SUSBENO DSUSTK
m »\
lllllllllllllllllllllllllllilillillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllillllllllllllllilllllllllllllllllllillllllllllllliilllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllH
Besedilo koncertnega programa.
FR. GERBIČ:
i. Po zimi.
Le padaj, padaj beli sneg zapadi dol, zapadi breg; na bregu malo hišico in notri sladko ljubico.
Saj letos sem te le vesel, ne bom te kakor lani klel, ko hodil sem iz dola v vas, sem truden delal v breg si gaz.
Saj čakal sem te pretežko in pusta čakal sein s tebö, pred pustom jo na dom peljam, iz dola je nič več ne- dam.
Dr. G. KREK:
2. Tam na vrtni gredi.
Tam na vrtni gredi raste rožmarin, pridi o slovesu, dam ti ga v spomin.
Na srce ga deni,	Rožmarin povene,
čuvaj ga skrbno,	z njim	spomin bo vzet,
morda kdaj ob njem ti tudi ti	boš nosil
rosno bo oko.	v srcu	veli cvet.
Dr. G. KREK:
3. Slika.
Na trgu fante zbirajo, liste za vojsko jim dele. Oj fantje glasno vriskajo, da si tolažijo srce.
Čez trg mi k maši matere in lepe deklice hite, po fantih milo gledajo, jim tiho stiskajo roke.
In v cerkvi z lece slikajo peklenske muke in gorje. Na trgu fantje vriskajo, na glas dekleta se solze.
V. VODOPIVEC:
(Simon Jenko.)
4. Ves dan je pri oknu.
Ves dan je pri oknu deklica čakala, da je bleda luna mirno posijala.
Zunaj vasi z drugo deklico je hodil in po ravnem polju za roko jo vodil.
'luko reče luna, za oblak se skrije, da solzic ne vidi, ki jih dekle lije.
JOS. KLEMENČIČ:	(Bogumil	Gorenjko.)
5. Oj poglejte ptičke.
Oj poglejte, ptičke, na domače njive, oj povejte, ptičke, kaj godi se tam.
Širna polja, zlata polja so gosto pokrita v klas, in čez polja, zlata polja plove sladke pesmi glas.
To zapele so mi ptičke vest, oj radostno tako, toda srce, moje srce je postalo žalostno.
Mlade pojejo ženjice, kakor češnje so obraz, vriskajo veseli fantje, ko ropoče voz skoz vas.
Dr. FR. KIMOVEC:
6. Zaročenka.
(Silvin Sardenko.)
Oj pustite me, naj jočem! moji nageljni rudeči ne delite mi več po sreči.
Kaj nevesta z njimi hočem?
V žalni venec jih bom spletla, nesla gori na planino, kjer je s tilio bolečino moja prva sreča vzcvetela.
Tam sta v bukev dve imeni vrezani nad srcem enim: zaročenka z zaročenim dve ljubezni preiskreni.
Kot dve rosni zvezdi beli v beli limbar položeni v božjem solncu pozlačeni sta ljubezni dve goreli.
Mrtva je ljubezen ena: vgasnil jo je boj krvavi, v nedosežni spi planjavi, druga toži zapuščena.
FR. S. VILHAR:
?. Zaroka.
(Anton Medved.)
Oče so rekli: sedemsto!
Mati so rekli: kaj bo to?!
Ženin je rekel: ne vprašam nič, da je le moj vaš deklič.
Pojdi k meni, o Jerica, pridna in lepa hčerkica!
Moja si. čuješ, moja odslej, ali me ljubiš, povej!
Kaj li vprašaš me, Janez moj! Zame se ti nikar ne boj! 'Kakor roža v solnčni obraz v te sem zaljubljena jaz!
Oče in mati. ljubček, oba tukaj živela bosta doma, bosta živela na stare dni z nami brez vsake skrbi.
Oče so rekli: če je tako, vama primaknem še ensto!
Mati so rekli: ljubi par srečen ostani ti vsekdar!
ARHANGELSKU:
8. K Bogorodice priležno.
K Bogorodice priležno ninje pritečem grješni i ismireni i ipripadem, v pokajanji i zovušte iz glubini duši: Vladičice pomozi nanij miloser dovavnij; potštisja, pogibajem ot množestva pregrešenij.
Ne otvrati tvoje rabitšti.
Tja bo jedinu nadeždu imajem.
ČAJKOVSKI:
9. Angel vopijaše.
Angel vopijaše blagodatnej: ..Čistaja Djevo radujsja!
I paki reku: radujsja!
Tvoj sin voskrese tridneven ot groba i mertvija vozdvignu ljudije, veselitesja.
Svjetisja, novij Jerusalime slava bo Gospodnja na tebe vozsija. Likuj ninje i veselisja Sione.
Ti že čistaja, krasujsja Bogorodice, o vostaniji roždestva tvojego.
A. LAJOVIC:
(Dragutin M. Domjanič.)
10.	Kiša.
Kiša pada, kišica, travnik primače, duša .moja dušica tak se stiha plače.
škoda ne pozabiti, kaj ni biti smelo.
Kaj si rubček zgubila? škoda je pohabiti Dam ti ja još jeden. suzom lice belo, Kaj si dečka ljubila, ko ji ni te vreden?
Kiša stala, kišica, rože sunce greje, duša mi se dušica, vre čez suze smeje.
ST. PREMRL:	(Simon	Jenko.)
11.	Z glasnim šumom s kora.
Z glasnim šumom s kora	Bodi	počeščena
orgije so donele,	rajska ti Devica,
druži se z donenjem	vseli	nebes in zemlje,
glas soseske cele.	naših	src Kraljica!
Tak soseska poje in na prsi bije, skoz visoka okna jasno solnce sije.
G. HOCHREITER:	(Oton	Župančič.)
12.	Uspavanka.
Kaj bo sinku sen prineslo?	Krilo se je utrudilo,
Ptičje klilo, tenko veslo,	'	veslo se je polomilo,
ali kita rožmarina?	suha kita rožmarina,
Aja tuta, nana nina!	aja tlita, liana nina!
Kaj bo sinku sen prineslo?
Niti krilo, niti veslo, niti kita rožmarina, le popevka materina: aja tuta, nana nina.
O. DEV:	Koroška	narodna.
15. a) Spov ptice pojo.
Spov ptice pojo, spov rožce cveto, tak zelen’ planina, ke je kratekčasno.
Sem pa rožice trgal, sem pa v hartelc liodou, sem veselo prepivlal in sem kratek čas mou.
Vse sekače sem zgubiv, vse cokle zvomiv, ke sem dov planine k tej dečvi hodil.
Še za cokle je škoda, naj še bolj pa za me, ke bi imou hoditi dol s planince k tebe.
Koroška narodna.
13.	b) Pojdem v rute.
Pojdem v rute,	Tam dol pokleknem,
tam čez je mraz.	mal’ požebram,
Ječe moj pobič	da n’ bo moj pobič
je pokopan.	ležal koj sam.
A. FOERSTER:
(Pagliaruzzi Josip.)
14.	Ljubica.
Ležal na mrtvaškem odru v sobi temnej mlad je mož. Sredi belili sveč brlečih, sredi lepili, svežih rož.
Mrtveca od jutra v večer hodijo ljudje kropit; vsi so prišli, samo nekdo ni prišel tja zanj molit.
Vsi so prišli, samo ljube, ljube k njemu ni bilo, ljube mlade, ljube lepe, ki jo ljubil je srčno.
Pa pred kočico dekleta drobne stikajo glave in skrivnostno šepetajo v uho si besede te:
Vsi so prišli, vsi so prišli ga kropit in zanj molit, samo ona, samo ona ni prišla se poslovit.
Saj sem rekla, da je čisto brez srca, da za njega nič ne mara, da za norca ga ima.
V sobici ženjice sive jagode prebirajo, gibajoč čeljusti stare v vrata se ozirajo.
Vsakega motreč pazljivo, sive glave majejo, med seboj odduška srčnej bolečini dajejo.
Glejte, glejte, vsi so prišli, Cvetkove le ni bilo;
Kdo bi mislil, kdo bi mislil, da brezsrčna je tako.
Kaj se hoče. kaj se hoče, svet zapustil je Gospod, brez vesti je, brez srca je, tak je zdaj ta mladi rod.
Drugo jutro zgodaj, zvon se tužno je glasil.
Kdo nocoj je neki zopet se zemlje se preselil?
1 litro se izve novica, bliskoma po vasi gre: Cvetkova je preminula, počilo jej je srce.
Dr. FR. KIMOVEC:
15.	Ti boš pa doma ostala.
Ti boš pa doma ostala, prošnje luči nažigala vsak večer, vsak večer, ko zapreš samotno dver.
Jaz pa bom se spomnil nate, daleč gledal luči zlate, vsak večer, vsak večer, kakor lepših ni nikjer.
Ti boš pa doma ostala, prošnje luči nažigala vsak večer, vsak večer, ko zapreš samotno dver.
GRJEČANINOV:
16.	Voskliknite Gospodevi.
Voskliknite Gospodevi vsja zemlja.
Pojte že ime nijego.
Dadite slavu hvaljejego, povjedite vsja čudesa jego.
Kto Bog velij, jako Bog naš?
Ti jesi Bog, tvorjaj čudesa.
0 svjetiša moljnija Tvoja vselemuju, Vozvjestiša nebesa, vozvjestiša pravdu Tvoju
1 vidješa vsi ljudije vidješa pravdu Tvoju. Vocarisja Bog nad jaziki
kto Bog velij, jako Bog naš?
Ti jesi Bog tvorjaj čudesa.
>. BLASNIK-A NASL. { "JBLJAnA l9f