prek-o 4000 dopisnikov v najrazličnejše oddelke: v osnovne šole, tehniške (strojna, elektr-o, kemijska in lesna), ekonomske, administrativne, razne -jezikovne tečaje in podobno. Pri dopisnem' šolanju je za študenta zelo ugodno, da si lahko sam uredi tempo študija. Kd-or zmore predelati snov v krajšem času, kot je predviden, lahko opravlja izpite tudi pred rokom. Kdor si pa študij razdeli na daljšo dobo, raztegne letnik na dve leti — torej po lastni zmožnosti in sposobnosti.
Nekoliko lažji, - čeprav dražji, je študij na osnovnih šolah -v oddelkih za Odrasle, kjer prisostvujemo predavanjem. Tak oddelek se lahko ustanovi pri vsaki šoli, če j-e dovolj pri javi j en-cev (25 Ido 30). Misliti bomo morali na to, da si pridobimo splošno šolsko izobrazbo, saj se že slišijo predlogi, naj bi vsak zaposleni, ki ni starejši od 35 let, obvezno končal osem razredov obveznega šolanja. Lepo bi bilo, da smo hitrejši in ne čakamo na pritisk in se šele takrat vključimo v šolo.
-čk
DELO IN PROBLEMI ŽELEZNIŠKEGA PROMETA
V	sestavu prometne sekcije deluje tuidi železniška prometna služba, katere delo je marsikomu v podjetju, le malo poznano.' Upravljati mora železniški promet v našem podjetju. Želim vaš na kratko seznaniti, s kakšnimi težavami iin dolžnostmi sé ukvarja ta služba. V železniški službi nas je 44, in sicer: 1 nadzornik 'strojev, 3 nadzorniki premika, 7 strojevodij, 8 kurjačev, 6 vodij premika, 14 premikačev, 2 strojnika Demag, 1 vozovni preglednik in 2 kuriiinišfca delavca. Toliko nas je potrebno, da lahko nemoteno opravljamo svoje. delo. Razporejeni-smo v premik alme skupine.
Dejo premikalnih Skupin je v tem, da na postaji prevzamejo prispele, vagoraske pošiljke raznih surovin in-rekonstrukcijskega materiala. Te pošiljke je-tre-ba hitro in.varno pripeljati v tovarniško območje na razkladal-na mesta. "Dobro se zavedamo tega, da moramo isvoje delo opravljati pravilno . in ekonomično, saj imamo opravka z raznimi preciznimi aparati in stroji, kateri so za naše podjetje nujno potrebni in Velike vrednosti. Ravnipv zadnjem času, ko je naše podjetje v rekonstrukciji, imamo takega materiala zelo dosti, 'ki prihaja iz raznih krajev (budi izven naše države. Prav s temi pošiljkami1 je treba ravnati zelo previdno in natančno.
Mnogo časa pri delu premikalnih skupin izgubimo v poletnih mesecih, ko prihaja boksit v večjih količinah iz. rudnika Jajce in Banja Luka, ker je te pošiljke treba tehtati vsak vagon posebej zato, ker jih y rudniku ne tehtajo. Pošiljke iz ostalih rudnikov.. pa tehtamo le kontrolno.
V	mnogih obratih, kamor do.-, stavljamo te surovine in razne ostale materiale, se večkrat jezijo na delo pramikainih skupin, češ da jim ne dostavljamo dovolj hitro prispelega blaga. Delo
Prešli smo torej na skrajšani delovni teden, sedaj pa se pojavlja vprašanje, kako prosti čas, ki 'smo ga s. tem pridobili, najbolj primerno izkoristiti. Prav gotovo smo se takrat, ko smo odločali, ali bomo delali s skrajšanim -, delovnim časom, opirali na določena dejstva: z boljšo organizacijo dela in rekonstrukcijo zastarelega proizvodnega .mehanizma, se lahko produktivnost občutno dvigne; prav tako lahko dvignemo produktivnost !z boljšim sistemom stimulacije .proizvajalca; in ne nazadnje, proizvajalec, ki je morda prej zaradi pomanjkanja prostega časa prihajal na delo utrujen,-bo sedaj, ko mu preostaja za regeneracijo delovne sile mnogo več časa, na delovnem mestu svež in spačit.
Ravno o. tem slednjem pa želim, v tem sestavku razpravljati, kajti koljkor pozijam razmere, se telesna iff duševna kondicija zaposlenih v TGA ni od takrat, ko smo uvedli skrajšani delovni čas, prav nič' povečala,, čeprav bi se po vseh predvidevanjih morala.
.Sicer, takoj priznam, da jè ta moja trditev na precej majavih nogah, in da zanjo nimam konkretnih dokazov (analize). Tako sodim le po tem, ker se v času,
premikalnih skupin pa ovirajo v zimskem časiu sneg in zaledenela proga, ker je v takih primerih treba večkrat prevoziti vso industrijsko progo, katere pa je preko 23 km v tovarni. Največ težav pri. svojem delu imamo pri dostavi premoga na razkladalna mesta, ker se.na enem tiru razklada več vrst surovin in te prihajajo v 'tovarno v različnih časovnih presledkih. Zelo ovira delo- tudi industrijski tir št. 8, ki teče mimo glinice I. in II. do glavnega skladišča, saj prav na’ tem tiru se razklada ves mate- ' rial za rekonstrukcijo in surovine (solna kislina,- fcalciniraria.
soda, žgano apno, šamotna. ope-. ka, in moka, pihalna masa itd.). Prav zaradi tega pride večkrat do zastoja in zaradi tega do dodatnih premikov, ki zavlačujejo pravočasno dostavo določenega vagona na razkladajmo mesto. Vsi zaposleni v železniškem prometu 'smatramo,, da bi bilo-nujno potrebno zgraditi še temu tiru vzporeden tir, da bi se tako delo lahko -mnogo hitreje odvi-
ko delamo s skrajšanim delovnim časom,. ni napravilo nič opaznega v prid rekreaciji članov TGA. Na ta skepticizem pa so mie privedli tudi odgovori na vprašanja o rekreaciji, ki smo jih zastavljali delavcem glinice v anketi, (ki jo v tem času. vršimo v tem obratu. Sicer nepopolni podatki kažejo, da se naši delavci skorajda ne, zanimajo za nobeno od oblik ' razvedrila, hiti nimajo za razvedrilo možnosti, če pa imajo možnosti za kakrš-riofeoli rekreacijo, jih po navadi ne znajo izkoristiti.
Sicer pa to tudi jasno kaže podatek o koriščenju dopusta. v našem počitniškem domu. Od 1824 članov našega kolektiva jih je v letu 1963 samo 90 'koristilo svoj dopust v domu v Crikvenici. Seveda is tem'ne trdim, da ni morda še kakih 100 članov kolektiva . preživelo dopust1 prav tako koristno im lepo kje drugje. Nikjer ni namreč, zapisano, da 'morajo člani TGA preživeti dopust ravno v Crikvenici. Vendar pa ostaja žalostno dejstvo, da večina naših delavcev v času dopusta dela doma na poljih .ali porabi dopust za kakšno drugo, za -njihovo, delovno zmožnost nekoristno ali celo kvarno dejavnost.
jalo ih bi si prihranili marsikateri nepotreben premik.
Večkrat se primeri, da naši delavci kakor tudi delavci ostalih pod jeti j,'ki delajo-na rekonstrukciji, progo založijo tako, da preblizu tira naložijo predmetè, ki ovirajo promet, ali pa sploh založijo tir. Smatram za potrebno, da opozorim vse -pešce in kolesarje, ki hodijo ali se vozijo ob progi oziroma- jo prečkajo, naj bolj pazijo na promet po progi. Nujino je, da pogledajo levo ih desno, preden prečkajo tir,
metnih nèzgo-d in to je predvsem zasluga premikalnih skupin, ki so s svojim vestnim.delom pazile na naprave, ki/so jim zaupane. V letu 1964 na-s zapet čakajo. vélike naloge, saj se zavedamo, da bomo s ■ pravočasno dostavo pošiljk, ki prihajajo za naše podjetje, pripomogli k boljšemu -uspehu celotnega kolektiva.
Z. J.
NUJNOST REKREACIJE
Prav zaradi omenjenih dejstev se'mi zdi potrebno, da napišem nekaj misli o -rekreaciji,-o. možnostih, ki 'jih imamo delavci TGA za - rekreacijo in o perspektivah, ki bi jih z malo dela odgovornih činitelj ev na tem področju lahko imeli.
Vprašanje, koliko telesne vadbe je potrebno za ohranitev zdravja, ni vznemirjalo naših prednikov. Do dvajsetega sto-, letj-a je delo za preživljanje in gibanje zagotovilo večini ljudi dovolj telovadbe. Njihov problem je toil, zagotoviti si dovolj časa zä .mirovanje in počitek. Razvoj''znanosti in tehnike z avtomobili, (telefoni, ". ' centralno, kurjavo, - modernimi'-'aparati v gospodinjstvu je znižal individualno telesno aktivnost. Zato je n-ujno, da si z raznimi oblika--.mr- rekreacije pridobimo in ohranimo tisto, kar je bilo našim prednikom življenjska nuja. Zelo nezdravo je na primer življenje človeka, ki ves -delovni čas sedi za pisalno mizo ali stoji pri -stroju, v -prostem času, ko pa bf se marala njegova delovna sila na primeren način -regenerirati,'ga vidimo na lovu, za honorarji oziroma -dodatnimi zaslužki’.. To je le en primer iz. vsakdanjega življenja, medtem ko je podobnih primerov še Ogromno. Nujno je, da bo v takem primeru pričel človek telesno-in psihično propadati. Njegovo dobro počutje mu lahko vrneta le počitek ih rekreacija. Ko bomo enkrat spoznali, da je vsakemu delovnemu človeku re-
kreacija nujno potrebna, bo s tem nastalo vprašanje, katero' obliko rekreacije si naj izberemo. Pri izbiri rekreacije se moramo ozirati predvsem na starost, spol, poklic, splošno-zdravstveno stanje, možnost opreme in prostora itd ... Pri izbiri moramo tudi gledati,. da nam bo oblika rekreacije, ki jo bomo izbrali, predvsem v zabavo.
Glavne vrste telésne vadbe so:
—	športne igre — predvsem igre z žogo,
vodni športi,
"i— taborjenje in igre na prostem,
—	lahka atletika,
—	ples,
—	gimnastika.
Človek, ki. hoče, ohrani ti svoje zdravje, polaga, veliko po-zofnost temu, da po visakem napornem delu sprosti isvoje mišice. Sprostitev mišic pa ne pomeni 'ležanja v postelji, mišice lahko sprostimo tudi med telesno _ aktivnost jo. Vsakemu sunkovitemu naporu mišice bi morala slediti takojšnja, sprostitev. Včasih grè to v enakomernem ritmu, na primer pri veslanju, včasih sporadično, na primer pri nogometu.
Mišična napetost -pogosto kar že prekomerno duševno vzdraženost in strah. Hoja, plavanje' in .ples so vse-m dostopni in najbolj " prirodni načini telesne vadbe. Pri tem naj pripomnim, da služi, ples bolj za sprostitev, ko,t pa za stimulacijo čustvenih in psihoseksuai-nih napetosti, kot trde nekateri.
IN KAKŠNE SO MOŽNOSTI SPROSTITVE
V Kidričevem aktivno delajo nogometaši, avto-motö društvo, mladinci prirejajo občasne mla-•dinske plese, z zgraditvij it ('novega- bazena se je -Odprlo kup možnosti za razne aktivnosti na vodi, potem so tu taborniki, ribiči, -'strelska, -družina itd;.., skratka možnosti za rekreacijo je dovolj, vprašanje .je le, zakaj jih naši delovni ljudje tako malo koristijo. Vendar.sem prepričan, da bi ljudje 'koristili rekreacijske možnosti, 'ki jih imajo, treba jih je le s -pravilnimi organizacijskimi prijemi v to,, usmerjati. Pri tem se mi -zdi- potrebno poudariti še nekaj, stvari, ki' bi. j-ih v Kidričevem lahko imeli, pa -jih nimamo. Zakaj na primer v Kidričevem ne obstaja društvo »Partizan«, naša najbolj množična telesnovzgojna - organizacija!?
Potem se mi vsiljuje vprašanje sindikalni organizaciji: kje so časi sindikalnih izletov v naravo? Seveda naj pri tem kar takoj poudarim, da ni nujno, da se tak sindikalni Izlet izrodi v razuzdano pijančevanje, kot je bila to včasih žalostna praksa , takih izletov v nekaterih naših podjetjih.
Mladincem bi rad dal napotek: prirejajte več izletov v naravo, ’ saj se bo. tudi s tem kazala.vaša mladinska aktivnost. Mogoče pa bi kazalo v ta namen ustanoviti v Kidričevem celo planinsko društvo?...
Lahko se'zgodi, da mi' -bo kdo ob prebiranju teh vrstic oporekal z argumentom, češ lahko je govoriti o rekreaciji. Izlete si lahko privoščijo tisti z visokimi 'dohodki. Kaj pa taki, ki imajo' povprečne aM podpovprečne do- , h-odke m kopico otrok, kako n-aj se ukvarjajo ž rekreacijo?. :
NALIVANJE Z ALKOHOLOM IN REKREACIJA
Res je malce težko odgovoriti na tako utemeljeno vprašanje. Toda tudi še ob tako težkih življenjskih’pogojih se najde primerna oblika rekreacije. Kaj je recimo lepše, ali oditi z družino v nedeljo na sprehod v naravo ali pa posedati, po naši tradicionalni slovenski navadi (le kdaj se je bomo otresli?), v zatohli gostilniški sobi in se nalivati z alkoholom?
Nekateri ljudje se ne znajo sprostiti'. Če mogoče Slovenci včasih zviška gledamo na »siesto« v južnih krajih ali angleški »čas za čaj«, in mislimo, da
moramo neprestano hiteti, kmalu spoznamo, da je za zdravo življenje potrebno menjati obdobja aktivnosti in počitka. Sprostitev mišic, umiritev -misli po napornem delu, nas usposobi za bolj uspešno izpolnjevanje dolžnosti. Letni oddih in nedeljski počitek dvigata storilnost. ...
Rekreacijo najdemo v. enostavnih življenjskih ugodjih in .v intelektualnih užitkih (šah, kino, . sprehodi, izleti...). Kompletno lenarjenje vodi v naveličanost in dolgočasje!
—F. D.—
Sprejem
upokojencev
Tovarna glinice in aluminija je povabila na dan/ 31. decembra 1963 -svoje upokojence na zaključno proslavo leta 1963. Vseh upokojencev je 58, povabilu pa se 'jdh je odzvala približno polovica.
Proslavo je otivoril tov. Vinko Knez. Kot zastopnik tovamiške-,ga sindikata je pozdravil vse navzoče upokojence in jim voščil v imenu sindikata in tovarniškega kolektiva srečno in zadovoljstva polno novo leto 1964.
V	imenu upokojencev se jè nato zahvalil za povabilo tovariš Drago Brzin a-n zaželel tovarniškemu kolektivu uspehov polno novo leto 1964. Nato'smo se vsi udeležili prirejene zakuske in se medsebojno razgovarj-ali o razvoju tovarne, o poskusnem obratovanju, o dograditvi elektrolize »B« in - o rekonstrukciji. V grobih obrisih smo; se seznanili š problemi iri delom naše tovarne. Zavedamo se, da smo tudi mi .nekoč,, v pasu našega .akti vnega.. islužb ovarija,. doprinesli določen delež k dograditvi našega giganta,- Nanj ni ponosen samo kolektiv TGA, ampak vsa socialistična družba. Delovni kolektiv , bo, zavedajoč , se svojih nalog,, z intenzivnim in vestnim delom prispeval k dobremu raz-r vo-ju tovarne in k Uspešni proizvodnji.
V	popoldanskih urah smo se povabljeni upokojenci dobro razpoloženi- pričeli’’razhajati in si -medsebojno želeli' vse dobro v prihodnjem letu.
Pred- zaključkom proslave se je -tovariš Mariin Podgoršek 'še enkrat zahvalil' za izkazano pozornost -nekdanjim članom- kolektiva iin izkazu željo, da . bi ostali upokojenci še n-adalje v tesnem stiku s tovarno, tako da bi vsaj enkrat letno lahko pokramljali o nalogah in uspehih tovarne.
P. M., upokojenec * V
LADIJSKE PEČENKE
Po dolgotrajnih poizkusih je 'ladjarska družba Union Gasile Linie uvedla na svojih potniških ladjah aluminijsko folijo za po-možno sredstvo v kuhinjah. Vse pečenke pečejo namreč zavite v folijo.'S tem zmanjšajo skrčenje jnesa pri pečenjri za 15 %. Skrčenje pri pečenju brez porabe-folij e je prej znašalo 25—30 odstotkov. Pri velikih' količinah pečenk se to že. izplača!
»AL« IN AVTOMOBILI
Po podatkih firme Reynolds so leta 1®63. .porabili v ZDA pri proizvodnji 7,339.970. novih osebnih avtomobilov 268.000 ton aluminija. Povečanje porabe aluminija za avtomobile od leta 1962 do 1963 znaša 15,5 %.
V RAKETNEM GORIVU ALUMINIJSKI PRAH
Pogonska goriva za ameriške rakete vsebujejo tuđi fino atomiziran aluminijski prah, ki je tako 'droben, da lahko 780.000 teh delcev idamo- na glavico žeblja. Na leto izdelajo Američani že več kot 10.000 ton tega prahu. Proizvodnja pa še naprej narašča.
KAKO PRAVILNO IZKORISTITI PROSTI ČAS, KI SMO GA PRIDOBILI Z UVEDBO.
42-URNEGA DELOVNEGA TEDNA
Kot je znano, smo v našem kolektivu 1. I. 1964 realiziran do; ločilo nove ustave o skrajšanem delovnem času. Zavedamo se, da je to nova velika zmaga delovnih ljudi naše socialistične skupnosti.
Saj smo s tem, da smo prešli na skrajšani delovni čas, dokazali, da lahko v naši družbi dosegamo ravno takšne delovne uspehe kot industrijsko visoko razvite zahodne države, za katere je problem skrajšanega delovnega časa že preteklost.
V letu 1963 ni bilo, večjih pro-
Transport pomaga izgradnji
NOVI UPRAVNI ODBOR NK „ALUMINIJA“
Letni občni zbor NK Aluminija, ki je bil dne 11. 1. 1964. leta, je potekal, v' zelo sproščenem vzdušju. V prijazni lovški sobi naše restavracije se je zbralo 89 odbornikov, igralcev in somišljenikov NK Aluminij. Odborniki z željo, da položijo Obračun' svojega dela v preteklem letu, igralci in somišljeniki pa, da bi s svojim aktivnim sodelovanjem prinesli svoj delež za čim plodnejši .potek in zaključek občnega zbora. _
Naš namen, ni govoriti o poteku občnega zbora, niti ne razpravljati o uspešnem zaključku zbora, pač pa spregovoriti nekaj o najvažnejšem sklepu letošnjega občnega zbora. Ta sklep pomeni prehod v uspešno športno udejstvovanje. in ..tekmovanj e našega nogometnega kluba v eliti slovenskih nogometnih klubov. Na ' predlog starega upravnega odbora je bil namreč sprejet sklep o reorganizaciji in, povečanju sestava UO. K predlogu za tako odločen poseg v organizacijsko shemo dosedanjega
določene. Namen te reorganizacije je bil ta, da tudi' mladinsko moštvo in pionirji dobijo svoje lastno vodstvo, ' katero bo skrbelo za njihov uspeh skupno s trenerji. Le s tako razdelitvijo dela lahko naša moštva pripravimo za uspešno tekmovanje, v tako konkurenčni sredim, kot je SNL. Vsi vemo, da je bila skrb za naše . mladince in j pionirje premajhna, . zato tudi -, ni bilo uspeha, kar je popolnoma napačno. Naše prvo moštvo naj- bi svoje vrste izpopolnjevalo iz vrst naših mladincev,, iker bomo le na ta način lahko korakali po poti razvoja.
In ne samo to, ta poseg ima še drug važen namen, to je, povedati vsem članom našega kolektiva, da je NK Aluminij prerasel meje Kidričevega in da sedaj zastopa njegove barve po vsej naši ožji domovini. Dolžnost našega kolektiva je, da bo vedno ob strani svojega nogometnega kluba in mu pomagal na poti do čim ugodnejših uspehov.
Gneča pred golom
upravnega odbora’ je tega vodilo dejstvo, da našemu klubu ne pristaja capljatLna.repu športnih dogajanj v SNL, temveč , je njegova naloga, da odločne posega v ta dogajanja. Zalo je bil ta predlog enoglasno sprejet.
Sprememba organizacijske sheme .prejšnjega UÖ je nastala z uvedbo tehniških in organizacijskih referentov, za vsako moštvo. Razširitev UO pa je posledica odločitve, da smo ■ izvolili tudi zdravstvenega in propagandnega referenta. Tako sedaj šteje UO 19 članov, katerih delo odnosno zadolžitve so točno
Novi UO morda nima v mislih kakih neizvedljivih nalog, saj sposobnost ih moči svojih- igralcev dobro pozna,, pač pa se dobro zavéda/ dà ni za NK Aluminij, pob nazaj. Bilo je namreč vloženega ‘preveč truda ’ igralcev ih odbornikov, da'je NK Aluminij dosege! to, za kar se je boril '10 let, da bi to sedaj morda zaradi nerazumevanja in 'napačnega delà izgubil. S tam pa, ni rečeno, da se mora NK Aluminij zadovoljiti 'z Uspehi, ki jih je dosegel. Njegova naloga je, strmeti za čim ugodnejšo uvrstitev nà tabeli SNL. '
L.	K.
STRELSKA DRUŽINA KIDRIČEVO
Strelska družina Kidričevo je bila ustanovljena , leta 1951. Ustanovili so jo tovariši Franc Hojnik, Kar el 'Antončič ih’ Jože Berlič. . Ste.el ja®.] e ; .ju.všpprt, ki delovne, -ljudi, sprošča -po ,-délu v tovarni. Dobri štrefei päkfepijo tudi obrambno, naoč domovine. To sta bila ...glavna-, vzroka,, da smo ustanovili našo. družiop, Minilo je 12 plodnih let življenja in dela SD Ktoriß<|«o. V njeni prvi in nekaj let; nepremagljivi tekmovalni vrsti, : ki je nastopala ,’todio-.v •• rèpjiihlj^Kèm merilu, sö bili tovariši Kari An-
t0hčjč(: Franček . Kolarič/. Janez Kostanjevec, . Lojze Vnuk , in Franc Hojnak, ;
Z vse večjim razmahom strelstva v Sloveniji,, in ko so'bili iz ,Ieta,y igto doseženi vedno, boljši rezultati strelske družine, je vedno ves članov našega kolektiva vstopalo,v vrste strelcev..
.Štariprso: se priidružjla. nova im ona: Franc Korpar,. Drago Kirnač, Cijelj . Romih in Jiilč Čihaijhjto s.o tpvarjjši, ki-ap ;po zgledu ,pr.v.e ekipe začeli aktivno .pologa ti.vpo .atrelskih lovpri-kam"
Danes šteje naša družina 80 članov in 10 članic. Naša ženska ekipa — to so žene štrelpev, 'se ■ vedno bolj uveljavlja-, saj na-
.. Na j večj i-usp eh. j e družina dosegla, odkar je bila uvedena re--publiška -liga: tekmovanja z zračno ih - malokalibrsko puško,
Strelska družina vadi
stopa za občinski ..strelski -odbor.;| V letu 1963 isó naše strelke na. republiškem, . /tejionpvapou -z ■ -zračno puškos dosegle- med - 21 nastopajočimi : /ekipami.. odlično \ deseto meslp.. ./v, ..... /■ Tovarišica ’/ fdira/ • Verha®či§”': Hojnikova! je dosegla naed .po-;i sameznicami. v ..troboju -Maribor—Varaždin—Ptuj ,3, mesto. \
Se in :še- bi Jaliko našteval Ó-delu in.■ ušpjahih naše družine,-:-toda strelce krasi skromnost, saj smo pravi amaterji, •-Da pa snio v času obstoja-do--segli precej lepih uspehov, dokazujejo pokali in priznanja (diplome) družini, kj so jv delavskem klubu. Mncigi naši tb-5 variši upravičeno nosijo značke »dober strelec«, »odličen strelec«. Značko mojstra strelca pasi je priboril tovariš Stefan Le-.-vanič. I .
S. tem dk je, V	dps^fla
z zračno puško J/, .m.ekto v. svoji skupini in si pnbörila pravico do nadaipijegS/ tìjmbyapja , z MK puško'vj&hotjekdto meri--•lu Tu je zopet; dosegla v svoji skupini il.j.mjsjh. „ijetoltgt téli .tekmovanj. Je; hVrgtjtČV SP Kidričevo . med 'h’edéùj^j^ujhol jšjh .družin v.Sipvejiljij'///
. - Studij /jih ‘ Idem' vi jginpnalr sta nam ugrabila jjòfè.c.éj, '.sjtrelcev-tekmovalčwV.ks, šp/ijgo} kpt člani ostali fijub. teipu 'gyes.ti, saj izkoristijo proM'/čaš/ha. .strelišču.
Poleg teh ekip itoàmo še mladinsko m pionirsko ekipo. Mladince, ki odhajajo na študij v druga mesta, pa postopoma na-dorrieščajo pionirji,, katerim posvečamo največ, pozornosti — to so pali otroci — „ ptroci članov našega kolektiva, Miadinai, je
bodočnost’naroda, to ker se tega zavedamo, smo jo pritegnili ‘v našč/vrste, sàj šmo z njeno pomočjo udarniško izgradili vojaško strelišče in provizorično MK strelišče.
Danes, ko - se od strelcev kot tekmovalcev vse več' zahteva, ko so tarče’ vše mahjše, desetke (muš) pa skoraj' nemogoče, nastopajo poleg že omenjenih ‘ tovarišev ha različnih' tekmovanjih še. tovariši: Konrad Kramberger/ Franc Novak, ’ Mirko Kocuvan, Jože ' Cafuta in" drugi. Člani strelske družine si na svoji letni 'skupščini izberejo svoj odbor. SD Kidričevo jelena prvih- družin- v bivšem okraju, ki ima svoj prapor. Prapor smo razvili Ob 10-letnici družine, '
■ Kot poedinec je dosegel največji ušpeh naš član tov. Štefan Levanič. Z doseženimi rezultati se je uvrstil med sedemnajst najboljših strelcev Slovenije.
Ti rezultati so uspeh načrtnega dela -in strelskih vaj. (treningov), ki so vsak torek in petek poleti na stadionu, v zimskem času pa na strelišču v samskem domu, kamor je vabljen sleherni člah'®ašega kolektiva! - :
Naše delo in vsa dobra volja ■bi bili zaman, če .ne bi že od začetka. naleteli' na razumevanje in finančno . pomoč pri našem; kolektivu ;iu pri „njegovih organih samoupravljanja, katerim se s -tega mesta zahvaljujemo- v upanju, .da nas bodo tudi v bodoče podprli. Mi .strelci pa obljubljamo, da bomo s avojimi uspehi tudi v bodoče ponesli ime naše družine in s tem našega 'kraja „in maše tovarne po naši lepi domovini.
.»Tovariši! Združimo; prijetno s koristnim!«-to bi zaklical članom ZRQP. »Vstopite v naše vrste! Postanite dobri strelci in s tem vredni člani naše organizacije.«
S strelskim pozdravom muš!
J.	F.
Personalne
spremembe
Člani kolektiva, ki dopolnijo v februarju 1964 najdaljšo neprekinjeno delavno dobo v tovarni:
18 let:'^ I
Miroslav / .Kandrič, ''//nastopil-’ službo 1./2 .1J'46. /. /
17	let „
Peter Oulibrk,,.nastopil službo ,
3.	2. 1947; Ivan Gäspar,. 21. -fe- J bruarja 1947, din Jožef Hertiš 24. februarja 1947.
16	let:
; Stanko Brgles, nasfpjpil slufbo
5.	2. 1948, in Franc /.Županje,,
6.	2, 1948.
15	let:
Ivan'■■Cafuta,I nastopiJ-shižbo'
7.	2. 1949; Rudi Illušička, 15, februar j a ■ 1949,! in' Maks Strafela,
13.	2. 1949.
14	let:
Vinko Boksa, nastopi, službo’ 13 . 2. 1950; Stanislav Bandite?
14.	2. 1950, in Stank© Brapi?otoite/ 25. 2. 1950.
13	let:
Franc Dokša, .nastopil službo
1.	2. 1951, ih/ Edvars Forehčiči
23.	2. 1951. ,
12	let:'
Franc Korpar, nastopil službo
12.	2. 1952. 1
11	let:
Franjo Drobnjak, nastopil službo 5. 2, 1953; Stanlislav .Ivanuša, 4. 2. 1953; Slavko Janžekovič, §„ 2.. 1953; Janez Jus, 16.
2.	1953; Franc Krajnc,.231 2. 1953; Vincenc Kovačec, 4. 2. 195.3; Ja/ nez M.eiličar, 7. 2. 1953, in Janež Pernat, 3.. 2. 1953.
10	let:
Vili Detaček; nastopil službo
1.	2. 1954, in Elfrida' Kac, 1. 2, 1954. %
Novi člani kolektiva:
Štefanija Mutato,,kempiehnik.
Odšli iz podjetja:
Ivan -Murko iz £E elektrolize.
Umrl .član kolektiva:
Janez Novak, -rojen 12, julija 1910, umrl 19. januarja ’19(34., .
Naša 50-letnika:
Jožef Rotvein^/irojen 13. - februarja, ih/ Jožef Zelenko, rojen 18. februarja; 1914.
Poročili so se:	.
Janez Arnejčič in Franc'Lamberger iz PE elektrolize, Franc Plohl iz PE livarne, Trane Medicar in Pavla„Polgeljšek,; Štefan Lovrenčič in Alojz Drevenšek iz., PE glinice, i. ' s. -? v ’m
Novi družinski .člani:
Jahez Ovčar: je dobil Vinka, -, Stanko Golpb. — .Zdravka, To:--, maž . Topolovec ^-/Marijo, Vinko Plej Jasmino, in Marjeta Golob — Dito.
../■/ : ,,/ .. M. T.
VSEM FOTOAMATERJEM Uredniški odbor časopisa »ALUMINIJ« poziva vse fotoamaterje, ki imajo uspele posnetke, primerne za objavo v tovarniškem časopisu, naj jih predložijo uredniškemu odboru. Uspele fotografije bodo objavljene v tovarniškem časopisu ob primernem, tekstu in honorirane po določilih pravilnika o obračunavanju in izplačevanju avtorskih honorarjev.
V	osnutku statuta, ki je bil objavljen kot -priloga tovarniškega časopisa, smo do" sedaj našli tiskarski napaki: jgg
V	10. pomišljaju- 96. člena je beseda enot zamenjana z besedo mest, in se celotno besedilo te točke pravilno glasi:
— Predlaga delavskemu svetto višino potrebnih sredstev v okviru podjetja za vzgojo kadra na osnovi predlogov kadrovskih komisij, delovnih enot, upravnega odbora, centra za strokovno izobrazbo im družbeno-poli-tičnih organizacij.
Pri 141. členu je spuščeno besedilo:
'■— osrednji poslovni sklad in osrednji sklad skupne porabe;
-, —.poslovni... Sklad in sklad skupne porabe delovnih mest. '
SPORED
KINA »SVOBODA«, KIDRIČEVO v mesecu marcu:
4.	do 5. SMRTNI . UDAREC, črnb-belij'ita'lijaniski.
7.	do 8. POT V SREDIŠČE ZEMLJE, barvni,’ krnemaskop-ski, - ameriški. ’
11. Ido 12. ČUDNO DEKLE, čmo-beli, •' vištaviBidnskS.., domači/'’ Sl
14.'do 15. KOSILO NA TRÄ-POPRAVKI' ivi/ barvni,’viStàvSsiióinStó,'frani-V" zàdnjl 'stevi3ki''SAJiOtMENI- coski/'
JA« je objavljena fotografija 18/ do 19. 'DŽUNGLA BflEZ pod .naslovom/.'^Mativ1 iz Kldri-	DREVJA, '‘čmo-beli, 'aingj'^ki.'
čevega«. Ta' : (SaSlOV- ■ fotografijè	21'. do 22. ENOOKI JACK,
ni-.:'{«javilenv ker jh ■ tobtiv iž barvni ' toatavitobmisM, 'ameriški. Ptuja, ki je bil pbš®et v (prète- 25. do '26. NEVARNA POT, kli jeseni in prikazuje blato črno-beli, ’-diOimača. " pred novim toVarniškiMi tìlokòm 28. do 29. ČflNI NAREDNIK, na GojzovL-pOti/v''	V' ■ bàivnì, ameriški.