teto XXIII. ■	^^\l{Clf I	I I CT 5teV"ka ^
člčeva ul 27. Tel. 47-ffZ.
zemstvo: 210 din),za1/«leta	____ __________ _______ _____ __	  ^
90 din, za */» Leta 45 din,	Rokopisov	ne	vračamo.	—>
mesečno 15 din. Tede	a	.	-	■» _	_ ■	-	•	i	•**	Račun	pri	poStnl	liranll-
PlačsT intoži m v Ljubljani.	Časopis za trgovino, industriio, obrt in denarništvo nlcl v Ljubljani št. 11.96*.
j^fagjg vsak p°ne(ieijefc,
sredo In petek
Ljubljana, ponedeljek 16. septembra 1940
posamezni
vena
številki din
1*50
ffie ie krivda
Velika podražitev živil, zlasti moke in kruha, je povzročila naravno silno nezadovoljstvo širokih potrošniških množic. Sedaj se je našel majhen ventil za to nezadovoljstvo, in sicer v strogih ukrepih proti onim trgovcem, ki so nakupičili prevelike zaloge moke, a kljub svojim velikim zalogam moke niso hoteli prodajati. Značilno je, da se ta ventil s posebno udarnostjo in publiciteto uporablja baš na Hrvatskem. Niti najmanj ne mislimo braniti teh hrčkov iz špekulantskega sveta, vendar pa je treba zavoljo objektivnosti dostaviti, da niso edini krivci sedanjega stanja. To se vidi tudi iz tega, da se kljub zaplembi vseh teh nakupičenih zalog splošno stanje vendarle ni nič zboljšalo. S tem pa seveda ne rečemo, da se naj ne bi nadaljevala akcija proti onim, ki neupravičeno zadržujejo blago trgu in potrošnji.
Toda nered na trgu se ni začel šele v zadnjem času, temveč traja že dolgo in enaka akcija ko sedaj je bila upravičena že davno. Niso pa blaga zadrževali le posredniki, temveč tudi proizvajalci in energična ter pravočasna akcija proti njim bi nas najbrže obvarovala pred večino današnjih težav. Toda proti proizvajalcem se nikdar ni nastopilo.
Nasprotno se jim je dala pri cenah absolutna prostost. Za vse je veljala protidraginjska uredba, le za agrarne proizvajalce ne, katerim se je za nameček znižala še zemljarina. In tu je izvir vsega zla, ker tu je vzrok, da so cene najvažnejšim živilom neprestano rasle in da je dosegla bela moka 9 din, torej ceno, ki je za široke potrošniške sloje nezmogljiva. Tu je glavni vzrok sedanje krize glede prehrane prebivalstva in če bo ta visoka cena ostala, morajo iti navzgor vse plače in mezde, kar pa mora povzročiti tudi splošen dvig cen. Kriza se bo na ta način še poostrila.
Pravilna prehrana prebivalstva je vprašanje, ki zadeva prav vse. V normalnih časih ne povzroča to vprašanje posebnih težav, tem večje pa v tako izrednih časih ko danes. To tudi vidimo iz dosedaj izdanih predpisov, ki so se morali v zadnjem času spremeniti skoraj -vsak mesec. To dokazuje, da se od vsega početka vse vprašanje ni pravilno zagrabilo in da oni, ki so se lotili tega dela, niso bili kos svoji nalogi. Logično bi zato bilo, da bi pritegnili k reševanju tega problema vse, ki imajo v svojem poklicu opravka s tem vprašanjem. Na nujnost skupnega reševanja tega vprašanja se je tudi vedno opozarjalo v javnosti, navzlic temu pa do tega sodelovanja ni nikdar prišlo in ga tudi še danes ni. Tudi tu je eden razlogov, da je vprašanje ljudske prehrane stopilo v tako akuten stadij in da se morajo sedaj najemati velikanska posojila, da se reši vsaj vprašanje nabave potrebnih živil. in to v času, ki ima Prizad monopol nakupa, ko bi moral Prizad že davno to vprašanje rešiti.
Še vedno pa ni rešeno vprašanje razdelitve blaga, ker je jasno, da je sedanja cena živil previsoka. Ljudje ne zaslužijo toliko, da bi mogli plačevati moko po 9 din, mast po 25 din, krompir po 2 din Itd. Za pravilno rešitev ljudske aprovizacije je neizogibno, da se sedanje previsoke cene znižajo.
Neznosno je, da bi vse prebival-
stvo moralo trpeti pomanjkanje, le agrarni proizvajalci bi smeli imeti neomejeno konjunkturo. Razumemo v polni meri težaven položaj kmetovalca, zlasti onega z malo zemlje, toda tudi ta je bolj potrošnik ko pa producent. Slovenija, a ne samo Slovenija, temveč tudi druge 'banovine, celo žito-rodne, morajo kupovati žito ne le za mestno in industrijsko delavstvo, temveč tudi za kmetsko pre-
bivalstvo. Koruza za pasivne kraje je šla v Sloveniji na deželo, ne pa v mesta.
Čisto nemogoče je, da bi mogla imeti kakršna koli protidraginjska akcija uspeh, če se omejuje le na industrijske izdelke, ne pa tudi na živila, oz. če se izvršuje le proti posrednikom blaga, ne pa tudi proti proizvajalcem. Sedanje stanje to posebno jasno izpričuje. Sedaj so cene moke določene do po-
drobnosti in posredniki ne morejo nič več zaslužiti, kakor jim je dovoljeno. (Zaradi višjih davčnih in drugih dajatev pa bi morali zaslužiti prav za prav več. — Toda to le mimogrede.) Čeprav pa je sedaj zaslužek tako v podrobnostih določen, vendar krize ni konec, ker pac ta ne izvira iz posredovalnega posla, temveč iz previsokih cen in ker se v tem oziru nič ne ukrene. Tu je glavna krivda!
Kakšna	bo	n
o zunanii trgovini
Brez uvoznic	in	izvoznic	mogoča
I	tuiin
Po beograjskih informacijah je besedilo nove uredbe o zunanji trgovini že definitivno določeno ter bo v kratkem uredba objavljena.
Glavna značilnost nove uredbe bo, da se bo z njo vsa zunanja trgovinska politika osredotočila v eni roki, to je v trgovinskem ministrstvu oziroma Direkciji za zunanjo trgovino ter od nje pooblaščenih organih. Kateri so ti organi, uredba ne določa, misli pa se najbrže na urad za zunanjo trgovino banovine Hrvatske ter na podobne samoupravne ustanove, ki bi se pri nadaljnji decentralizaciji ustanovile. Vsi ti organi pa bodo samo tehnični pomagači Direkcije za zunanjo trgovino, ki bo vodila vso našo zunanjo trgovino. Uvoz in izvoz bo nadzirala direkcija z uvoznimi in izvoznimi potrdili, brez katerih ne bo mogoč noben promet s tujino. Uredba daje v tem oziru široka pooblastila trgovinskemu ministrstvu, ki bo tudi edino kompetentno za kontrolo izvoza in uvoza. Za katere Pre(^" mete se uvede kontrola odloči trgovinski minister na predlog sveta za zunanjo trgovino. Minister tudi predpisuje pogoje za izdajanje izvoznih ali uvoznih potrdil za predmete, ki so pod kontrolo. Vsi ti odloki postanejo obvezni po njih objavi v »Službenih novinah«. Potrdila se bodo izdajala v okviru načrta, ki je predpisan z uredbo o Direkciji za zunanjo trgovino ter v mejah razpoložljivih sredstev, ki se bodo določila v sporazumu z Narodno banko.
Najvažnejša novost uredbe je predpis o združevanju uvoznikov in izvoznikov ter o ustanavljanju prodajnih in nakupnih poslovnih zajcdnic. Združenja uvoznikov oz. izvoznikov, interesno medsebojno zvezanih s prodajami ali nakupi, se ustanavljajo z odlokom trgovinskega ministra. Te odloke izdaja trgovinski minister po zaslišanju sveta za zunanjo trgovino. Te za-iednice bodo v sestavi obstoječih prisilnih gospodarskih organizacij ali onih, ki se bodo sele ustanovile bodisi za vso državo ali samo la banovino Hrvatsko. Pokrajin-ske zajednice bodo nato ustanovi-le svojo državno centra nizacijo. Naloga teh zaje ni » da pri Direkciji za zunanjo rg vino predstavljajo svoje člane, za stopajo njih interese, predlagajo razdelitev kontingentov in da p° potrebi ustanavljajo poslovne centrale sindikalnega tipa za skupno prodajo oziroma nakup blaga. Podrobnejša določila o organizaciji, pravicah in dolžnostih poslovnih zajednic bo predpisal minister za
trgovino in industrijo v sporazumu z banom Hrvatske.
Važna je tudi določba nove uredbe, da ima Direkcija po sklepu sveta za zunanjo trgovino pravico, da veže izdajo uvoznega ali izvoznega potrdila na pogoj, da bo nabavljal ali izvažal uvoznik ali izvoznik blago določene kakovosti in po določeni ceni ali da bo oddal določen odstotek blaga državnim in banovinskim ustanovam.
Direkcija bo tudi organizirala statistično in gospodarsko službo.
Zato daje uredba direkciji pravico, da pod grožnjo sankcij (odklonitev izdaje uvoznih ali izvoznih potrdil) zahteva od uvoznika in izvoznika podatke o zalogah do-tičnega blaga, o cenah, po katerih
je bilo blago kupljeno oziroma prodano itd.
Izvajala se bo tudi neka selekcija firm, ki se bodo bavile s prometom predmetov, ki so pod kontrolo. Direkcija bo pooblaščena, da neke firme izloči od izvoznega ali uvoznega posla. Vendar pa še niso znana podrobnejša določila o tem.
V prvi vrsti se bodo ustanovile poslovne zajednice uvoznikov ali izvoznikov onih predmetov, ki imajo poseben pomen za občne interese, nadaljnje zajednice pa se bodo ustanavljale po potrebi.
Nova uredba bo torej globoko posegla v našo zunanjo trgovino in bojimo se, da ne bo imela le dobrih posledic.
Konferenca o industrije s premogom
Proizvodnja premoga ie zadostna, slaba pa ie razdelitev premoga
V petek je bila v Beogradu konferenca zaradi pravilne oskrbe industrije s premogom. Konferenco je otvoril načelnik trg. ministrstva dr. Mišič, ki je naglasil potrebo, da se reši vprašanje oskrbe industrije s premogom. Po njegovem mnenju je prišlo do pomanjkanja premoga zaradi pomanjkanja drv, špekulacije s premogom, povečanja izvoza ter istočasnega zmanjšanja uvoza ter večje potrošnje železnic in industrije. S tem je tudi povedano, kako je treba rešiti vse vprašanje.
V podobnem smislu je govoril tudi tajnik industrijske zbornice v Beogradu dr. Popovič, ki je naglasil, da je v posebno težavnem položaju sezonska industrija, ki mora opraviti svoj posel v primeroma kratkem času. Po njegovem mnenju je proizvodnja nezadostna tudi zato, ker niso povsod urejene delavske mezde in prihajajo delavci zelo neredno na delo.
Načelnik rudarsko-gozdarskega ministrstva inž. Vcljkovič je omenil, da se je v 1. polletju 1940. povečala proizvodnja premoga za
647.000	ton, uvoz pa za 24.000 ton.
Treba ugotoviti, kje so zaloge premoga in dobavljati premog le industrijam, ki so brez zalog.
V imenu Trboveljske premogo-kopne družbe je nato govoril dr.
Vrhunec. L. 1939. je znašala naša proizvodnja premoga 6,050.000 ton, uvoz premoga je znašal 400.000 ton, izvoz pa 80.000 ton. V prvih sedmih mesecih 1940. pa se je proizvodnja premoga povečala za 800
tisoč ton, uvoz pa je znašal v tem času 413.000 ton. Tako proizvodnja ko uvoz sta se torej povečala. Izvoz pa se je zvišal na 200.000 ton. Za potrošnjo v državi je torej letos ostalo 7,250.000 ton, dočim je bilo lani na razpolago samo 0,350.000 ton. Očitki premogovni industriji, da je premalo storila za povečanje proizvodnje, so zato neutemeljeni. Samo TPD je povečala svojo proizvodnjo za 400.000 ton ali za 25 %. Kar se tiče pomanjkanja premoga, po mnenju dr. Vrhunca tega pomanjkanja ni, pač pa je strah pred pomanjkanjem. Sicer pa se vsako jesen povpraševanje poveča, vsako leto pa je težava zaradi pomanjkanja vagonov. Tako je dobila TPD včeraj namesto 200 samo 14 vagonov. Povpraševanje po premogu je silno naraslo zaradi večje potrošnje železnic, industrij in zasebnikov. Predvsem je treba rešiti vprašanje oskrbe s premogom železnic, nato industrije in nato zasebnikov. Ustanoviti bi se moral poseben odbor, v katerem bi bili zastopniki proizvajalcev in potrošnikov.
Predsednik Združenja rudnikov in topilnic Minh je naglasil, da se je potrošnja preveč povečala in da bi se zato morala najprej rešiti nekatera vprašanja, da bi se mogla v isti meri povečati tudi proizvodnja. Ker delavci ne prihajajo redno na delo, je normalno poslovanje nemogoče (to seveda za rudnike v Sloveniji ne velja). Treba je tudi rešiti vprašanje cen, ker je sedaj med cenami, ki jih pla-
čujejo železnica in zasebna podjetja, prevelika dispariteta. Za povečanje proizvodnje pa so potrebne tudi nove investicije, ki jih sedanje cene onemogočajo. Glede oskrbe sezonske industrije bi se moralo vprašanje rešiti tako, kakor se je to rešilo pri kovinski industriji, ko rudniki oskrbujejo industrije s premogom brez ozira na prejšnja naročila.
Dr. Popovič je poudaril, da je pomanjkanje premoga in da ga posebno občuti sezonska industrija. Njegovemu mnenju se je pridružil dr. Stanko Simič, ki je naglasil, da so sladkorne tovarne, ki potrebujejo 3400 vagonov premoga, imajo ga pa samo 1800.
Predsednik gen. dir. drž. železa nic inž. Srečkovič je izjavil, da izvirajo težkoče zaradi oskrbe podjetij s premogom še iz lanskega', leta. Železnice so lani izčrpale svoje zaloge ter razpolagajo danea samo z enomesečno zalogo. Potrošnja železnic se je povečala v prvih letošnjih mesecih za 280 tisoč ton.
Zastopnik novosadske Električne družbe je predlagal, da se poveča uvoz premoga. Dobil je pojasnilo, da je to popolnoma nemogoče. Zastopniki proizvajalcev pa so naglasili, da povečanju uvoza niti najmanj ne ugovarjajo.
Vso debato je nato reasimiral predsednik dr. Mišič in naglasil, da je premogovna industrija dejansko dosti storila, da se proiz--vodnja poveča. Proizvodnja se je povečala za 1 milijon ton, potrošnja pa samo za 800.000 ton. Težkoče izvirajo torej predvsem iz neracionalne razdelitve. Tu bi bilo treba napraviti red in ustanoviti nekako prodajno centralo za premog.
Po debati, ki se je o tem predlogu razvila, je bilo sklenjeno, da se ustanovi iz zastopnikov proizvajalcev in potrošnikov posvetovalni odbor pri komisariatu za rude in kovine, ki naj skrbi za pravilno razdelitev. Sezonski industriji in elektrarnam pa naj se dobavi premog takoj brez ozira na vsa druga naročila.
Naša delegacija za nabava tekstilnih surovin odpotovala v Moskvo
V petek je odpotovala naša delegacija za nabavo tekstilnih surovin v Sovjetski Rusiji v Moskvo. Delegacijo tvorijo: Franjo Sire-,, industrialec iz Kranja, Rudolf Kra-tochvil in Milija Pavlovič. Delegacija je odpotovala v Sofijo, odkoder bo z letalom nadaljevala pot v Moskvo. Delegacija se ne bo pogajala samo za nabavo sovjetskega bombaža, temveč bo za časa svojega bivanja v Rusiji pokrenila tudi druga važna gospodarska vprašanja.
Zvišana cena za češplje pri izvozu v Nemčijo
Prizad obvešča svoje intereserr-te, da je doseženo zvišanje cene za sveže češplje, ki se izvažajo v Nemčijo od 13. septembra dalje na 23 RM za 100 kg bruto za neto v predpisani ambalaži, fEanko> nemško-jugoslovanska meja. Cet se pošljejo češplje franko nemško-madžarska meja, se cena zviša še za 1-50 RM. Vsi ostali predpisi in pogoji ostanejo neizpremenjenL
Ga. Marija Kavčič, roj. Rosmann
V Ljubljani je umrla v visoki starosti 80 let gospa Marija Kavčič to j. Rosmann. Pokojnica je bila rojena v Novem mestu kot hči znanega gostilničarja ob nekdanjih mestnih vratih. Pokojnica je v svoji mladosti slovela kot lepotica ter jo je zato omenil v svojih spisih tudi Janez Trdina. Brat pokojnice je znani novomeški rodoljub In tudi dolgo vrsto let novomeški župan Karol Rosmann. Blagopo-"kojnica je bila silno dobra in plemenita gospa, ki se je čisto posvetila svoji rodbini. Enega sina je izgubila v svetovni vojni, zato pa se je tem bolj oklenila svojega drugega sina, našega zaslužnega trgovskega voditelja, gosp. Josipa J. Kavčiča. Plemeniti gospe bodi ohranjen svetal spomin!
Tovarišu Kavčiču pa bodi izrečeno naše najiskrenejše sožalje!
Konferenca na banski upravi v Ljubljani
Uradno se objavlja:
V soboto 14. t. m. ob 15.30 je prišel v prostore kabineta bana v Ljubljani predsednik vlade Dra-giša Cvetkovič. Poleg bana dr. Marka Natlačena so predsednika pričakovali in pozdravili minister dr. Miha Krek, senatorja dr. Franc Kulovec in Alojzij Mihelčič, pomočnik bana dr. Stanko Majcen in predsednik banovinske hranilnice Ivan Avscnek.
Takoj po prihodu predsednika vlade se je začela dveurna konferenca in posvetovanje o vseh težkih aktualnih gospodarskih in socialnih vprašanjih, posebno o prehrani prebivalstva Slovenije in o odredbah, ki so mogoče in potrebne, da se zaustavi dviganje jcem
Glede prehrane je konferenca soglasno ugotovila, da so odredbe, ki so izdane doslej, dale relativno dobre rezultate in da so za bodoče mesece zagarantirane primerne .potrebne količine hrane.
V borbi proti neupravičenemu dviganju cen in nakopičevanju živil za špekulacijo bodo oblasti napravile najenergičnejše odredbe na osnovi navodil, ki jih je dal predsednik vlade. Oblast bo z vsemi. sredstvi preprečila, da bi. veliki kapital kakor koli sedanje težke razmere izrabljal v sebične namene nai škodo širokih plasti, narodai
Italijansko mnenje o novi
gospodarski
Ofnova novega reda: Berlin in Rim
Indeks cen
Oddelek za proučevanje gospodarskih vprašanj pri Narodni banki je objavil indekse cen na debelo za mesec avgust:
avg.
1940
julij
1940
128.7 87,4
120.3 106,1
108.3
105.7 112,9
avg.
1939
75.7 68,0 93,9
78.3
76.8
73.3 77,1
rastlinski proizvodi 163,6 živalski proizvodi 93,1 mineralni proizvodi 125,3 imdustr. proizvodi 114,8 splošni indeks	121,2
izvozni predmeti 120,6 uvozni predmeti 119,6
Indeks rastlinskih proizvodov so je torej povečal v onem letu za 116,2%, živalskih za 36,9%, mineralnih za 33,4%, industrijskih za 46,6%, splošni za 582, izvoznih za 454,5%, uvoznih pa za 55,1%. Iz teh številk se jasno vidi, da je vse zlo v pretiranih cenah rastlinskih proizvodov, ki so se več ko dvakrat bolj dvignile ko cene industrijskih izdelkov, čeprav je morala industrija prenesti silno podražitev uvoznih surovin.
Klirinške marke po akreditivih
Devizna direkcija Narodne ban lee je sklenila, da se morajo prodati klirinške marke, ki se dobe na podlagi otvorjenih akreditivov v istem času ko klirinški čeki v nemških markah, t. j. v 15 dneh
»Relazioni internazionali«, ki so zelo blizu italijanskemu zunanjemu ministrstvu so objavile te dni članek o novi gospodarski ureditvi Evrope. V 12. točkah izvaja člankar:
1. Za Evropo se začenja nov gospodarski red, ki bo slonel na dveh konstelacijah, zvezanih po skupnem političnem in moralnem naziranju. Ena ima svoj sedež v Berlinu, druga pa v Rimu.
2. Kot plod zmage osnih velesil bo novi gospodarski red v blagor za ves v večji solidarnosti povezani kontinent, pa tudi za dežele drugih kontinentov.
3. Ne samo vojaška zmaga obeh osnih velesil legitimira Italijo in Nemčijo kot izvršiteljici te zgodovinske naloge, temveč tudi po dveh revolucijah utrjene socialne vrednote ter rezultati, doseženi od obeh držav na gospodarskem polju. Ti važni činitelji spremljajo ekspanzivno silo obeh mladih in močnih narodov ter opravičujejo nastanek širokih življenjskih prostorov okoli obeh metropol.
4. Narodnostno načelo,, uporabljeno tudi za najmanjše skupine, kakor se je to zgodilo v versajski pogodbi, se je izkazalo kot silno nasprotno z drugimi, za življenjsko sposobnost moderne države neobhodno potrebnimi načeli.
5. Formalna suvereniteta je sicer zadovoljila lahko razumljivo stremljenje teh skupin, toda za nove in tudi za nekatere že prej obstoječe narode je bilo to dejansko anahronizem, ker je iz tega nastala na premnoge, življenjsko nesposobne in sovražne si enote razcepljena Evropa, enote, ki so politično bile dejansko vazali nad-vladajočih velesil Francije in Vel. Britanije in ki so morale vojaško delati z njih delovno sposobnostjo nikakor ne skladne napore z ozirom na zahteve moderne vojne, ne da bi pri tem mogle doseči zadostne uspehe. Če se gleda, z gospodarskega stališča, niso te male skupine poznale blagostanja in varnosti in je tudi niso mogle imeti, ker je na tako ozkih trgih čisto nemogoče, da bi se organizirale na podlagi množeatvene proizvodnje po merilu modernega produktivnega gospodarstva hori-contalno in vertikalno izpopolnjenih! industrijskih kompleksov, zlasti še, ker so bile njih zunanjetrgovinske možnosti tako neznatne.
6. Ustvaritev razširjenih gospodarskih con, zvezanih z nastankom novih političnih grupacij more gospodarstvom sodelujočih dežel dati več zraka, posameznemu človeku pa večje polje udejstvovanja.
7. Na razširjeno ozemlje raztegnjena politična sila, socialni nauki in gospodarske izkušnje osnih sil bodo nudile vsem v to ozemlje vključenim narodom s koncem vojne evropskih velesil tudi politični mir, socialni mir in socialni red, večje blagostanje za množice, čim večjo možnost zaposlitve ter bolj načrtno organizacijo in raz delitev proizvodnje ko tudi boljši razvoj medkontinentalnih transportnih in prometnih možnosti.
8. Namen nove organizacije bo doseči ono stopnjo samopreskrbe evropskega kontinenta, ki ga bo obvarovala pred zunanjimi nevarnostmi. Blokada v 1. 1940., ki se praktično razteza čez vso Evropo, je ustvarila pojem evropske samopreskrbe, kakor so sankcije leta 1936, ta pojem uresničile v Italiji. (Misli se na ono stopnjo samopreskrbe, ki jo morajo zahtevati vojaški, demografski in valutni razlogi, ne pa vsaka potrošnja v normalnih letih, ker je treba omogočiti čim bolj veliko blagovno izmenjavo z drugimi državami.)
9. Kmetijska proizvodnja dolo-
čenih evropskih dežel se bo po italijanskem vzoru dvignila, rudarstvo pa bo oživljeno. Skoraj povsod se bodo razvijale elementarne industrije, v agrarnih deželah industrije, ki so v zvezi s kmetijsko proizvodnjo, v drugih deželah pa industrije, ki so v teh deželah posebno primerne. Gojila se bo živahna zamenjava blaga med evropskimi deželami. Med temi imajo one, ki so v razvoju večjo potrebo, da vidijo uspeh svojega dela zagotovljen in da morejo svoje proizvode prodati kakor pa — po anglosaškem in francoskem sistemu — dobivati denarna posojila za nakup blaga ter na ta način ustvarjati denar posojajočim državam prilike za delo.
10. Iz vsega te ga ne bo, vsaj ne takoj, nastala samo ona evropsko gospodarska enota; prevelika bi bila premaknitev interesov in pretežaven bi bil problem prilagoditve tako mnogih gospodarstev na ta novi položaj. Pač pa se začenjata že sedaj opažati dve grupaciji z Rimom in Berlinom na čelu. Grupaciji, ki sta med seboj zelo na daleč povezani v vodstvu gospodarskega sodelovanja evropskega kontinenta ter od-nošajih do tretjih.
Nemčija ima tako agrarno ko tudi industrijsko visok potencial ter razpolaga po priključitvi novega življenjskega prostora z bogatimi zalogami živil, premoga, železa in drugih kovin, lesa in drugih važnih proizvodov. Nabavne možnosti zemeljskega olja v Romuniji more sedaj s sintetičnim bencinom dopolniti in njeni velikanski industriji bodo priključena nova važna pomožna sredstva. Nemčija vidi, da so bili njeni napori in njene žrtve kronane z uspehom ter more z vsem upanjem gledati v bodočnost.
11. Italija je v industrijskem razvoju mlajša in njen novi gospodarski prostor ji ne bo dal prednosti nekaterih važnih proizvodov kakor na primer premoga. Vsekakor pa se bo njena gospodarska neodvisnost zelo zboljšala. Poleg tega pa dokazujejo pod vplivom fašizma doseženi uspehi' v kmetijstvu in industriji njene velike sposobnosti, hkrati pa tudij da je dostojna^ sprejeti odgovornost nasproti deželam, ki sodelujejo v njeni politično-gospo-darski konstelaciji.
Razen v trgovinski mornarici, kjer so Italijani že dokazali svojo nadarjenost kot ladjedelci in mornarji in kateri bo novi red dal
veliko večji razmah, se morejo Italijani zlasti udejstvovati na splošnem polju manufakturnega dela. To rezultira iz italijanskega prirastka prebivalstva, iz nujnosti njene vojaške obrambe in še bolj iz njene pozicije kot velesile vodilne skupine. Bistvena naloga Italije je nadalje, da dvigne življenjsko ravan razsežnih pokrajin svoje države. Niti Nemčija niti Francija in Velika Britanija ne poznajo tako velikih gospodarskih razlik med posameznimi pokrajinami, kakršna je med gornjo in južno Italijo. Že začeti industrijski razvoj bo omogočil tudi dvig življenjskega standarda južnega prebivalstva. Ta razvoj se ne bo razvijal neurejeno, temveč po načrtu, po zahtevah kakovosti in količin novih potreb, ki bodo nastale iz dviga kupne moči delavskih množic v krajih, kjer se bo industrializacija razvila in iz možnosti izvoza. V celoti bo morala Italija stremeti k oni različnosti in popolnosti svoje proizvodnje, ki je za njeno misijo potrebna.
Pri tem razvoju bo seveda lahko delati v popolnem skladu z Nemčijo, ki daje vsemu svetu vzor svoje čudovite tehnike in industrijske organizacije in kateri dajejo nova ureditev Evrope in Afrike in novi odnošaji evropskega kontinenta z drugimi kontinenti neizmerne možnosti udejstvovanja in razvoja. Od »organizacije miru«, ki bo posledica nemško-italijan-skega sodelovanja, bodo imeli vsi narodi Evrope velike in trajne prednosti in stari kontinent bo uveljavil nove dokaze svoje življenjske sposobnosti.
12. V vsem tem načrtu, ki bo v bližnji bodočnosti dozorel, je razvidno, da se mora od Mussolinija hotena avtarkija s skrajno odločnostjo nadaljevati, ker ni samo ena glavnih gospodarskih opor fašistične Italije, temveč tudi oporišče za politični in moralni red, ki naj ustvari socialno pravičnost, ki je fundament fašističnega režima. Bolj intenziven industrijski razvoj in razširjenje blagovne zamenjave sta z avtarkijo v, novem, evropskem gospodarskem redu popolnoma združljiva. Več ko 60 let je bila Italija izrazito agrarna dežela ter bo na vse zadnje tudi ostala. Sedaj pa je postala tudi, dežela, ki je v polnem razvoju, da postane tudi industrijska dežela. Ta razvoj ima svojo polno upravičenost tako notranjih potrebah Italije ko tudi v njenih iz zmage izvirajočih nalogah.«
Politične vesti
Bolgarske civilne oblasti so prevzele upravo v Južni Dobrudži.
Totalitarni režim je uveden v Romuniji. Gen. Antonescu je sklenil sporazum, z železno gardo ter sestavil v dogovoru z njo novo vlado, v kateri je podpredsednik vlade voditelj železne garde Horia Sima, v vladi pa še šest članov železne garde.
Turški parlament je odgoden do 1. oktobra. Pred svojo odgoditvijo je sprejel še zakonski načrt, s katerim se pooblašča vlada, da more vpoklicati nove letnike v vojaško službo.
Komisariat za zunanje zadeve je izročil romunskemu poslaniku v Moskvi novo protestno noto zaradi incidentov, ki so bili pred dnevi na romunsko-sovjetski meji. Pri tej priliki je pomočnik zunanjega komisarja Dekanozov opozoril poslanika Gafenca, da romunska vlada še ni odgovorila na sovjetsko protestno noto z dne 29. avgusta.
Zunanji komisar Molotov je iz ročil nemškemu veleposlaniku v. Schullenburgu naslednjo noto: »Sovjetska vlada je zvedela po nemškem radiu in tisku, da je bila na Dunaju mednarodna podonav-
ska konferenca z nalogo, da uvede novi statut na Donavi. Ker Sovjetska Rusija meji na Donavo, je sovjetska vlada zelo interesirana na tem, da izve, kaj se na Donavi dogaja ter želi zato sodelovati pri pogodbah, ki se tičejo Donave, ker ne more ostati Sovjetska Rusija indiferentna proti eventualnim izpremembam.« Nemški veleposlanik je odgovoril, da bo o tem poročal svoji vladi.
Po poročilu iz Berlina je uradni tolmač nemške vlade izjavil na vprašanje novinarjev, kaj pravi glede sovjetske note zaradi pooo-navske komisije, da ima Rusija na Donavi svoje interese, ziasu po njenem prihodu na izliv Donave Vsa vprašanja pn, ki bi v zvezi s tem nastala, se bodo med Nemčijo in Sovjetsko Rusijo sporazumno uredila in se naj tuji svet za to ne skrbi.
Nemška in italijanska vlada sta zahtevali od vlade v Vichyju, da demobilizira francoske čete v Afriki. Zahteva se utemeljuje s tem da je v severni Afriki 200.000 fran coskih vojakov, ki bi se mogli opre deliti za generala DeGaullea in bi bila s tem zapadna meja Italijan ske Libije ogrožena. Vlada v Vi chyju je baje to zahtevo odklonila. Ameriški listi poročajo, da bo seL daj morala Petainova vlada odstopiti in da ni izključeno, da bodo Nemci zasedli vso Francijo.
»Popolo d’Italia« je objavil pod naslovom »Brez usmiljenja« članek, v katerem pravi, da ni nobenega razmerja med angleškimi nočnimi provokantnimi napadi na nemška mesta ter nemškimi napadi na London. Anglija je sama hotela vojno in tudi v takšni obliki, v kakršni jo sedaj izkuša, čisto nepotrebno je, da bi premočno nemško letalstvo imelo kakšno usmiljenje z Anglijo in Londonom.
Anglija more izbirati le med kapitulacijo ali popolnim uničenjem, so izjavljali v soboto v Berlinu od-ocujoči krogi ameriškim novinar-. em. London pa si more izbrati, če ga naj doseže usoda Varšave ali Pariza, ker bo nemško letalstvo neusmiljeno nadaljevalo svoje napade, ce bi se Anglija odločila za nadaljevanje vojne.
Angleški finančni minister Wood
ie apeliral na prebivalstvo da posodi še več denarja državi, ker bi sicer mogla nastopiti inflacija. Za začetek bi bila sicer inflacija ugodna, kasneje pa bolj občutna, ko bi se morali plačati odloženi računi. Anglija potrebuje mnogo denarja in mora zato vsak Anglež omejiti svoje izdatke. Smo šele v začetku borbe, je nadaljeval minister. Morda se je položaj že obrnil nam v dobro, toda potrebno bo še mnogo pretrpeti in žrtvovati, preden bo dosežena zmaga.
Italijanske čete so lirodrle na egiptska tla, na ozemlje brez gospodarja. To je ozemlje južno od razrušenega mesta Solluma in Mu-stale. Angleško poročilo pravi, da imajo angleške motorizirane edini-ce položaj trdno v svojih rokah.
Nemški letalski napadi so zahtevali po angleškem uradnem poročilu do srede zvečer 1120 smrtnih žrtev, 4660 ljudi pa je bilo ranjenih.
Angleško informacijsko ministrstvo odločno demantira vest nekih radijskih družb, češ da namerava-; o kraljevska rodbina in vsi diplomati zapustiti London. Vest je popolnoma neresnična.
Angleška letala so zadnje noči posebno bombardirala vojaške ob-ekte, železniška križišča, skladišča In ladje ob vsej severni obali Francije, Belgije, Nizozemske in Nemčije.
Nemško vojno poročilo pravi, da že tretjo noč ni bilo angleških bombnikov nad Berlin, ker so jih zadržali nemški topovi in nemška letala. Berlin je mogel mirno spati. Angleži poročajo, da se je zajpor-
m ogenj protiletalskih topov dobro obnesel in da so bili zato tudi. nemški bombni napadi v zadnjih nočeh manjši.
Prvič so nemški bombniki vrgli v petek bombe na Ulster (v severni Irski), škoda pa je bila majhna in ni bil nihče ubit.
Ob egiptski meji je zbranih 250 tisoč italijanskih vojakov. Po nekih vesteh se je italijanska ofenziva proti Egiptu že pričela.
Angleška vlada je poslala sovjet-, ski vladi nove predloge glede ureditve spornih vprašanj, ki so nastala po priključitvi baltskih držav Sovjetski Rusiji. Gre za odškodnino za angleške investicije ter za baltiške ladje, ki bi se jih sedaj' med vojno posluževala Anglija. Seveda pa bi morala Anglija tudi priznati priključitev baltiških držav k Rusiji.
Litvinov pride zopet na površje, kakor poroča agencija »United Press«. To bi pomenilo preorien-tacijo sovjetske zunanje politike. Vest ameriške agencije je zato treba sprejeti z vso previdnostjo.
Nemški vpad v Anglijo bi se moral začeti danes, kakor je poročal angleški radio na podlagi vesti nemških listov. Govori pa se tudi, da bo glavna ofenzivna akcija osnih velesil v Sredozemskem morju.
Španski notranji minister Sun-ner je prišel v Berlin tor oo ostal v Nemčiji 10 dni. Prišel je v Nemčijo na povabilo nemške vlade.
Nizozemska kraljica je poklonila britanski vojski 40 lovskih in 18 bombnih letal, ki so bila kupljena iz zasebne zbirke, ki je bila zbrana v Nizozemski Indiji.
Pri poskusnem glasovanju revije »Fortime Magazine« o izidu predsedniških volitev je bilo oddanih za Roosevelta 53-2%, za Willkyja pa 36 6% glasov.
Ameriški senat je odobril s 47 proti 25, reprezentančna zbornica pa z 232 proti 124 glasovom zakon o uvedbi splošne vojaške dolžnosti. Zakon mora samo še podpisati Roosevelt in zakon stopi v veljajo. 16 milijonov državljanov Zd^ze' nih držav se mora potem ,yP sati v vojaške sezname.	britvi
tega zakona je predsednik Roosevelt predlagal kongresu odobritev dodatnih kreditov za vojsko v višini 1733 milijonov dolarjev.
japonska zahteva, da se razdeli franc. Indokina v tri dele: v Ton-kin pod nadzorstvom japonskih vojnih oblasti, v Anam, ki naj bi bila vazalna država in v francoski Sajgon. Japonska pa bi poleg tega dobila v Indokini še mnoga oporir šča.
Denarstvi
Rok za prijavo izseljenskih vlog velja le do konca 1940
Drž. poverjeništvo za izplačilo izseljenskih vlog pri Poštni hranilnici, ki odloča o izplačevanju teh vlog na podlagi uredbe o izplačevanju izseljenskih vlog pri denarnih zavodih v Jugoslaviji, ki so prišli v konkurz v 1. 1925. do 1931., je izdalo že več odlokov. Po teh odlokih je bilo izplačanih izšel jencem-vlagateljem skupno 5 milijonov 115.529 din vlog, ip sicer vlagateljem-izseljencem v Hrv. seljačko zadružno banko v Zagrebu 2,058.422, v Beograjsko ujedi-njeno banko 1,623.180, v Prvo lič-ko hranilnico v Gospiču 680.873 din, v Banko in hranilnico za Primorje na Sušaku 381.289, v Banko Vojvodine v Novem Sadu 276.811, Srbsko hranilnico v Srb. Moravi-cah 58.266 in vlagateljem-izseljencem v Srbsko prometno banko v Sarajevu 36.688 din.
Izseljenci se opozarjajo, da je zadnji rok za prijavo vlog do 31. decembra 1940.
K temu bi pripomnili. Iz navedenih številk se vidi, da ni dobil noben slovenski izseljenec nazaj denarja, ki ga je vložil v medtem propadle slovenske denarne zavode. Mi smo že ob izdaji uredbe opozorili na slovenske izseljence, ki so izgubili denar v Peskovi hranilnici. A naše opozorilo je bilo zaman. Vedno znamo mnogo govoriti o naših izseljencih, ne pa tudi kaj za nje storiti 1
Končno pa bi si dovolili vprašati: Ali se je to opozorilo objavilo tudi v slovenskih ameriških listih?
Tečaji nazadovali
Čvrsta tendenca na beograjski borzi, ki je trajala že nekaj tednov, je pretekli teden nehala. Ze na drugem sestanku je nastala stagnacija, nato pa je zaradi slabega povpraševanja ter nekoliko močnejše ponudbe prišlo do popuščanja tečajev. Končna slika gibanja tečajev je bila naslednja:
5.9.	13.9.
2'5% vojna škoda 448'— 441'— 7 % investicijsko	100'—	99'—
4%. agrarne	53'50	53'—
6% begluške	77'5Q	77'—
6% dalmatinske	71'—	70'—
6% gozdne	71'—	70'—
7% Blair	95'—	95'—
8% Blair	100'50	100'50
7% Seligman 102'— 103'— 7% stabilizacijsko 96'—	95'—
Promet je bil slab, vendar pa za
690.000	din večji ko prejšnji teden. *
Podpisana je bila Po vesteh iz Beograda uredba o spremembi za-
kona o Narodni banki. Z novo uredbo bo vpliv finančnega ministra povečan. Baje bo z novo uredbo zagotovljen tudi gospodarskim krogom enak delež pri podeljevanju kreditov.
Narodna banka je uredila vprašanje pošiljanja denarja našim državljanom v Franciji. Onim, ki so
v zasedenem ozemlju, se bo pošiljal denar preko Berlina, drugim Pa preko Vichyja.
Francoska narodna banka je dala vladi v Vichyju 50 milijard frankov kredita za vzdrževanje nemške vojske v Franciji. V ta namen je treba 20 milijonov frankov na dan.
Seja	Zvezeindustrijcev
v petek 13. septembra je bila plenarna seja uprave Zveze in-dustrijcev za dravsko banovino. Sejo je vodil predsednik
g. Avgust Praprotnik,
ki se je v svojih uvodnih besedah dotaknil glavnih problemov, ki zadevajo našo industrijo v današnjih časih. Predvsem je omenil vprašanje zadostne preskrbe industrije s surovinami, od česar je odvisna zaposlitev delavstva. Pri današnjih izrednih razmerah, ko je na eni strani trda za surovine, in ko moramo na drugi strani paziti, da čim ugodneje plasiramo svoje izvozno blago, je prav posebno važno, da pravilno funkcionirajo ona uradna mesta, katerim je poverjeno vodstvo zunanje trgovinske politike. Priznati se mora, da sedanje izredne razmere zahtevajo tudi prilagoditev naše zunanje trgovinske službe in vsega našega trgovinskega poslovanja z inozemstvom tem novim razmeram. Zato ne bi bilo umestno, da bi gospodarske reforme, ki se nam napovedujejo, kratkomalo odklanjali. Na drugi strani se pa moramo zavedati, da gre tu za zelo težavna vprašanja, ki se ne morejo rešiti brez dejanskega sodelovanja gospodarskih strokovnjakov.
Nadalje je omenil predsednik tudi socialne reforme, s katerimi naj se doseže zboljšanje gmotnega položaja delavstva. Industrija našega območja je vedno kazala široko razumevanje za upravičene težnje delavstva ter je po veliki večini brez. posredovalne oblasti prilagodila delavske zaslužke novim razmeram. Vendar pa se tudi ne sme prezreti, da stalno zviševanje delavskih mezd povzroča nara* ščanje cen industrijskih izdelkov. Zadovoljive ureditve mezdnega vprašanja si je težko zamisliti brez temeljite ureditve cen najvažnejših življenjskih potrebščin. Za* to je zadnji čas, da sc preneha z izdajanjem polovičarskih odredb, ki več škodujejo nego koristijo ter da se vsa taka vprašanja rešujejo strokovnjaško ob sodelovanju onih,
ki se na taka vprašanja razumejo, zlasti pa, da se izdajajo novi zakoni in uredbe le v meri, ki jo naš administrativni aparat zmaga, da v najkritičnejših časih ne odpove vse skupaj.
Sledilo je obširno poslovno poročilo glavnega tajnika
dr. Adolfa Golie.
Poslovno poročilo se obširno bavi z vprašanjem industrijskih surovin ter omenja zlasti razmeroma ugodno zaključena pogajanja z organizacijo italijanske tekstilne industrije v Benetkah radi izvršitve starih zaključkov za dobavo bombažne preje iz Italije kakor tudi za nove zaključke. Ako se bo izvršila dobava surovega bombaža in preje po zamišljenem načrtu, bo preskrba naše tekstilne industrije s surovinami vsaj za nekaj časa prilično zagotovljena, razen v prehodni dobi, dokler se ne iz-vrše že zaključene dobave surovin.
Nadalje se je poslovno poročilo bavilo z vprašanjem pomanjkanja surovin tudi v drugih strokah, zlasti v kemični, usnjarski industriji, industriji gumijastih izdelkov in mlinski industriji.
Kar se tiče napovedanih reform na splošno, naj se izvedejo le reforme, ki jih narekujejo dejanske potrebe našega gospodarstva in katerih praktična izvršitev je z ozirom na zmogljivost našega administrativnega aparata tudi možna.
Tudi v razdobju, na katero se nanaša to poslovno poročilo, je vladala na polju zunanje trgovinske politike precejšna živahnost. V zvezi s tem se pripisuje precejšna važnost zasedanju nemško-jugoslovanskega gospodarskega odbora, ki se prične te dni v Dubrovniku. Važen predmet razprave na tem zasedanju bo verjetno tvorilo tudi vprašanje nove določitve tečaja klirinške marke. Zveza industrijcev je sporočila na pristojna mesta svoje pomisleke proti morebitnemu večjemu zvišanju tečaja, ki ni niti v interesu naših izvoznikov, še manj pa v
interesu uvoznikov.
V lesni stroki je v zadnjem času nastopila precejšna stagnacija. Italijanski trg v zadnjem času ni kazal večjega interesa za naš les. Medtem se je v Italiji ustanovila družba »Snil«, ki naj bo v bodoče izključno upravičena uvažati naš les. Temu dejstvu se bo treba prilagoditi ter bomo morali v okrilju Stalne delegacije lesnega gospodarstva razmišljati o potrebnih protiukrepih.
Nadalje omenja poročilo uredbo o kontroli cen ter uredbo o kontroli zalog blaga ter pripominja, da bi bila kontrola cen učinkovita le tedaj, ako bi obsegala vse življenjske potrebščine brez ozira na to, kdo in kje jih stavlja v promet. Zveza industrijcev je opozorila pristojna mesta na vse nejasnosti in pomanjkljivosti, ki so se pojavile v praksi pri izvajanju omenjenih uredb.
Poročevalec je nato obravnaval davčna vprašanja ter omenil zlasti uredbo o načinu odmere pridobni-ne in družbenega davka zavezancem, ki poslujejo v območju banovine Hrvatske in v ostalem območju države, katera se je na osnovi tozadevne akcije gospodarskih korporacij končno vendar le spremenila kolikor toliko zadovoljivo. Kar se tiče nove tarife skupnega davka na poslovni promet, poročevalec zlasti omenja neopravičeno razlikovanje med industrijskim in rokodelskim načinom proizvodnje. To razlikovanje pride do izraza v tem smislu, da se je v mnogih primerih določila za industrijske izdelke višja postavka, nego za. istovrstne rokodelske izdelke. Ako se tako razlikovanje davčne obremenitve ne odpravi, se utegne pripetiti, da se bodo prizadeta, industrijska podjetja skušala preosnovati v obrtna podjetja, kar ni v interesu niti narodnega, gospodarstva, niti v interesu državne fiskalne politike, na kar je Zveza industrijcev opozorila ii-nančno ministrstvo.
Važna pridobitev glede obremenitve industrije s samoupravnimi
Prof. Friderik Degen:
150 letnica smrti Adama Smitha
Minilo je sto petdeset let od smrti znamenitega gospodarskega pisatelja Adama Smitha, ki je bil pravi narodnogospodarski filozof in utemeljitelj znanstvene nacio* nalne ekonomije. Bil je prvi, ki je znanstveno razmotrival gospodarska vprašanja in postavil številna gospodarska načela, po katerih naj bi se doseglo v gospodarskem življenju primerno in pravilno ravnovesje.
Baš danes živimo v dobi, ko se toliko piše in govori o slabem gospodarskem stanju, o gospodarski krizi in o gospodarskih reformah. Bodisi da krene gospodarski razvoj na levo, srednjo ali desno pot, bo moralo slej ko prej priti do temeljitih gospodarskih izpre-memb v gospodarskem redu. Nova gospodarska osnova bo po-*em morda obveljala za stoletja.
Ko se bližamo gospodarskim reformam, je umestno, da se se-znanimo z zgodovino gospodarske vede, oziroma da spoznamo raz-voj gospodarstva v preteklosti-Kosebno je primerno, da se seznanimo z življenjem in delovanjem Adama Smitha, ki je prvi Postavil važna gospodarska na-^ftla. Ta načela imajo trajno važ-
nost in jo bodo ohranila tudi v bodočem gospodarskem redu.
Adam Smith je bil po rodu Škot iz kraja Kirckaldy, kjer je bil rojen leta 1723. Izšolal se je za profesorja in kot tak je dobil tudi stolico za retoriko na vseučilišču v Glasgowu. Nekaj časa je bil tudi v davčni službi. Umrl je v juliju 1. 1790.
Smith se je bavil poleg čiste filozofije še posebno z vprašanji gospodarstva, predvsem narodnega gospodarstva. Ko je potoval po Franciji, se je seznanil tudi s Francois Qucsnay-jem, ki je bil znan gospodarski pisatelj te dobe. Smith je utemeljitelj vede o politični ekonomiji. Njegova šola, to je gospodarsko gibanje, kateremu je položil temelje, se imenuje klasična šola (tudi liberalna in individualistična šola).
Pred nastankom klasične šole sta bila znana že dva gospodarska sistema: merkantilizem in fizio-kratizem. Tema dvema sistemoma ne moremo pripisovati večjega znanstvenega pomena, čeprav predstavljata uvod v izgrajevanju vede o narodnem gospodarstvu. Pogledi in dognanja obeh teh šol so bolj krajevnega značaja in brez večje znanstvene vrednosti.
Smith pa ni gledal na gospodarstvo kot na neki izoliran pojav, nego je videl v njem splošno gibanje, ki se ne vrši samo v mejah neke države, temveč tudi iz*
ven nje. V tem oziru je bil Adam Smith pravi kozmopolit. Spoznal in ugotovil je, kako tesno so povezana posamezna gospodarstva oziroma kakšna gospodarska odvisnost je med posameznimi državami.
Leta 1776. je izdal svojo znamenito studijo o narodnem gospodarstvu pod imenom: Razmo-trivanjo o bistvu in vzrokih bogastva narodov (An inquiry into the nature and causes of wealth of nations). V tem svojem znamenitem delu, ki še danes predstavlja klasično delo politične ekonomije, je razvil Adam Smith svoja globoka gledanja na narodno gospodarstvo. Dočim so, recimo, videli merkantilisti bogastvo naroda v množini zlata in srebra oziroma denarja, je Smith dokazal, da je denar samo menjalno sredstvo, ki 5ma lahko neko notranjo vrednost, lahko pa tudi ne. To vidimo zlasti danes, ko je notranja vrednost denarja prav minimalna. Smithu je denar le nekako olje, s katerim se maže gospodarsko kroženje dobrin (kolo cirkulacije). Prav tako mu nista važna za narodno blagostanje trgovinska ter plačilna bilanca, pač pa ugodna bilanca med proizvodnjo in potrošnjo. Pravi namreč, da je treba z vso silo pospeševati proizvodnjo, pa tudi poskrbeti* da se ti proizvodi trošijo. Mnogo se naj proizvede in prav tako mnogo
troši; kajti le tako se ustvarja v državi blagostanje/
Treba je tudi poskrbeti za čim večjo zaposlitev delovne sile, brez katere ni proizvodnje. Od zaposlitve delovne sile zavisi narodno blagostanje. Delo je vir bogastva!
Smith je bil dalje pristaš svo-bodhe trgovine (free trade), to je trgovine, ki se naj razvija brez slehernih carin in drugih enakih omejitev. Po njegovem mnenju je treba sleherne carine odpraviti, kajti le v prostem in neoviranem trgovanju se lahko doseže gospodarsko ravnovesje. Dokazoval je, da se lahko razvije pri svobodnem trgovinskem sistemu posameznik kakor država do neke popolnosti v kaki gospodarski panogi in ta gospodarska popolnost ima za posledico krajevno in mednarodno (meddržavno) izmenjavo. Tako nastane nekaka mednarodna delitev dela, ki je temelj zunanje trgovine. V tem se sicer kaže Adam Smith kot-»angleški egoist, ker je hotel zagotoviti v okviru tega sistema evropsko tržišče za visoko razvito in na izvoz prikrojeno angleško industrijo.
Dalje pravi v tej zvezi, naj se država ne vmešava v gospodarska vprašanja in pusti posamezniku popolno svobodo v gospodarskem gibanju (individualizem). Svobodni nagibi posameznika so največja garancija za ugoden gospodarski uspeh oziroma za narodno
davščinami je določba uredbe o proračunskih dvanajstinah z dne
1.	avgusta t. L, po kateri se na predmete, ki spadajo pod uredbo o pobijanju draginje, ne smejo nalagati nobene nove samoupravne davščine. Spričo znatnega obsega predmetov, ki spadajo pod predpis o pobijanju draginje, bo udarjanje samoupravnih davščin v bodoče v znatni meri omejeno.
Slednjič omenja poslovno poročilo pri obravnavanju davčnih vprašanj tudi potrebo o davčni od-bitnosti izdatkov za kulturne in socialne namene. V tem pogledu se je Zveza industrijcev obrnila na pristojna mesta, da se izda uredba z zakonsko močjo, s katero bi se priznala davčna prostost gradbenim in vzdrževalnim stroškom za vse zgradbe in naprave, ki so namenjene v navedene namene. Saj bi se s takimi napravami mnogo pripomoglo k vzgoji delavstva v konstruktivnem, nacionalnem in državotvornem duhu.
Na polju gospodarske zakonodaje se je poročilo dotaknilo zakona o elektrotehničnem gospodarstvu, ki je še vedno predmet proučevanja ter izraža nado, da bodo v končnem besedilu načrta črtane zlasti tiste določbe, ki posegajo v pridobljene pravice.
Nadalje omenja poročevalec nedavne spremembe uredbe o minimalnih mezdah. Dasi delavstvo v naših industrijskih podjetjih na splošno nima nižjih mezd nego so določene v novi uredbi, vendar utegnejo nastopiti nekatere težave glede mezd začetnikov, starih nad 18 let. Bati se je, da bodo pri previsoki minimalni mezdi taki začetniki težko prišli do zaposli* tve, zato tudi iz socialnega vidika ne bi bilo koristno, ako bi ban določil minimalno mezdo preko višine nove osnovne mezde. Predvsem je pa važno, da se novi predpisi o minimalnih mezdah v vsej državi enotno izvajajo.
Končno se bavi poslovno poročilo s številnimi vpoklici delavcev na orožne vaje, kar je ponekod povzročilo občutne motnje pri. obratovanju posameznih industrijskih podjetij ter izraža ponovno potrebo po jasnejši ureditvi pravic in dolžnosti službodajalcev in delojemalcev po ustreznih predpisih obrtnega zakona, zlasti še, ker naša judikatura v tem pogledu še ni povsem ustaljena.
Po odobritvi poslovnega poročila je sledila obširna debata ter, je uprava sprejela še nekatere prav koristne predloge.
gospodarstvo. Smith pravi dalje, da skrbi posameznik, če skrbi za svojo korist, tudi za korist celote (za splošnost).
Prav tako zagovarja Smith načelo svobodne konkurence, to se pravi, zagovarja svobodno tekmovanje med raznimi gospodarskimi skupinami, seveda v kolikor to ne nasprotuje dobrim običajem. Takšno svobodno tekmovanje velja še danes, le da regulira država (kot zakonodajalec) to konkurenco v interesu skupnosti.
Adam Smith je načel številna gospodarska vprašanja, postavil je važna gospodarska načela in zlasti pokazal, da je gospodarstvo mednaroden in ne izoliran notranji pojav. Njegovo pojmovanje denarja pomeni preokret v zgodovini denarstva. Njegova gledanja na potrošno in proizvodno bilanco, na svobodno konkurenco in na svobodno trgovino pomenijo, čeprav imajo tudi svoje slabe strani, začetek številnih gospodarskih reform, s katerimi se naj bi dosegel ugoden gospodarski razvoj.
Danes lahko ugotovimo, da klasična šola kakor tudi Adam Smith, nista sicer postavila absolutnih resnic in pokazala one gospodarske poti, ki pelje h gospodarskemu ravnovesju, vendar pa so Smitho* ve zasluge velikanske, ker je opozoril na številna in važna gospodarska dejstva, ki so in ostanejo prvine gospodarskega življenja.
Posojila mestnim občinam za aprovizacijo prebivalstva
Na konferenci v predsedništvu vlade zaradi prehrane prebivalstva je bil tudi stavljen predlog, da bi bile mestne občine glavni regulator za oskrbo prebivalstva z živili. Zelo verjetno je, da bo ta predlog tudi sprejet. V tem primeru bi dobile mestne občine tudi po posebnih pogojih posojila za nakup potrebnih živil.
Cene za kože
Hrvatski industrialci in trgovci s kožami so imeli v Zagrebu konferenco, na kateri so zahtevali, da se predpisi o trgovini s kožami, ki so bili izdani za banovino Hrvat-sko, raztegnejo na vso državo ali pa ukinejo, ker je pod dvojnim režimom vsako poslovanje nemogoče.
Sklenjeno je bilo nadalje, naj se cene surovi koži maksimirajo. Zahtevalo se je nadalje, da se odpravijo dražbe zadrug in da veljajo za zadruge isti predpisi ko za trgovce.
Na konferenci se je nadalje zahtevalo, da se odpravi sedanji sistem prošenj za dovolitev zvišanja cen. Te prošnje so morale vlagati najprej industrije, potem večji trgovci, nato detajlisti, preden pa so bile prošnje rešene, so bile že vse neaktualne. Določi naj se le bruto zaslužek.
Verjetno je, da bo banska uprava v Zagrebu te predloge in zahteve tudi sprejela.
do legitimacije privatnih nameščencev — Odločbo o nabavi sladkorja brez plačila državne trošarine za prehrano čebel — Odločbo o pripojitvi carinskega oddelka v Genterovcih k carinarnici I. reda v Gornji Radgoni — Odločbo glede
roka za ležanje blaga, razstavljenega na Zagrebškem Zboru — Spremembo drugega odstavka člena 40. pravilnika o ureditvi prometa z devizami in valutami — Komentarsko pojasnitev za št. 178 uvozne carinske tarife.
Maksimalne moko v dravski
Berlin središče za mednarodni plačilni promet
Načrt nemškega gospodarskega ministra dr. Funka, da se v bodoče evropski plačilni promet opravlja po centralnem uradu v Berlinu, dobiva v zadnjem času konkretne oblike. Izvajanje tega načrta se izvršuje v polnem skladu z Italijo. Te dni je že bil dosežen sporazum z Rimom, da se v bodoče vsa plačila med Italijo na eni ter Nizozemsko, Belgijo, Norveško in Luksemburgom na drugi strani opravljajo po nemSko-italijanskem kliringu. Pri tem ne igra nobene vloge, če gre za stare ali nove posle. Po italijanskem klirinškem računu v Berlinu se bodo plačevala poleg plačil za prejeto blago in za postranske stroške tudi plačila pomorskega prevoza med Italijo, Belgijo, Nizozemsko in Norveško ko tudi prevoza po letalih. Na ta način ne bo Italiji potrebno, da bi obračunavala z vsako teh držav posebej. Tudi z nekaterimi drugimi državami so že bili doseženi podobni sporazumi. Tako se bodo vršila plačila med Jugoslavijo in Nizozemsko, med Švico in Nizozemsko ter med Finsko in Norveško čez Berlin. Tudi med Švedsko in Nizozemsko je že dogovorjeno, da se plačujejo plačila s posredovanjem Berlina. Enako je dogovorjeno tudi že med Dansko in švedsko.
To pa velja samo za nove posle. V teku pa so še pogajanja s Švico in Madžarsko, da bi se dosegli podobni sporazumi. Multilateralno plačevanje se je torej že začelo in Berlin je res na tem, da postane središče mednarodnega plačilnega prometa.
»Službeni list«
kr. banske uprave dravske banovine z dne 14. septembra objavlja: Uredbo o finansiranju banovine Hrvatske — Odločbo o otvoritvi novih gimnazij — Uredbo o oljnatem semenju in jedilnem olju — Pravilnik za izvrševanje uredbe o hmelju — Naredbo o olajšanju preskrbe mest z drvmi — Navo-’ dilo o sprejemanju dnevničarjev na delo v resoru ministrstva za gradbe — Pojasnilo člena 11. pravilnika o izvrševanju uredbe o legitimacijah (poslovnih knjižicah) delavcev in nameščencev glede pravice trgovinskih pomočnikov
Ban dr. Marko Natlačen je na podstavi člena 5., odstavka 3., ter člena 6. uredbe o ukrepih za preskrbo prebivalstva in vojske s kruhom in v soglasju z navodili Urada za nadzorstvo cen izdal naslednjo odločbo:
1. Mlini, ki meljejo na merico (ujem), smejo mleti le: a) po tipih, predpisanih v členu 5., odstavek 1., uredbe o preskrbi prebivalstva s kruhom; b) 80% enotno, nepresejano moko.
2. Mlini, ki meljejo za račun proizvajalca na merico (ujem), morajo vračati proizvajalcu za 100 kg pšenice: a) pri mletju, navedenem pod 1. a): 10 kg bele moke, 60 kg krušne moke in 17 kg otrobov; b) pri mletju, navedenem pod l.b): 72 kg enotne moke in 17 kg otrobov.
Ostanek moke in otrobov smejo obdržati mlini zase kot odškodnino za mletev (merico).
3. Mlini, ki meljejo pšenico za račun proizvajalca in ne jemljejo merice, smejo računati za mletev 100 kg pšenice 30 din.
4. V zvezi s cenami pšenice in mlevskih izdelkov v donavski banovini, prevoznimi stroški in normalnimi zaslužki v trgovini na veliko in malo sme veljati kilogram: a) franko mlin brez vreč in prometnega davka, a z všteto davščino pod 5. bele moke 7'65 din, krušne moke ali enotne, ne-presejane moke 4 din, otrobov 2 din; b) franko železniška postaja veletrgovca v dravski banovini z všteto izposojnino za vreče in vštetim prometnim davkom, bele moke 8'40 (8'35) din, krušne moke ali enotne, nepresejane moke 4'55 (4'50) din, otrobov 2'25 din; c) v prodaji na drobno bele moke 9 din, krušne moke ali enotne, nepresejane moke 5 din, otrobov 2'50 din.
Cene, ki so navedene pod 4.b) v oklepaju, so cene za mline, ki dostavljajo moko neposredno odjemalcem na drobno ali pekom.
5. Mlini v dravski banovini so dolžni prispevati, dokler bodo v veljavi te cene, od kilograma prodane moke po 10 par v banovinski sklad za aprovizacijo, ki se ustanovi pri kralj, banski upravi dravske banovine v svrlio'podpiranja družin in oseb, katerih prehrana bi bila ogrožena.
Ta prispevek je vštet v prodajni ceni za mline, navedeni pod 4. a) in b) in se ne sme odjemalcem posebej zaračunavati.
Podrobnosti glede uprave in razpolaganja s tem skladom se bodo uredile s posebnim pravilnikom.
6. Skupni davek plačajo mlini, a ga zaračunajo odjemalcem na posebnem računu kot pribitek k ceni pod 4. a). Isto tako zaračunavajo mlini odjemalcem posebej vse efektivne stroške v zvezi s prodajo in prevozom moke do skladišča odjemalca, ki so jih dejansko plačali, kakor tudi izposojnino za posojene vreče.
Vendar vsi ti stroški ne smejo povečati cene moke na postaji odjemalca, trgovca na malo ali peka nad 8'35 din za belo in 4'50 din za krušno moko (to so cene pod
4.	b — v oklepaju).
7. Prekrški člena 4. ter čl. 2. in 3. te uredbe se kaznujejo po členu 8. uredbe o kontroli cen.
8. Prekrški člena 1. te naredbe se kaznujejo po členu 11., odstavku 1., uredbe o preskrbi prebivalstva in vojske z moko.
9. Z dnem objave te naredbe izgube veljavo vse splošne in posebne odobritve cen mlevskim izdelkom.
Delno maksimiranie cen v Mariboru
V zvezi z okvirnimi določili vlade o preskrbi prebivalstva z živili ter z najnovejšo naredbo bana o maksimiranju cen moki in otrobom je mariborski magistrat v soboto določil najvišje cene za nekatera živila, predvsem za kruh in krompir.
Kruh se od torka, 17. t. m. dalje prodaja v kosih (štrucah in hlebcih) po pol, 1 in 2 kilograma.
Kruh velja od 17. t. m. dalje: za enotni (ljudski) kruh iz enotne moke 5-50 dinarjev kilogram. Peki smejo peči tudi kmečki in posebni rženi kruh, vendar smejo peči te vrsti kruha le oni obrati, ki imajo za to od magistrata posebno dovoljenje. Za kmečki kruh se sme zahtevati največ 6 in za rženi kruh 6'50 din za kilogram. Mestno poglavarstvo bo te peke stalno nadziralo.
Tržno nadzorstvo je določilo za nekatere predmete na živilskem trgu najvišje cene. Tako stane odslej krompir 1‘60 din kilogram ali 11 din za merico po 7 kil. Na deželi se krompir prodaja po 1’50 din, za prevoz pa se določi 10 par pri kilogramu. Kmetice so se v soboto puntale proti tej novi odredbi magistrata, vendar ni nič pomagalo, ker je tržno nadzorstvo odločno nastopilo. Kmetje groze, da ne bodo več dovažali krompirja na mariborski trg, vendar ni verjetno, da bi te grožnje držale, ker je Maribor glavni konsument poljskih pridelkov severne Slovenije.
Tržno nadzorstvo je napravilo
na trgu red. Določilo je nadalje cene za pšenico, ki se sme prodajati le po 2-75 din za liter, potem za brusnice po 10 in za črnice (borovnice) po 2 din za liter. Kakor se čuje, bodo v kratkem maksimirane cene še za nekatera živila na mariborskem trgu.
Reorganizacij a romunskega gospodarstva
Voditelj države gen. Antonescu je izdal direktive glede kmetijstva, industrije in potrošnje, kako da bi se dvignila proizvodnja. Predvsem se morajo povečati jesenska dela za setev, pri obnovi kmetijskega orodja in strojev bo pomagala vojska. Industrija mora takoj razdeliti surovine, da bi se odpravilo pomanjkanje in preprečila brezposelnost delavstva. Nato se bo uvedlo poenostavljenje vseh carinskih predpisov, da bi se olajšal uvoz potrebnih surovin in njih vskladiščenje. Priporoča se nadalje proizvajanje surogatov, zbiranje starega železa in drugih odpadkov, ki morejo koristiti gospodarstvu. Predvideva se nadalje odprava neproduktivnih podjetij Vlada bo gledala na to, da se spravijo v sklad cene kmetijskih in industrijskih prQizvodov in da se cene življenjskih potrebščin znižajo. Dovolili se bodo za dvig gospodarstva veliki krediti. Končno se bo poenostavilo vse upravno poslovanje, a tudi vse državno gospodarstvo.
Doma in po sveta
Kralj Peter je v spremstvu kne-ževiča Aleksandra In šefa gen. štaba kot svojega guvernerja gen. Kostiča napravil dvodnevno potovanje v Raško, ki je bila prvo središče svobodne srbske države. Tu si je ogledal spomenike iz dobe Nemanjičev. Kamor je prišel, ga je ljudstvo navdušeno pozdravljalo.
Za rojstni dan kralja Petra SO izdali kr. namestniki obsežno amnestijo.
Na Med so prišli min. predsednik Dragiša Cvetkovič, zunanji minister dr. Cincar-Markovič in vojni minister gen. Nedič. Zunanji in vojni minister sta se sestala takoj po prihodu zunanjega ministra. Minister dr. Cincar-Markovič ostane še na Bledu, da prisostvuje svečani izročitvi poverilnih listin novega francoskega poslanika Man-grasa, ki je tudi že prišel na Bled.
Seja vodstva KDK je bila v petek v Zagrebu. HSS sta na seji zastopala podpredsednik inž. Košutič in gl. tajnik dr. Krnjevič, SDS pa predsednik Vilder in gl. tajnik Ko-sanovič. Razpravljali so predvsem o seji glavnega odbora SDS v Beogradu in zlasti o resoluciji za ustanovitev splošnega narodnega gibanja ne glede na politične stranke. V zvezi s tem se je razpravljalo tudi o možnosti sestave koncentracijske vlade.
Dr. Rade Pribičevič in tovariši so bili izključeni iz Samostojne demokratske stranke, ker so zahtevali, da se stranka nasloni na Sovjetsko Rusijo.
Znani srbski radikalni politik Milan Simonovič, ki je bil večkrat minister ter tudi predsednik skupščine, je umrl v Beogradu.
Trg. minister dr. Andres odpotuje v petek k otvoritvi velesejma v Solun. Najbrže bo obiskal tudi Atene, kjer bo stopil v stik z grškimi političnimi in gospodarskimi delavci.
Dr. Andres je sprejel nemškega trg. atašeja dr. Kernbacha in imel z njim daljši razgovor.
Mariborske delavske strokovne zveze so na skupni konferenci sprejele resolucijo, da dovoli ban 50% zvišanje minimalnih mezd na podlagi nove uredbe1, da se zniža cena enotnemu kruhu, da se ne dovoli nobeno novo zvišanje cen in naj nastopi z vso odločnostjo proti špekulantom.
Volitve v pokrajinske uprave bolniškega sklada za državno prometno osebje bodo v ponedeljek v vsej državi. Postavljeni sta dve listi: lista jugoslovanskih nacionalnih železničarjev in brodarjev ter lista akcijskega odbora vseh združenj železničarskih strokovnih organizacij.
V Splitu se je začela nemško-jugoslovanska železniška konferenca, ki naj določi novo tarifo za prevoz našega blaga v Nemčijo in obratno. Nova tarifa bo tudi dopuščala direktno odpremo blaga neposredno na naslovljenca. Konferenca bo trajala do 26. septembra. Na konferenci so zastopane tudi češko-moravske in slovaške železnice.
Hrvatske oblasti so zaplenile nekaj vagonov žita, ki je šlo iz Vojvodine v Slovenijo. Enako presenečenje vzbuja tudi vest, da je prepovedano iz Zagreba in Hrvatske pošiljati kože, dokler ne bodo določene maksimalne cene za kože. že prej pa je povzročila močan odpor prepoved pošiljanja drv v Vojvodino. Ni čuda, če je gospodarski svet v Vojvodini proti takim prepovedim, ki so v očitnem nasprotju z osnovno določbo sporazuma, da je Jugoslavija enotno gospodarsko ozemlje, odločno pro-t6stir3,1
Mesto Subotica potrebuje za prehrano- prebivalstva do prihodnje žetve 1300 vagonov moke: Mestno poglavarstvo zahteva, da Prizad ne izvozi iz Subotice moke, dokler ni občina kupila vseh potrebnih 1300 vagonov.
Italijanski listi ogorčeno zavračajo vesti, da bi sili osišča mislile uporabo plinov.	_
Gostilničarska pivovarna v na škem je že močno P°večala svoj
proizvodnjo, da izkazu j e^ra_^ zaključek z dne 30. septemb a 22.850 din čistega dobička.
Kraljica Helena se je na poti iz Italije v Romunijo peljala v petek skozi Ljubljano.
Bivši kralj Karol je na poti v Lisbono prispel v Madrid. Portugalska vlada je že dovolila kralju Karolu bivanje na Portugalskem.
Romunska vlada je sklenila, da uvede racioniranje kruha, mesa, petroleja in mila.
Prvi nemški izseljenci iz Bukovine ter Besarabije so že prišli v Jugoslavijo. Vseh teh izseljencev je okoli 125.000. Vsi ti izseljenci bodo naseljeni v Nemčiji, kjer bodo dobili zemljo, če so kmetovalci. Profesionisti pa bodo zaposleni primemo njih poklicem.
Angleški radio je poročal, da je v petek neki nemški strmoglavec vrgel pet bomb na kraljevo palačo v.Londonu. Kralj in kraljica sta bila v palači oz. zaklonišču palače. Ostala sta neranjena. Pač pa so bili ranjeni trije dvorski nameščenci, ki so bili v bližini dvorske kapele, na katero je padla ena bomba. Kralj in kraljica sta po bombnem napadu najprej obiskala dvorno kapelo, nato pa londonske okraje, ki so bili poškodovani od zadnjega bombardiranja. V odgovoru na čestitko vojnega kabineta, ker se mu ni nič zgodilo, je kralj odgovoril, da je sedaj tudi sam izkusil to, kar drugi Angleži in da ga bo to samo utrdilo v njegovi odločnosti za odpor.
General Weygand je dal po vesti »United Press« ostavko, ker se ne more strinjati s pravcem bodoče francoske politike.
Trije francoski parniki, ki so vozili demobilizirane francoske vojake iz Sirije v Francijo, so zašli v italijanska minska polja ter sta se dve ladji potopili. Upajo, da se je večina vojakov vendarle rešila.
V uradnih ameriških krogih se govori, da je Nemčija pripravila za vpad v Anglijo 3,000.000 vojakov, poleg tega pa še 300.000 vojakov na Norveškem.
Agencija Havas se je preselila v Pariz, kjer je popolnoma pod nemško kontrolo, kakor so pod to kontrolo tudi vse kratkovalovne francoske postaje, ki so začele oddajati programe za francoske kolonije.
Ameriški mornariški minister Knox je izjavil, da imajo sedaj Združene države Sev. Amerike naj-večjo. najmočnejšo in naj učinkovitejšo vojno mornarico na svetu.
Neka italijanska vojna ladja je ustavila turški 2600 tonski parnik »Sakaria« ter ga odvedla na do-dekaneški otok Leros. Turško zunanje ministrstvo je zaradi tega takoj protestiralo in zahtevalo, da se takoj izpusti parnik s tovorom vred.
Smodnišnica je zletela v zrak v
mestu Kennvilleu v U. S. A. Nad 50 delavcev je bilo ubitih, škoda pa se ceni na 17 milijonov dolarjev. Policija, ki je prepričana, da gre za sabotažo, je uvedla zelo strogo preiskavo.
v	barva, plcsira in
7p	U	Oj	kemično snažl
LG	1	L‘t	Ul (lil	obleke, klobuke
itd. Škrobi in svctlolika srajce, ovratnike in manšote. Pero, suši, monga in lika domaio perilo
tovarna J O S. REICH
Poljanski nasip 4-6. Šclcnlmrgova ul. 3 Telefon št. 22-72.
Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani opozarja delodajalce
da so v prejšnjem mesecu dostavljeni plačilni nalogi zapadli v plačilo. Prispevki morajo biti poravnani v osmih dneh po prejemu plačilnega naloga!
Za čuvanje pravice zavarovancev do pokojnine je potrebno, da so zavarovani prispevki dejansko plačani!
To opozorilo je smatrati kot opomini Proti delodajalcem, ki ne bodo poravnali prispevkov, mora urad uvesti prisilno izterjavo brez predhodnega opomina. Urad izvršuje važne socialne dolžnosti, ki ne dopuščajo odlašanja.
Vsak ne more v Zdravilišče ali vsak
' mora paziti na zdravje in doma pij* vsaJ mesec dni našo najboljšo prlroclno mineralno vodo, ki je obenem
tudi zdravilna za mnoge bolezni srca, ledvic, želodca, jeter, žolča, razne katare in čiščenje^ krvi ter normalizira delovanje notranjih zlez in živcev 7 rdečimi srci!
ono
sdajatelj »Konzorcij Trgovskega usta«, njegov predstavnik dr. Ivan Plesa, urednik Aleksander Železnikar, tiska
tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek, vsi v LjubljanL