IZ KRAJEVNE SKUPNOSTI GALJEVICA
Pot
iz zaostalosti
Bivša KS Krim-Rudnik se je preoNiko-vala v štiri nove krajevne skupnosti. Med temi je tudi KS Galjevica. Kmalu po uspe-lem referendumu, v zadnjem kvartalu 1979. leta, so bili konstituirani vsi orgarri KS, ki so bili po staturarnem sklepu ob ustanovitvi KS predvideni.
»Najprej smo želeli, da bi zaživela kra-jevna skupnost in delegatski sistem in mi-slimo, da je bil tak pristop pravilen«, sta nam pripovedovala Jože Kovač, predse-dnik skupščine KS in Ivan Roš, predsednik
Sveta KS, s katerima smo se pogovarjali o dosedanji dejavnosti na področju te kra-jevne skupnosti.
»Po konstituiranju organov se je začelo intenzivno delo na dokumentih srednje-ročnega plana«, je nadaljeval tovariš Ko-vač, »kar je sovpadalo z drugim ciljem KS, namreč, da se to področje, ki je zelo zao-stalo, približa povprečju razvitosti mesta Ljubljane«.
Ob zasledovanju tega cilja so si v KS prizadevali, kol sta nam povedala sogovor-
nika, da se v dokumenih srednjeročnega načrta predvidi reševanje najaktualnejših problemov KS, ki so predvsem: zelo slaba osnovna preskrba (mimogrede naj pove-mo, da na tekoči meter pulta v trgovini pride 600 kupcev in da v vsem povojnem času ni bila zgrajena niti ena nova trgovi-na, legalizacija črnih gradenj, področje mestnega potniškega prometa, telefonija, vodno gospodarstvo in izgradnja komunal-nih objektov individualne in kolektivne rabe.
Da pa bi vse naštete probleme lahko hitreje in učinkoviteje reševali, so najprej potrebni ustrezni prostori za poslovanje organov krajevne skupnosti. Delo je na-mreč zaenkrat še silno otežkočeno, saj v sobi 3 x 4 rrr delujeta kar dve krajevni skupnosti. Lokacijska dokumentacija je že izdelana, IS občinske skupščine pa je že" zagotovil sukcesivni pritok sredstev za re-šitev prostorskega problema.
Poglejmo na kratko, kako daleč so v KS Galjevica pri reševanju zgoraj naštetih problemov.
Osnovna preskrba krajanov se bo nepri-merno izboljšala z izgradnjo trgovsko-po-slovnega centra Rakovnik in samopostrež-ne trgovine ob VVZ, ki bo zrasla, ne da bi bila planirana v srednjeročnem planu.
Pri reševanju problema črnih gradenj je v teku postopna izdelava kolektivnih loka-cijskih dokumentacij. Pri tem so imeli naj-večji pomen učični odbori pri krajevni konferenci SZDL oziroma Ijudje, ki so se v njih angažirali. Njihovemu delu bo sledil upravni postopek, kako hitro pa bodo lo-kacijske dokumentacije izdelane, pa je odvisno sedaj v veliki meri od Zavoda za urejanje stavbnih zemljišč.
K izboljšanju mestnega potniškega pro-' rneta bo pravg^tovo prispeval nov predlog razvoja bodočega prometa v Ljubljani, ki ga pripravlja Integral (bivši Sap-Viator). O tem, kaj bo to pomenilo za prebivalce te KS, pa bodo občani pravočasno obveščeni.
»Preko delegatskega sistema pa smo uspeli doseči,« sta nam pripovedovala so-govornika, »da bo naše obmocje do leta 1982 dobilo 2000 novih telefonskih številk iz avtomatske telefonske centrale Kultur-nega doma Ivana Cankarja.«
Kar zadeva vodno gospodarstvo velja poudariti, da je v izgradnji regulacija Ma-lega galjevca, ki je predvidena tudi v sred-njeročnem načrtu. V naslednjem srednje-ročnem obdobju pa bo opravljena tudi regulacija Velikega galjevca, saj so pripra-ve že v polnem teku.
In kako je z izgradnjo komunalnih ob-jektov?
»Kompletna komunalna oprema je po-gojena z napredovanjem izgradnje soseske RS 1 in RS 2. V tem srednjeročnem ob-dobju se bo na tem področju zgradilo 240 stanovanjskih objektov«, sta pripovedova-la tovariša Kovač in Roš. »Severni del KS bo tako komunalno kompletno opremljen že v tem srednjeročnem obdobju, saj je bil del tega področja urejen že pred desetimi leti. V južnem delu, v katerem prevladuje-jo črne gradnje, pa je dinamika izgradnje komunalnih naprav odvisna predvsem od • irticiative in organiziranosti krajanov, hi-trosti upravnih postopkov, akcije Zavoda za urejanje stavbnih zemljišč, finančnih možnosti krajanov, kot tudi aktivnosti in finančne sposobnosti organizacij združe-nega dela, ki bodo te naprave gradile«.
Ob koncu naj še dodamo, da je v izgrad-nji še nekaj objektov iz preteklega sred-njeročnega načrta. Iz sredstev Samopri-spevka II pa bosta letos zgrajena osnovna šola in vzgojnovarstveni zavod, večnamen-ska telovadnica pa bo, v nekoliko skrče-nem obsegu, začela obratovati v prvih me-secih prihodnjega Ieta.
Nina Legat-Čož