NAGRADNA IGRA
,s7c//ct^/tednik STAJERSKEGA TEDNIKA
V SODELOVANJU Z DROGERIJO BEAUTY WORLD
'J B€/IUTY \ WORLD
Poiščite navodila za sodelovanje
na oglasnih straneh v časopisu.
Po naših občinah
Markovci •
Burleska, ki sije ne bi smeli privoščiti? O Stran 4
Po naših občinah
Ormož • Odločitev je bila v rokah države in stroke
O Stran 6
Ptuj, torek, 16. oktobra 2012
letnik LXV • št. 82 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 0,80 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257

Štajerski
RADIOPTUJ
89,8«98,£*ICH3 www.radio-ptuj.si
Šport
Nogomet •
Nogometna poezija Zavrča v Novem mestu
O Stran 11
Rokomet •
Končno pravi Ormož
O Stran 12
Ptuj • Mednarodni dan bele palice
Za boljše življenjske razmere
Za slepe in slabovidne po vsem svetu sta pomembna dva oktobrska dneva - 11., ki je svetovni dan vida, in 15., mednarodni dan bele palice.
Bela palica, zvesti spremljevalec slepih in slabovidnih, je v uporabi od 20. let prejšnjega stoletja. V Sloveniji ima hude okvare vida od 8.000 do 10.000 ljudi, resnejše pa celo od 30.000 do 40.000 ljudi. Kot je ob svetovnem dnevu vida in mednarodnem dnevu bele palice povedal predsednik Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije Tomaž Wraber, se v zvezi trudijo, da bi država zagotavljala boljše življenjske razmere in prilagojenost urbanega okolja tudi vsem, ki ne vidijo. Pravice slepih in slabovidnih pa niso omejene le na premagovanje gibalnih, ampak tudi komunikacijskih ovir, so še poudarili ob letošnjem mednarodnem dnevu bele palice. Današnji pohod z belimi palicami po ptujskih mestnih ulicah je ena od aktivnosti Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Ptuj ob mednarodnem dnevu bele palice.
MG

. ' : -'V --■* ■ .'■



Foto: Črtomir Goznik
Ptuj • Svetovni dan vida in mednarodni dan bele palice
športno plezanje
• Pred Mino na Kitajskem le Ernstova
O Stran 13
Štajerski TEDNIK
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
Danes z belo palico po mestnih ulicah
V restavraciji Gastro na Ptuju je v petek, 12. oktobra, Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Ptuj pripravilo krajšo slovesnost s kulturnim programom, ki so jo posvetili 11. oktobru, svetovnemu dnevu vida, in 15. oktobru, mednarodnemu dnevu bele palice, ki ga bodo zaznamovali tudi z današnjim pohodom po ptujskih ulicah; tega bodo začeli ob 9. uri.
O pomenu dnevov, posvečenih vidu, je spregovoril predsednik društva Anton Žerak. Program je vodila tajnica Brigi-ta Primožič, v njem pa so sodelovali Silva Pregl, ki je z brajevo vrstico prebrala pesmi slepe pesnice Jelke Vuk Novakovič in slepega pesnika Franceta Vuka, Rafaela Šenveter, ki je zaigrala na violino, in Cvetka Leva, ki je prebrala pesmi iz pesniške zbirke Tebi, ki jo je leta 2007 izdal član omenjenega društva France Vuk, pesmi iz pesniške zbirke Sonje Bokal Pobožaj mi srce ter pesmi Jelke Vuk Novakovič.
Bela palica se je kot simbol slepote uveljavila v 20. letih prejšnjega stoletja. Kot simbol slepote opozarja na to, da njen uporabnik ne vidi. Mednarodna zveze slepih je 15. oktober za mednarodni dan bele palice razglasila leta 1970. Tako 11. kot 15. oktober sta posvečena
opozarjanju javnosti na slepoto, slabovidnost in nujnost rehabilitacije tistih, ki so vid deloma ali v celoti izgubili. Kot je povedal predsednik Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije Tomaž Wraber, ta dan in mednarodni dan bele palice ne bi smela biti neopažena. Podatki kažejo, da ima v Sloveniji hude okvare vida osem do deset tisoč ljudi, resnejše pa celo med 30.000 in 40.000 ljudi. Na svetu pa ima hujše okvare vida okrog 285 milijonov ljudi, od tega je 39 milijonov slepih in 246 milijonov slabovidnih. Slepih in slabovidnih otrok pa je kar 19 milijonov.
Kot trdijo strokovnjaki, bi lahko kar 80 odstotkov vseh izgub vida preprečili ali ozdravili, letni stroški, povezani z izgubo vida, na vsem svetu so ocenjeni na tri milijarde dolarjev. Nekorigirane refrakcijske motnje so glavni vzrok slabovi-
dnosti, siva mrena (katarakta) pa je glavni vzrok slepote.
V Zvezi društev slepih in slabovidnih Slovenije se po najboljših močeh trudijo, da bi država zagotavljala boljše življenjske razmere in prilagojenost urbanega okolja vsem tistim, ki ne vidijo. Bela palica
je po vsem svetu priznana kot pripomoček, ki slepim zagotavlja varno hojo. Slepim in slabovidnim omogoča samostojnejše življenje tudi uporaba sodobne informacijske opreme. To so predvsem GPS-sistemi, ki s satelitsko navigacijo, brezžičnimi internetnimi povezavami
Foto: Črtomir Goznik
S prireditve Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Ptuj ob svetovnem dnevu vida in mednarodnem dnevu bele palice
in mobilno telefonijo vodijo slepe in jim pomagajo pri neodvisnem gibanju. Kljub temu pa ostaja bela palica nepogrešljiva.
Svetovni dan vida in mednarodni dan bele palice so oziroma še bodo z najrazličnejšimi prireditvami zaznamovali v vseh devetih medobčinskih društvih slepih in slabovidnih, kolikor jih deluje v Sloveniji, pa tudi v Zvezi društev slepih in slabovidnih Slovenije. Z njimi javnost seznanjajo s svojimi težavami, a jim hkrati tudi sporočajo, da želijo biti enakovredni člani družbe. Včeraj pa so se predstavniki MDSS Murska Sobota in MDSS Ptuj v Zalaegerszegu na Madžarskem v organizaciji društva slepih in slabovidnih županije Zala udeležili javne kulturne prireditve, posvečene mednarodnemu dnevu bele palice.
9771581625005
Slovenija • Proračuna za 2013 in 2014 vendarle v DZ
Proračunski primanjkljaj pod milijardo evrov
Vlada je v petek v DZ vendarle poslala proračunske dokumente za 2013 in 2014. Cilj proračunov je nadaljevati javnofinančno konsolidacijo, proračunski primanjkljaj pa naj bi že prihodnje leto upadel pod tri odstotke BDP. Kljub temu se glede na rebalans letošnjega proračuna obseg proračunov povečuje, kar v veliki meri odpade na sredstva EU.
Osnova za pripravo predlogo v proračunov za 2013 in 2014 je jesenska gospodarska napoved Urada RS za makroekonomske analize in razvoj.
Ta napoveduje, da se bo bruto domači proizvod (BDP) v letošnjem letu skrčil za dva odstotka, v prihodnjem letu pa za 1,4 odstotka. Šibka rast naj bi se obnovila v letu 2014, ko naj bi rast dosegla 0,9 odstotka, le malo višja pa naj bi bila leta 2015, ko naj bi dosegla 1,5 odstotka.
Predlog proračuna za 2013 sledi cilju, da se proračunski primanjkljaj zniža pod tri odstotke BDP, torej pod zgornjo dovoljeno mejo iz pakta o stabilnosti in rasti, s predlogom proračuna za 2014 pa se načrtuje nadaljevanje zniževanje proračunskega primanjkljaja, a natančnega cilja glede primanjkljaja ni. Proračunski primanjkljaj naj bi prihodnje leto znašal malenkost nad milijar-
do evrov, v letu 2014 pa skoraj 908 milijonov evrov.
Proračunski prihodki so za 2013 ocenjeni na 8,6 milijarde evrov, kar je 8,4 odstotka več kot v rebalansu letošnjega proračuna, odhodki pa na 9,6 milijarde evrov, kar je 6,7 odstotka več kot v rebalansu. Za 2014 pa so prihodki ocenjeni na 8,4 milijarde evrov, odhodki pa na nekaj nad 9,3 milijarde evrov.
Od načrtovanih prihodkov za 2013 odpade na davčne prihodke 6,6 milijarde evrov, 510 milijonov na nedavčne prihodke, 1,44 milijarde evrov pa na prejeta sredstva EU. Od načrtovanih prihodkov za 2014 pa skoraj 6,9 milijarde evrov odpade na davčne prihodke, 500 milijonov na nedavčne prihodke in 990 milijonov evrov na prejeta sredstva EU.
Skupaj so prejeta sredstva EU v obeh letih ocenjena na nekaj več kot 2,4 milijarde evrov in so eden ključnih razlogov
za višje načrtovane prihodke in tudi investicijske odhodke v obeh letih. Izteka se zaradi namreč večletni proračun EU za obdobje 2007 - 2013, v skladu s pravili pri porabi sredstev pa se lahko ta porabljajo do 2015. Ministrstvo za finance ocenjuje, da se bo financiranje z evropskimi sredstvi zato predvsem v prihodnjem letu okrepilo.
Prejeta sredstva iz proračuna EU bodo prihodnje leto predstavljala skoraj 17 odstotkov skupnih prihodkov, v letu 2014 pa skoraj 12 odstotkov. Prihodnje leto so glede na rebalans letošnjega proračuna prihodki s tega naslova ocenjeni za 62 odstotkov višje.
Davčni prihodki so za prihodnje leto ocenjeni za 68,4 milijona evrov oziroma odstotek višje glede na rebalans letošnjega proračuna. Zvišale so se predvsem ocene prihodkov od trošarin (za 152,9 milijona evrov oziroma za deset odstotkov glede na rebalans proračuna za letos), drugih davkov na blago in storitve ter CO2 dajatev (skoraj 76 milijonov evrov) in dohodnine (11,3 milijona evrov).
Največji padec prihodkov pa je ocenjen na področju davka od dohodka pravnih oseb (za 224,4 milijona evrov oziroma za 36 odstotkov) in pri davku na dodano vrednost (DDV) (za skoraj 89 milijonov evrov oziroma za tri odstotke).
V letu 2014 naj bi se nato davčni prihodki glede na 2013 zvišali za dobrih 261 milijonov evrov oziroma za štiri odstotke, višji pa naj bi bili prihodki na vseh ključnih davčnih postavkah.
Na področju odhodkov je za plače in druge izdatke zaposlenim v letu 2013 skupno predvideno 915,4 milijona evrov oz. skoraj 50 milijonov evrov manj
V organih države skoraj 1700 manj zaposlenih
Vlada je sprejela skupni kadrovski načrt organov državne uprave za 2013 in 2014 - v civilnem delu se število zaposlitev v 2013 v primerjavi s številom zaposlenih v začetku avgusta letos zniža za 816 in v 2014 za 866. Na pristojnem ministrstvu so pojasnili, da bo v omenjenih letih v vsej državni upravi skoraj 1700 zaposlenih manj.
Ta številka se nanaša na celotno državno upravo, na civilni del ter policijo, vojsko in Upravo za izvrševanje kazenskih sank-
kot v rebalansu za letos. Za 2014 je predvidenih za 913,5 milijona evrov teh izdatkov.
Za investicije 567 milijonov evrov
Za subvencije je leta 2013 predvidenih 497,7 milijona evrov (od tega 310,5 milijona v okviru sredstev EU), skoraj 90 milijonov evrov več kot v rebalansu za letos, povečanje pa gre skoraj v celoti na račun subvencij za zasebna podjetja, ki so predvidene v višini 434,9 milijona evrov. Za 2014 je raven subvencij znižuje nazaj na 409 milijonov evrov, od tega 346 milijonov za zasebna podjetja.
Za investicije je leta 2013 predvidenih 567 milijonov evrov, kar je 314 milijonov evrov več od rebalansa za letos. Največji delež predstavljajo EU sredstva s slovensko udeležbo (265 milijonov evrov). Med razlogi za povečanje je pospešeno izvajanje projektov, saj se leta 2013 izteče finančna perspektiva. Dobra polovica je predvidena za investicije v prometno infrastrukturo, največ za železnice in ceste, sledita zdravstvo in okolje.
Za leto 2014 je predvidenih 685 milijonov evrov odhodkov za investicije. Tudi tu je največ sredstev EU s slovensko udeležbo. Razlog povečanja pa je, da bo financiranje projektov, ki bodo morali biti končani do konca leta 2013, potekalo tudi v 2014. Tudi tu je največ predvideno za investicije v železnice in ceste ter zdravstvo in okolje.
Država se bo po predlogu leta 2013 zadolžila za 3,1 milijarde evrov (rebalans za 2012 2,29 milijarde evrov), v letu 2014 pa za 3,13 milijarde evrov. V letu 2013 je predvideno odplačilo dolga v višini
cij. Omenjeni skupni kadrovski načrt organov državne uprave v civilnem delu za leto 2013 navaja 14.591 zaposlitev, kar je 816 zaposlitev manj glede na število zaposlenih 1. avgusta letos. Tedaj je bilo namreč 15.407 zaposlenih. Za leto 2014 pa v civilnem delu organov državne uprave navaja 14.541 zaposlitev, kar je 866 manj glede na število zaposlenih 1. avgusta letos. Vlada je sprejela tudi zbirni kadrovski načrt oseb javnega prava za leti 2013 in 2014, ki v letu 2013 predvideva 392 zaposlitev manj in v letu 2014 403 zaposlitev manj od števila zaposlenih 1. avgusta. Takrat je bilo zaposlenih 4362 ljudi. (sta)
1,87 milijarde evrov (letos 1,27 milijarde evrov), v letu 2014 2,1 milijarde evrov. Neto zadolževanje za 2013 je tako predvideno v višini 1,23 milijarde evrov, leta 2014 1,04 milijarde evrov, medtem ko letošnji rebalans predvideva 1,02 milijarde evrov.
Sindikati in delodajalci: Selektivno zvišanje DDV bi okrepilo sivo ekonomijo in brezposelnost
Medtem, ko je vlada poslala predloga proračunov za leti 2103 in 2014 v DZ, so sindikati in delodajalci na seji Ekonom-sko-socialnega sveta (ESS) izrazili svoje nestrinjanje s predvidenim selektivnim zvišanjem DDV. To bi po njihovem mnenju okrepilo sivo ekonomijo in brezposelnost ter omejilo dostop do informacij. Vlado so zato pozvali, naj prisluhne njihovim opozorilom in pripravi popravke predlaganih rešitev.
Predsedujoči ESS, sicer predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), Dušan Semolič je poudaril, da selektivnemu dvigu DDV nasprotujejo tako delodajalci kot sindikati oz. da so si njihova stališča pri tem vprašanju zelo blizu. Obe strani sta po njegovih besedah danes opozorili, da bi lahko predvideno zvišanje DDV pripeljalo do nekaterih učinkov, ki si jih ne želimo. V tej luči so socialni partnerji ocenili, da bi se okrepila tako siva ekonomija kot brezposelnost. »Nekateri predlogi ne upoštevajo socialnega položaja ljudi,« je poudaril Semolič.
Sindikalna stran sicer nasprotuje zlasti zvišanju cen komunalnih storitev in tiska-
RKS začel vseslovensko humanitarno akcijo
Rdeči križ Slovenije (RKS) letos že četrto leto zapored organizira humanitarno akcijo Lepo je deliti, namenjeno zbiranju prostovoljnih denarnih prispevkov za dodatne prehranske pakete za pomoč družinam in posameznikom v stiski. Akcija bo trajala do 31. decembra, njen cilj je zbrati 150.000 evrov in zagotoviti 10.000 paketov.
Kot so sporočili iz RKS, bodo v naslednjih dneh poslali pisma s predstavitvijo akcije in prošnjo
nih medijev preko dviga DDV. Mnogo ljudi namreč živi v revščini in bi jih to zelo prizadelo, je menil predsedujoči ESS. V zvezi s predvidenim dvigom DDV za časopise in revije je dejal še, da bi to prizadelo zaposlene v teh medijih, mnoge ljudi pa odrezalo od informacij. Poleg tega so predstavniki sindikatov opozorili tudi, da bi predlagane spremembe prizadele samozaposlene. Podpredsednik upravnega odbora Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Ivan Jani Ulaga je po seji poudaril, da bi vladni predlog prizadel preko 15.000 nosilcev in zaposlenih v sektorju frizerjev, cvetličarjev, čistilcev objektov. Glede na to, da kriza v Slovenijo prihaja v polnem zamahu, bi to »grozovito« prizadelo tudi njihove družine, je dodal.
Predstavnik delodajalcev je bil kritičen tudi, ker si vlada pri pripravi tega predloga ni vzela časa za pripravo analiz, temveč je izhajala iz grobe ocene oz. visokega javnofinančne-ga primanjkljaja.
Na vprašanje, kaj se bo zgodilo, če bo vlada pri predlogu vztrajala, je odgovoril, da bo zahteve o določenih ukrepih dobila od drugod in da bo verjetno morala tudi odstopiti. Ocenil je še, da način, na kakršnega dela sedaj, to je brez temeljitega pogovora o ključnih segmentih, ne zagotavlja prihodnosti.
Tomaž Štih z ministrstva za finance je medtem na novinarski konferenci dejal, da so dogovorjeni, da bodo poslušali pripombe in da se do končne odločitve na njihovem resorju o njih ne bodo opredeljevali. Kot je poudaril, bo šla novela zakona o DDV v DZ po rednem postopku, tako da je časa za pogovore mesec ni.
STA (Pripravlja: SM)
za donacijo na naslove 32.000 posameznikov in podjetij. Akcijo bodo podprli z različnimi aktivnostmi, ki jih bodo izvajala območna združenja rdečega križa s svojimi krajevnimi organizacijami. Med drugim akcijo podpirajo tudi slovenski mobilni operaterji, ki bodo omogočali zbiranje sredstev prek brezplačnih kratkih sporočil, ter večina bank in Pošta Slovenije, ki za prostovoljne prispevke ne bodo obračunavali provizije.
Lani so z omenjeno akcijo zbrali več kot 36.000 evrov in številnim otrokom iz socialno šibkejših okolij v 80 osnovnih šolah zagotovili tople obroke V preteklih treh letih pa je RKS omogočil nakup 45.800 dodatnih prehranskih paketov. (sta)
Uvodnik
Kaj je pravo bogastvo?
Daljnovod še naprej buri duhove in ob tem, kar napovedujejo, je pričakovati, da bomo o njem še pisali, Nekaj občanov bo zares zelo prizadetih z gradnjo, in ko si stanje ogledate v naravi, ne morete verjeti, daje nekdo lahko topožegnal. Še bolj pa ni jasno, kako seje sploh lahko to zgodilo, stvar se vendar vleče že leta. Nekateri prizadeti za gradnjo dolgo sploh niso vedeli, drugi so verjeli, da se kaj takega ne more realizirati, tretji so šli na javne obravnave, a so bili v tem delu neizkušeni, niso vedeli, s čim in kom imajo opravka in kako se lotiti stvari, zato njihove pripombe niso bile upoštevane.
Slovenci se še vedno premalo zanimamo za to, kar se dogaja okrog nas, kar se sprejema na občinski in državni ravni. Ko ideja postane realna, pa začnemo biti plat zvona. Ampak takrat je navadno že prepozno. Pa se Slovenci nadpovprečno veliko zanimamo za politiko in ogromno govorimo o njej. Za primer si poglejte informativno oddajo kakšne tuje televizijske postaje in jo primerjajte z našimi. Razlika je očitna. Moški v drugih državah po gostilnah govorijo predvsem o športu, avtomobilih in ženskah, pri nas pa o politiki. Pa vendar imajo le redki željo v njej aktivno sodelovati in sprejemati odločitve. Večina je tudi mnenja, da tako ali tako ni mogoče doseči sprememb, da je vse dogovorjeno in povezano. To je v zelo veliki meri tudi res. Vendar je nezavzemanje za lasten interes in usodo očitno pri nekaterih stvareh lahko usodno.
Radi govorimo o tem, kaj je najpomembnejše v življenju in kaj je naše največje bogastvo: otroci, zdravje, čisto okolje. Na koncu se izkaže, daje naše največje bogastvo običajno le tisto, ki ga lahko začutimo v denarnici, kajti vse drugo prej ali slej klone pred žven-ketom denarja. O vsem drugem pa bomo razmišljali pozneje, ko nas bo dohitelo. Daljnovod bo ponekod potekal po zelo vprašljivi trasi, kajti upošteva se cena izgradnje, cena, ki jo bodo plačali tam živeči ljudje in okolje, se v računu ne pojavlja. Ali pač? Bo odškodnina, ki jo bodo kmalu začeli ponujati prizadetim, lahko dejansko odtehtala škodo, ki jo pričakujejo?
Viki Ivanuša
Slovenski (ne)politični zemljevid • Tarče in tarčice
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35- Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Ivanuša, Dženana Kmetec, Simona Meznarič, Martin Ozmec. Lektorica: Barbara Ferčič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,80 EUR , v petek 1,30 EUR. Celoletna naročnina: 106,30 EUR, za tujino (samo v petek) 117,30 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Spodnje Podravje • Neustavni občinski odloki o kategorizaciji občinskih cest
Brez legalnega dostopa do javne ceste ni gradbenega dovoljenja
V začetku oktobra je Upravna enota Ptuj vsem županom občin na Ptujskem poslala dopis, v katerih jih opozarja na neustavnost občinskih odlokov o kategorizaciji občinskih cest. Z njim želijo doseči, da v občinah preverijo stanje na tem področju in da bodočim investitorjem posredujejo verodostojne informacije.
Ustavno sodišče je prve določbe, s katerimi opozarja na to problematiko, izdalo po letu 2005. Tovrstni odloki so v neskladju z ustavo, ker so javne poti, določene na zemljiščih, v zasebni lasti, zanje pa občina z lastniki ni sklenila pravnih poslov za pridobitev oziroma zoper lastnike ni uvedla postopkov razlastitve. Pred letom 2008 je bilo dovolj, da so se investitorji gradbene parcele, da so dobili gradbeno dovoljenje, za dovoz do javne ceste dogovorili s prodajalcem parcele, če so bile poti v zasebni lasti. Te poti je bilo treba vzdrževati, občina pa jih ni, če niso bile kategorizirane. Občine so v svoje odloke te poti vključevale kot kategorizirane, jih tudi asfaltirale, skrbele za čiščenje in pluženje, ni pa se uredilo stanje v zemljiški knjigi in poti so ostale v zasebni lasti. Kupci parcel si v pogodbah prav tako niso uredili služnosti za dostop do svojih parcel oziroma zgrajenih objektov, zato imajo danes težave, če želijo zidati na novo, zgraditi prizidek ali obstoječi objekt nadzidati, ker se morajo izkazati z urejenim dostopom do javne ceste. Če poteka dostop po občinski cesti, ni nobene težave, kajti občina ima v svojih odlokih predpisan način priključitve, ki ga je treba izpolnjevati; če pa poteka dostop po zasebnem zemljišču, je potrebna služnost.
Ustavno sodišče je doslej odpravilo kot neveljavne že okrog 15 občinskih odlokov o kategorizaciji občinskih cest, ker občina ni pristojna kategorizirati svoje ceste na zemljišču, ki ni v njeni lasti.
Spremembe z novim zakonom o graditvi objektov
Aprila 2008 so začele veljati spremembe in dopolnitve zakona o graditvi objektov, vključno z novim 66. členom, ki je določil pogoje za izdajo gradbenega dovoljenja, med katerimi je tudi pogoj, da ima stanovanjska stavba dostop do javne ceste. Kot je povedal načelnik UE Ptuj mag. Metod Grah, pa se je prav ta pogoj v praksi izkazal za zelo problematičnega glede na sprejete občinske odloke o kategorizaciji občinskih cest, ki potekajo po zemljiščih, v zemljiški knjigi vpisanih kot zemljišča v zasebni lasti. Ljudje težko razumejo, da so bila pravila in praksa, ki so več desetletij veljali pri gradnji hiše, zdaj spremenjeni in jih ne sprejemajo. Tako na primer četudi si je nekdo zgradil hišo pred dvajsetimi leti na podlagi takrat veljavnega gradbenega dovoljenja, to še ne pomeni, da so s tem izpolnjeni pogoji za sedanjo izdajo gradbenega dovoljenja za prizidek k tej hiši. Po novem je treba izpolniti še pogoj legalnega
Foto: Črtomir Goznik
Cest, katerih lastništvo ni urejeno oziroma občina ni njihov lastnik, je še veliko, zato bo težav v prihodnje še veliko.
dostopa do javne poti ali ceste. Tako je investitor dolžan pravico gradnje izkazati ne le v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja za osnovni objekt, ki ga je pridobil po zakonodaji, ki je veljala pred desetletji, torej v času, ko je zgradil prvi objekt, ampak mora to pravico izkazati tudi pri pridobitvi morebitnih nadaljnjih dovoljenj, kot to izhaja iz sprememb in dopolnitev zakona o graditvi objektov iz aprila 2008.
Kot izhaja tudi iz sodne prakse, obstoj gradbenega dovoljenja za objekt, ki je bil zgrajen leta 1976, ne more imeti pravnih posledic, ki bi prese-
Slovenija • Sprejet program razdeljevanja pomoči v EU
Pomoč v hrani še leta 2013
Odbor Evropske komisije za skupno ureditev kmetijskih trgov je v petek sprejel t. i. program razdeljevanja pomoči v hrani za leto 2013, znotraj katerega bo razdeljenih 500 milijonov evrov med 19 držav članic EU, ki so se prijavile za izvajanje programa v prihodnjem letu.
Med državami, ki so se prijavile v program, je tudi Slovenija, ki ji je EU dodelila skoraj 2,6 milijona evrov za dobavo proizvodov na trgu, preostali del pa za povračila transportnih, skladiščnih in administrativnih stroškov.
Evropsko pomoč vsako leto prejme že več kot 18 milijonov ogroženih v EU, v Sloveniji pa je že več kot 300.000 prejemnikov, ki bodo tudi v prihodnjem letu lahko računali na živila (moko, mleko, riž, olje, testenine in zdrob) iz evropske pomoči.
Evropski ukrep pomoči v hrani spada med ukrepe skupne kme-
tijske politike (SKP) in se v EU izvaja od leta 1987, ko je Evropo prizadela izjemno hladna zima. Njene posledice so še posebno občutili najbolj ranljivi posamezniki, zato se je EU odločila, da se presežne zaloge kmetijskih proizvodov iz javnih skladišč EU namenijo za humanitarne namene. Ukrep je dobil široko podporo in je postal stalen.
V letu 2012 je sicer že kazalo, da bo ta vrsta pomoči odpravljena oziroma drastično zmanjšana, vendar so države tik pred zdajci (decembra 2012) dosegle politični dogovor, s katerim je
za zdaj zagotovljeno izvajanje tega programa še do konca leta 2013.
Kot je sporočilo kmetijsko ministrstvo, pa Evropska komisija že pripravlja prenovljen predlog ukrepa, ki se bo financiral iz socialne kohezije (in ne več iz kmetijskih sredstev) in za katerega naj bi se v skladu s predlogom proračuna za naslednje sedemletno finančno obdobje 2014-2020 zagotovilo 2,5 milijarde evrov. Predstavitev novega predloga ukrepa je predvidena v drugi polovici oktobra letos.
SM
gale obseg, za katerega je bilo izdano. Služnostna pogodba, ki je sposobna za zemljiškoknjižni vpis, je dokazilo, da ima investitor dostop do javne poti prek zemljišča v zasebni lasti. V upravnih enotah pa zavračajo vse zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja za prezidave in nadzidave obstoječih hiš, v katerih investitorji ne predložijo dokazil o dostopu do javne ceste ne glede na to, da do obstoječih hiš uporabljajo občinske kategorizirane javne poti, če te potekajo na zemljiščih v zasebni lasti, lastniki pa z investitorji nočejo skleniti služnostne pogodbe. Kot je povedal načelnik ptujske UE, gre v teh primerih za lastnike, ki so v preteklosti prodali parcele, na katerih danes stojijo hiše, in so ob prodaji običajno ustno zagotovili, da ne bodo nikoli ovirali dostopov do teh parcel. Če zdaj občine ne bodo izpeljale postopkov, ki jim jih je naložilo ustavno sodišče, torej sklenile pogodbe za služnost ali pa izvedle postopkov razlastitve, investitorjem preostane edino pot na sodišče in tožba za vzpostavitev služnosti. Ceste bi lahko tudi »odka-tegorizirali«, vprašanje pa je kako, ker so asfaltirane ...
Obstoječa kategorizacija ni dovoljšnje zagotovilo
Tudi na Ptujskem je bilo že nekaj primerov, da je UE Ptuj zavrnila izdajo za gradbeno dovoljenje za prizidek k obsto-
ječenu objektu, ker iz statusa javne ceste na podlagi občinskega odloka o kategorizaciji javnih cest ni mogoče šteti, da ima investitor dostop do objekta po javni cesti. Kot poudarja Metod Grah, bi zaposleni v občinskih upravah morali poznati odločitve ustavnega sodišča, ko gre za te primere, saj bi se s tem lahko izognili nezadovoljstvu strank, še posebno v primerih, ko jim zaradi nepozavanja dajejo napačne razlage zakona o graditvi objektov, češ da je obstoječa kategorizacija občinskih cest dovolj za izpolnitev pogoja dostopa do javne ceste, ne da bi pred tem v zemljiški knjigi preverili, kdo je v resnici lastnik zemljišča, prek katerega poteka neka javna pot. UE mora pri izdaji gradbenega dovoljenja upoštevati stanje v zemljiški knjigi, pa tudi odločbe upravnega sodišča, četudi odlok neke občine še ni bil v ustavni presoji.
Cest, katerih lastništvo ni urejeno oziroma občina ni njihov lastnik, je še veliko, zato bo teh in podobnih težav v prihodnje še veliko. V glavnem so bili odloki o kategorizaciji občinskih cest sprejeti pred letom 2008, to je preden so se začele uporabljati spremembe in dopolnitve zakona o gradnji objektov.
Ustavno sodišče Slovenije je po letu 2005 izdalo več odločb, v katerih je ugotovilo, da so občinski odloki o kategorizaciji občinskih cest zardi neurejenega lastništva cest v neskladju z ustavo. V vseh teh primerih gre po ugotovitvah ustavnega sodišča dejansko
za nacionalizacijo zasebnih zemljišč brez vsakršne podlage. Ustavno sodišče tudi ni upoštevalo pripomb občin, da so bile sporne javne poti zgrajene že pred več desetletji, da se ves ta čas uporabljajo kot javne poti in da so tudi edine poti oziroma dostopi do stanovanjskih hiš. Ugotovljene neskladnosti občinskih odlokov o kategorizaciji občinskih cest z ustavo bi morale občine, katerih odloki so bili spoznani za neustavne, odpraviti v šestih mesecih, kot jim je bilo naloženo. Neskladnost bi lahko odpravile tako, da bi z zasebnimi lastniki sklenile pravni posel za pridobitev zemljišč oziroma bi morale v šestih mesecih začeti postopek razlastitve ali pa bi skladno z zakonom izpeljale postopek za odpravo javne poti. Kot izhaja iz poročila o delu ustavnega sodišča za leto 2009, njegovih odločb, vezanih na neustavnost občinskih odlokov o kategorizaciji javnih cest, v občinah ne spoštujejo. Grah ob tem opozarja, da ne glede na to, da tovrstni odlok neke občine še ni bil v ustavni presoji, tega v postopku izdaje gradbenega dovoljenja ne smejo uporabiti, če je glede neke parcele očitno, da je podzakonski predpis v neskladju z ustavo. To je v sodbi iz leta 2010 pojasnilo tudi upravno sodišče. Lastništvo na parceli se dokazuje z izpiskom iz zemljiške knjige, na lastninsko pravico posameznika pa ne vpliva dejstvo, da je bila zemljiška parcela z občinskim odlokom o kategorizaciji cest opredeljena kot javna pot.
Gre za neživljenjski zakon, ker določa nove pogoje, ne določi pa normalnega načina, kako izpolniti te pogoje, ker ne upošteva, da je realno življenje popolnoma drugačno - a zakona to ne zanima. Poslanci, ki dvignejo roke nad takšnimi ali podobnimi neživljenjskimi zakoni, se takrat, ko se jim očita neodgovorno sprejemanje zakonodaje, navadno izgovorijo, da jim je to ali ono ministrvo dejalo ali jih prepričalo, da so nove rešitve boljše od starih, da bo vse v redu, sploh pa se ne zavedajo, kaj bodo prinesle v praksi. V primeru tega zakona si niso zavzeli niti za neko prehodno obdobje, v katerem bi se te stvari uredile, kaj šele za milejši način urejanja. Gnojnica pa zdaj leti na uradnike, ki morajo spoštovati zakonodajo.
MG
Markovci • Svetniki opozicije protestno zapustili sejo
Burleska, ki si je ne bi smeli privoščiti?
Četrtkova 12. redna seja sveta občine Markovci bo še lep čas predmet različnih pogovorov in kritik predvsem zaradi petih svetnikov opozicije, ki so sejo brez besed zapustili samo zato, ker je župan na zahtevo vodje svetniške skupine SDS ni želel začasno prekiniti.
Pravzaprav se je začelo zapletati že pri obravnavi dnevnega reda, saj je svetnik iz opozicijskih vrst Ivan Svržnjak (SLS) predlagal dopolnitev s predlogom o spremembi poslovnika, predlagal je tudi, da nadzorni odbor občine opravi nadzor nad gradnjo novega vrtca, ki je že v zaključni fazi, in da bi točko o imenovanju elektorja za volitve državnega svetnika in predlog kandidata za državnega svetnika prestavili z 11. na 1. točko. Čeprav se župan Milan Gabrovec s slednjim ni strinjal, so opozicijski svetniki Svržnjakov predlog izglasovali s šestimi glasovi za in petimi proti.
Napetost se je stopnjevala tudi, ko so se lotili potrjevanja zapisnikov 11. redne, 8. in 9. izredne ter 8. dopisne seje, saj je opozicijski svetnik Marjan Meglič (SDS) menil, da je v zapisnikih izredne seje veliko protislovij, ter pripomnil, da želi, da se v javnosti ne piše več, da so svetniki opozicije proti novi poslovno stanovanjski zgradbi, saj želijo le, da se posluje v zvezi s tem transparentno in racionalno. Vprašal je tudi, zakaj so odgovor na zastavljeno vprašanje prejeli le tri ure pred sejo, čeprav naj bi župan na prejšnji seji obljubil, da ga bodo prejeli v treh dneh. Župan je zvrnil očitke o protislovjih v zapisniku in pojasnil, da je zapisano to, kar je kdo rekel, vzrok za to, da odgovora na vprašanje niso prejeli, kot je obljubil, pa je v dokončanju pogajanj, usklajevanju plačil, preračunavanju ter pridobivanju natančnih finančnih podatkov, ki so jih želeli.
Ker je bilo jasno, da so pripombe opozicije usmerjene na ureditev okolice poslov-
no-stanovanjskega objekta MCK, je referent za investicije Branko Zorko pojasnil, da je občina sočasno z gradnjo tega objekta, na svojem delu zemljišč opravljala tudi dela za premestitev transformatorja in odvodnjavanje, zato so se z investitorjem dogovorili, da bodo stroške ureditve okolice novega objekta delili na polovico. Ker je postala razprava vse bolj zapletena in ker je bilo očitno, da je z zapisniki vse v redu, le izjave nekaterih niso bile pravilne, so na predlog Franca Ferčiča (LDS) in zatem še Ivana Svržnjaka vsebino zapisnika nekoliko popravili in sprejeli.
Se županova koalicija maje?
Ko so se lotili imenovanja elektorja za volitve državnega svetnika in predloga kandidata za državnega svetnika, se je izkazalo, da županova vladajoča koalicija (LDS in NSi) očitno ni najbolj trdna, saj so v tajnih volitvah z osmimi glasovi za elektorja izvolili Marjana Megliča, medtem ko je župan Milan Gabrovec prejel le tri glasove od 11 prisotnih svetnikov.
Živahno je bilo tudi med pobudami in vprašanji svetnikov, kjer je Konrada Janže-koviča zanimalo, kdaj bodo pričeli tolikokrat obljubljeno sanacijo Lagune, in dobil županovo zagotovilo, da se bo to zgodilo v kratkem, ko bo sklical vse, ki so v onesnaženje vpleteni. Franc Rožanc je vprašal, kdaj bodo pričeli modernizacijo odseka ceste v Stojncih, ter opozoril, da so lastniki zemljišča, po kateri cesta poteka, prehod onemogočili. Predlagal je tudi, da bi
zaradi varčevanja v nočnem času spet izklapljali javno razsvetljavo, ki po nepotrebnem gori vso noč. Svetnik Milan Majer je kot predsednik PGD Bukovci župana vprašal, ali ni imel pol ure časa, da bi pripravil sprejem za pionirke PGD Bukovce, ki so letos poleti postale državne prvakinje, Marjan Meglič pa je vprašal, ali in koliko odškodnine je dobila občina od kupca zgornjega dela starega objekta, ki je sedaj že porušen, a je bil v občinski lasti. Župana je to očitno razburilo, saj je ugotovil, da nekateri svetniki s takimi in podobnimi vprašanji ter raznimi podtikanji dokazujejo, da nimajo zaupanja v župana in občinsko upravo. Podobnega mnenja je bil tudi referent za investicije Branko Zorko, ki je ugotovil, da se na zadnjih dveh sejah razprave največ zapletajo zaradi ureditve okolice nove poslovno-
stanovanjske zgradbe, ki jo je zgradilo podjetje MCK, a prav zaradi nasprotovanj nekaterih svetnikov še sedaj nimajo rešene celostne ureditve osrednjega trga ob tej zgradbi.
Spet se je oglasil Ivan Svr-žnjak, saj meni, da je okrog nove zgradbe daleč premalo parkirišč, saj so polna že sedaj, ko so nekateri lokali in stanovanja na vrhu še nezasedeni, županu pa je ponovno očital, da se je vse to urejalo površno, saj še vedno ne vedo, koliko je to stalo občino. Župan je še enkrat pojasnil, da je občina pri ureditvi okolice novega objekta delovala v duhu dobrega gospodarja, saj so v dogovoru z investitorjem stroške ureditve okolice delili vsak na polovico, posredoval pa jim je tudi nekaj konkretnih podatkov o višini sredstev, ki jih je občina namenila za ureditev odvodnjavanja in urejanje okolice. A Marjana
Megliča tudi to ni zadovoljilo, zato je od župana zahteval, da sejo za 10 minut prekine, da bi lahko svetniki sami pregledali finančno dokumentacijo in se prepričali o višini in namenu posameznih sredstev. A župan ni videl nobenega razloga za prekinitev seje, ker o ničemer ne odločajo, ampak le obveščajo. In ker Megliče-vega predloga ni dal na glasovanje, je pet svetnikov opozicije, najprej Marjan Meglič, za njim pa še Milan Majer, Ivan Svržnjak, Igor Ambrož in An-drejka Mislovič, vstalo ter sejo brez besed zapustilo. Ker so bili še vedno sklepčni, je župan želel sejo nadaljevati, saj jih je čakalo še nekaj zelo pomembnih odločanj, a tedaj je vstal in sejo zapustil še Marko Lepoša (NSi) in pojasnil, da odhaja, ker nima smisla, da bi o tako pomembnih zadevah, ki so ostale na dnevnem redu, odloča le polovica svetnikov.
Tako županu Milanu Gabrov-cu ni ostalo drugega, kot da se je zaradi nesklepčnosti preostalim svetnikom in gledalcem pred televizijskimi sprejemniki, ki so sejo spremljali prek direktnega prenose SIP TV, zahvalil za potrpežljivost: »Hvala vam, dragi svetniki, in hvala tudi gledalcem, ki so to burlesko doma spremljali!«
Nezadovoljni in nekoliko oslabljeni svetniki pozicije so bili z županom vred upravičeno nezadovoljni, saj jih je čakalo še 9 pomembnih točk, v katerih bi morali odločati o koncesijski dajatvi za trajnostno gospodarjenje z divjadjo, o plačah občinskih funkcionarjev, sofinanciranju programov kulturnih dejavnosti, subvenciji cene vrtca, uresničevanju občinskega proračuna, pa tudi o investicijskem programu za večnamenski center Sobetinci, o gradnji centra za medgenera-cijsko druženje v Stojncih, o plačilu odškodnine v obrtni coni in o več nepremičninskih zadevah. Nekateri so prepričani, da je nenehno podtikanje opozicije tokrat preseglo meje zdravega razuma in predvsem odgovornosti do občine in občanov. Po Markovcih in okoliških vaseh pa se že lep čas širijo govorice, da se svetniki opozicije z nenehnimi pripombami, podtikanji in nasprotovanjem županu Gabrovcu in njegovi krhki vladajoči koaliciji že pripravljajo na nove županske volitve. Nobena skrivnost ni, da naj bi najglasnejši svetnik opozicije Marjan Meglič postal kandidat SDS in desnice za novega župana.
M. Ozmec
Prejeli smo
Izjava za javnost
Podjetje MCK, d. o. o., se je leta 2010 odločilo za investicijo v Občini Markovci, in sicer za gradnjo poslovno-stanovanjskega objekta. V središču Markovcev smo kupili poslopje starega zadružnega doma. Lastnik parcele in objekta je bila Kmetijska zadruga Ptuj. Prav tako je bila Kmetijska zadruga lastnik cest na severni in južni strani objekta, s tem da je cesta na južni strani služila celo kot dovozna pot do šole. V ureditev lastništva parcel, na katerih danes stoji nov poslovno-stanovanjski objekt, je bilo vloženega ogromno dela in truda.
Ko smo uredili lastništvo, smo pripravili projekte in na Upravno enoto Ptuj podali vlogo za gradbeno dovoljenje za rušenje objekta. Po rušitvenih delih smo pridobili še gradbeno dovoljenje za novogradnjo. Objekt smo zgradili v skladu s projektno dokumentacijo in 14. 9. 2012 zanj pridobili uporabno dovoljenje.
Gradnjo novega poslovno-sta-novanjskega objekta so vseskozi spremljala nasprotovanja s strani dela občinskega sveta občine
Markovci in zavajanje javnosti s strani svetnikov z netočnimi podatki.
Investitor in financer celotne gradnje poslovno-stanovanj-skega objekta je podjetje MCK, d. o. o., Nova vas pri Markovcih. Parcelo, na kateri je stal stari zadružni dom, smo kupili od Kmetijske zadruge Ptuj. Financer rušenja starega in gradnje novega objekta je podjetje MCK. Zato ostro zanikamo govorice, da naj bi Občina Markovci sofinancirala
rušitev. Kot vsak drug investitor smo tudi mi Občini Markovci še pred izdajo gradbenega dovoljenja bili dolžni plačati komunalni prispevek, kljub temu da so v starem objektu že bili urejeni komunalni priključki.
Ker se pojavljajo očitki, da je Občina našemu podjetju okrog poslovno-stanovanjskega objekta uredila parkirne prostore, moramo odgovoriti tudi na te domneve. V preteklosti okrog starega zadružnega doma ni bilo zarisano
niti eno parkirno mesto. Danes je v objektu in ob njem urejenih 48 parkirnih mest. 27 parkirnih mest v garažni hiši pod objektom je v zasebni lasti, 21 parkirnih prostorov ob objektu pa je na zemljišču Občine Markovci in so javnega pomena. Izjava svetnika Ivana Svržnjaka na seji občinskega sveta Občine Markovci dne 11. 10. 2012, da bodo stranke primora-ne svoje avtomobile puščati dva kilometra vstran od objekta, je neresnična in za poslovanje našega podjetja škodljiva.
Ker je bila med gradnjo novega poslovno-stanovanjskega objekta poškodovana cestna infrastruktura ob objektu, smo jo bili dolžni sanirati oziroma situacijo povrniti v prvotno stanje. Če bi se obnašali neodgovorno, bi lahko cestišče okrog objekta samo pokrpali, kar bi bilo za naše podjetje veliko ceneje kot pa ureditev celotne nove asfaltne prevleke okrog objekta ter dovoznih poti na se-
verni in južni strani, pri čemer južna dovozna pot služi za potrebe šole. Ker gre za javne površine, ki so v lasti Občine Markovci, in med drugim tudi za dovozno šolsko pot, je za ureditev teh površin odgovorna lokalna skupnost oziroma občina. Zato smo se z Občino Markovci dogovorili za skupno izvedbo in sofinanciranje ureditve okolice poslovno-stano-vanjskega objekta in dovoznih poti. Takšna rešitev je sicer za naše podjetje predstavljala bistveno višji finančni strošek kot bi ga imeli v primeru, če bi samo pokrpali dele cestišča, ki smo jih med gradnjo poškodovali.
Letos je podjetje MCK, d. o. o., beležilo 20-letnico poslovanja. Zaposlujemo 23 sodelavcev, pretežno iz lokalnega okolja. Sedež podjetja je v Občini Markovci, v obrtni coni Novi Jork. Letno Občini Markovci za nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča plačujemo 8.200,00 evrov. Smo
reden plačnik tako dobaviteljem kot tudi davčnemu uradu. Dela izvajamo na območju celotne Slovenije. Naše delo je cenjeno, s strankami imamo korektne odnose. In na območju celotne Slovenije doslej še nikjer nismo bili deležni takšnih nasprotovanj, natolcevanj in lažnih govoric, kot se javno pojavljajo od dela svetnikov Občine Markovci. Izjave, ki smo jim priča na sejah občinskega sveta, škodijo ugledu našega podjetja in s tem posredno povzročajo tudi poslovno škodo.
Menimo, da je delo svetnikov v prvi vrsti odločanje za dobrobit razvoja Občine Markovci, ne pa zavajanje javnosti z izjavami, ki smo jim bili priča na septembrski izredni in oktobrski redni seji občinskega sveta Občine Markovci. Kot že omenjeno, takšne lažne in zavajajoče izjave škodijo ugledu našega podjetja in s tem povzročajo tudi gospodarsko škodo.
Direktor Franc Janžekovič
Slovenija • Mateja Kožuh Novak kritično o odnosu do starejših
»
Bogataši držijo v primežu vse politike«
Predsednica Zveze društev upokojencev Slovenije Mateja Kožuh Novak se je nedavno kot gostja udeležila evropske ministrske konference o staranju. Na njej so prvi dan sprejeli memorandum evropskih vlad, drugi in tretji dan pa je sodelovala tudi na ministrski konferenci.
Kot pojasnjuje Mateja Kožuh Novak, strokovnjaki OZN vnovič pozivajo evropske države, da spremenijo odnos do starejših, da omogočijo čim večjemu številu teh, da se bodo aktivno starali in tako lažje in več prispevali k razvoju družbe. Predlog ministrske resolucije vsebuje zahtevek, da evropske države do leta 2017 uvedejo državljanski dohodek za vse starejše, tudi za tiste, ki sicer niso prispevali v pokojninsko blagajno. A ko je prišla v domovino jo je dočakal hladen tuš:
»Lahko si mislite, kako sem bila šokirana, ko sem po prihodu z Dunaja gledala uvod v oddajo Pogledi Slovenije. Vo-
ditelj Boštjan Slak me je tri dni klical na Dunaj. Omenil mi je dve temi: individualni račun in kako bomo upokojenci mladim vrnili denar, ki ga dajejo za naše pokojnine. Dogovorila sva se, da pridem na oddajo neposredno z Brnika.
Tako grdega napada na starejše v Sloveniji še nisem doživela! Da je bilo poniževanje pripravljeno vnaprej, mi je dokazala prisotnost nadobudnega predstavnika Y-genera-cije, kot se predstavlja sam, s katerim imamo v ZDUS slabe izkušnje. Resnico našega (ne) sodelovanja je prikazal po svoje, tendenciozno, sama pa se, presenečena nad tem, da se je s to temo nadme spravil v jav-
Od tod in tam
Hajdina • Drobtinica 2012
Foto: Črtomir Goznik
V mednarodni kampanji Drobtinica sodeluje Rdeči križ Slovenije že dvanajsto leto. Z njo dopolnjuje svoje programe pomoči otrokom iz socialno šibkejših okolij, hkrati pa javnost ozavešča glede vse bolj pereče problematike nezadostne in nepravilne prehrane najmlajših in osnovnošolskih otrok ter spodbuja čut za solidarnost s tistimi, ki so se zašli v stiski. K sodelovanju so v soboto, 13. oktobra, vabili tudi v Občinski organizaciji RK Hajdina, ki je svoje občane pozvala k nakupu kruha, s čimer so prispevali drobtinico za prehrano pomoči potrebnih osnovnošolskih otrok. Z zbranimi denarjem bodo pomagali hajdinskim osnovnošolcem, je povedala predsednica OO RK Hajdina Simona Šlamberger, ki seje skupaj z drugimi člani RK v soboto trudila na stojnici pred trgovino Mercator na Hajdini.
MG
Hajdina • Obisk članic Europe Donne
Foto: Črtomir Goznik
V soboto, 13. oktobra, so Hajdino, Ptuj in Gorišni-co obiskale članice združenja za boj proti raku dojke Europa Donna iz vse Slovenije. Tokratnega izleta se je udeležilo več deset članic, ki so premagale to zahrbtno bolezen. Med njimi je bila tudi predsednica prim. Mojca Senčar. Vodila jih je Darja Rojec, avtorica dveh knjig, v katerih je predstavila svoj boj z rakom, ki je dvakrat ogrozil njeno življenje. Društvo žena in deklet Občine Hajdina že nekaj let tesno sodeluje z združenjem. Več kot 30 njegovih članic je tudi včlanjenih v Europo Donno, večina zaradi podpore njenim aktivnostim za zdravje žensk in vseh Slovencev na splošno pa tudi zaradi bolezni same. Na Spodnji Hajdini so si ogledale I. mitrej, obiskale hajdinsko cerkev, terme oziroma hotel Primus, Ranco in Gorišnico, kjer so si ogledale Dominkovo domačijo. Sobotno druženje so sklenile v Slovenji vasi. Vsa štiri hajdinska ženska društva so jim ob tej priložnosti predstavila svoje delo in izdelke, spoznale pa so tudi pesniško ustvarjanje Marije Markovič iz Hajdoš.
nosti, nisem najbolje odzvala. Kar je sledilo, ste lahko vsi videli in slišali.«
Ob tem pa Mateja Kožuh Novak poudarja: »Že nekaj časa se mi vsiljuje
Foto: M. Ozmec
Mateja Kožuh Novak: »Ze nekaj časa se mi vsiljuje misel, da mora Slovenija po načrtu svetovnega kapitala propasti do konca, ker je bila najboljša med socialističnimi deželami in zato zgled vsej vzhodni Evropi.«
misel, da mora Slovenija po načrtu svetovnega kapitala propasti do konca, ker je bila najboljša med socialističnimi deželami in zato zgled vsej vzhodni Evropi. Torej morajo zatreti vsako misel pri nas na čase, ko smo bili vsi zaposleni, ko so si delavci gradili hiše, ko so se vsi otroci šolali, pa ne brezplačno, kot je bilo povedano v oddaji, ampak smo jim šolanje plačali s prispevki mi, tedanji delavci, ker smo verjeli v solidarnost med generacijami.«
Prva dama slovenske upokojenske organizacije pa je bila še bolj konkretna in ostra:
»In kdo jim pomaga pri vsem tem? Moderni 'neauve-au rich', novopečeni bogataši
slovenske poslovne 'smetane', ki držijo v primežu vse slovenske vodilne politike. To so naši moderni kvizlingi, ki so uničili slovensko industrijo zaradi lastnih dobičkov, spravili množice delavcev ob kruh in denar njihovih plač nosili v zasebne banke v tujini. V primerjavi z domobranci, ki so se družili z Nemci, ker so se počutili nemočne proti partizanom in napovedanim spremembam družbene ureditve, je etičnost početja modernih slovenskih kvizlingov toliko bolj vprašljiva, že kar grozljiva - za polnjenje svojih žepov prodajajo lasten narod.
Čemu je bila torej namenjena omenjena Slakova oddaja? Diskvalifikaciji socializma, diskvalifikaciji starejših, torej ustvarjalcev uspešne povojne socialistične države, diskvalifikaciji ZDUS, ki vtika svoj nos tja, kjer smrdi, in Mateji Kožuh, ki pove na glas, kar si upajo drugi le šepetati. Jim bomo dopustili, da nas utišajo?«
M. Ozmec
min pogovorov v SLO omrežja
SMS/MMS
2€
2€
MB prenosa podatkov
2€*
.v-"
V
Penzion plus paket za 599€* na mesec.
Z dokupom storitev si ga prilagodite po svoje.
Z leti ugotovimo, kaj je v življenju resnično pomembno. Biti v stiku z najbližjimi In v stiku z naravo. Preproste stvari, kot je Penzion plus paket za 5,99 EUR na mesec s praktičnimi mobiteli po ugodnih cenah. Paket si lahko prilagodite z dokupom ene ali večih storitev. Izberete lahko 50 min pogovorov v vsa slovenska omrežja za 2 EUR in/ali 50 SMS/MMS-sporočil za 2 EUR in/ali 50 MB prenosa podatkov
za 2 EUR na mesec. Ohranjajte stike s Penzion plus paketom v omrežju, na katerega se vedno lahko zanesete. Oglasite se v najbližjem Telekomovem centru, z veseljem vam bomo svetovali.
**Telekom Slovenije, d.d. novim ali obstoječim naročnikom paketa Penzion plus paketa omogoča vklop dodatnih storitev Pogovori 50 min (vključuje 50 min v vsa slovenska omrežja), 50 sporočil (vključuje 50 SMS/MMS sporočil) in Mobilni Internet 50 MB (vključuje 50 MB prenosa podatkov). Vključene količine veljajo za storitve, opravljene v omrežju Mobitel v okviru enega obračunskega obdobja. Neporabljene količine se ne prenašajo v naslednje obračunsko obdobje. Trajni vklop storitve prek SMS zahteve se izvrši takoj in velja do preklica. Pri vklopu storitve za tekoči mesec pa se s koncem tekočega meseca storitev izključi in jo je potrebno ob pričetku novega obračunskega obdobja ponovno naročiti. Za vklop posamezne dodatne storitve Telekom Slovenije, d.d. naročniku zaračuna mesečno naročnino v višini 2 EUR in vključuje DDV ne glede na datum vklopa. Cenik Penzion plus paketa, cenik posamezne storitve nad vključeno količino ter Navodila za vklop/ izklop storitev so objavljeni na www.mobitel.si. Za dodatne informacije obiščite najbližji Telekomov center, www.mobitel.si ali pokličite Center za pomoč uporabnikom na 041 700 700 ali 080 80 00. Cene so navedene v EUR in vključujejo DDV Telekom Slovenije, d.d., si pridržuje pravico do spremembe cen in pogojev.
WWW.MOBITEL.SI
@
Ptuj • Arheologija - sprehod skozi tisočletja
6000 let, predstavljenih na enem kraju
Ptuj še ni dobil prepotrebnega in dolgo pričakovanega arheološkega muzeja, a je zato v Salonu umetnosti na Ptuju arheologija začasno vendarle dobila streho nad glavo. Prejšnji teden so na ogled postavili del arheološke dediščine ptujsko-ormoškega območja. Gre za predstavitev izjemno vrednih eksponatov iz 6000 let dolge zgodovine.
Foto: DK
Aleš Arih, Ivan Žižek, Mojca Vomer Gojkovič in Aleksandra Nestorovič
V prostorih Salona umetnosti v Prešernovi ulici na Ptuju so v četrtek odprli razstavo z naslovom Arheologija - sprehod skozi tisočletja Spodnjega Podravja. Šest tisoč let dolga zgodovina je tako predstavljena v pomembnem zgodovinskem projektu. »Ptujska arheologija ni dovolj prepoznavna, ima pa možnost, da to postane,« je na odprtju razstave dejal direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj-Or-mož Aleš Arih.
Pojasnil je, da je omenjeni projekt zelo pomemben za ptuj-sko-ormoški muzej, saj da je arheologija na Ptuju pomembno, a zanemarjeno področje. Povedal je še, da upanje, da bo naše mesto kmalu dobilo arheološki muzej, še ni zamrlo. »Upam, da boste vsaj nekateri ta arheološki muzej tudi dočakali, kajti Ptuj je mesto arheologije. Ptuj je mesto, ki si zasluži predvsem na področju prezentacije, varovanja in tudi vključevanja v našo kulturno in turistično ponudbo še več arheologije in tako imenovanih arheoloških spomenikov, ki jih je že zdaj na pretek,« je dejal Arih in dodal, da ima naše mesto ogromen potencial. »Mislim, da na
osnovi vsega zgodovinskega dogajanja moramo iti v smeri, da izkoristimo to bogastvo. Premalo je, da rečemo, da imamo največje, najlepše, najbogatejše bogastvo - to je treba tudi izkoristiti,« je sklenil.
Ker so na razstavi izjemno dragoceni eksponati, po večini originali, so ti še posebno varovani.
»Toda to je le kamenček v mozaiku našega arheološkega bogastva,« je še povedal Arih. O tem, kako so zastavili razstavo in po kakšnem ključu so izbirali gradivo, ki so ga iz depojev prenesli v Salon umetnosti, pa je spregovoril eden izmed treh avtorjev razstave arheolog v ptujsko-ormoškem muzeju Ivan Žižek.
»S tem ko smo odprli depoje, pred tem pa zaprli zbirke, obujamo spomin na vse tiste, ki jih že dolgo ni več, in s temi predmeti so tudi oživeli. Naša želja je, da ko opazujete predmete, ne gledate na njihovo vrednost, ampak uporabno vrednost, in da si predstavljate ljudi v vsakem posameznem obdobju,« je povedal Žižek.
Na ogled je postavljenih veliko eksponatov iz različ-
nih zgodovinskih obdobij: od kamnitega orodja, kovinskih predmetov in nakita pa vse do keramike.
»Najstarejšo poselitev Spodnjega Podravja dokazuje veliko kamnitega orodja, najdenega na vsem območju delovanja našega muzeja. Z radiokarbon-skimi analizami lahko naselbi-
no na Hardeku datiramo v čas okrog leta 3700 pr. n. št. Gradivo, ki je pridobljeno pri izkopavanju na ptujskem gradu in je podobnih oblik, lahko prav tako umestimo v ta čas, enako keramiko, pridobljeno pri raziskovanju na območju srednješolskega centra,« ugotavljajo avtorji razstave.
Kako so živeli nekoč?
Raziskovanje arheologov, ki so pripravljali tokratno razstavo, in tudi tistih, ki so na tem področju delali nekaj desetletij, je pripeljalo do številnih pomembnih odkritij, ki kažejo tudi na to, kakšna je bila zgodovina našega mesta, kako se je v
posameznih obdobjih živelo in kakšne spremembe so se dogajale skozi stoletja.
Kot med drugim ugotavljajo avtorji razstave, je od 3. stoletja Poetoviona doživljala korenite spremembe, saj je takrat Drava spremenila svoj tok ter razdejala in odplavila del mesta. »Zadnji razcvet je mesto doživelo s prezidavami v 4. stoletju, nato pa je začelo hitro zamirati. Skrčilo se je na forum ter bližnjo okolico, druge mestne predele so začeli odpuščati in v njih urejati grobišča. Poetoviona je dobila v pozni rimski dobi utrdbi na vrhu Panorame in grajskega griča,« ugotavljajo ptujski arheologi.
Vse našteto je vplivalo na način življenja, ki je delno predstavljen tudi s postavitvijo arheološkega gradiva v Salonu umetnosti.
Ker gre za obsežno delo, so si ga arheologi razdelili po zgodovinskih obdobjih: za zgodnji srednji vek in čas preseljevanja je bila pristojna Mojca Vomer Gojkovič, gradivo za Rim kot najzahtevnejši del razstave je obdelala Aleksandra Nestoro-vic, postavitev prazgodovine pa je prevzel Ivan Žižek.
Vsekakor gre za zelo pomembno razstavo, saj so pomembna najdišča zdaj na ogled tudi širši javnosti. Iz zaprtih depojev se je tako del arheološkega gradiva preselil v Salon umetnosti. Tokratna razstava je tudi zadnji projekt, ki ga je v našem mestu sofinanciral zavod EPK 2012.
Dženana Kmetec
Ormož • Eles na pogovoru na občini
Odločitev je bila v rokah države in stroke
Minuli teden so se predstavniki Elesa oglasili tudi na Občini Ormož, zato nas je zanimalo, kaj so se pogovarjali z županom Alojzom Sokom. Ta je povedal, da so se dogovarjali za potek aktivnosti, sicer pa občina pri vsej stvari nima nobenih pristojnosti, ker gre za državni projekt.
Po drugi strani je bila po mnenju Alojza Soka v vsem postopku zastopana tudi stroka, saj so strokovne službe ljudem na javnih obravnavah z raziskavami dokazovale vplivnost daljnovoda in potrebne odmike, ki so v skladu z evropskimi direktivami. Župan se v aktivnosti ni močneje vključeval, saj je mnenja, da je treba zaupati stroki: »Kjer koli bi potekal daljnovod, bi naleteli na poseljenost. Jasno pa je tudi, da daljnovoda ni mogoče umestiti ob reko Dravo, ker temu nasprotujejo naravovar-stveniki. Iz lastnih izkušenj vem, da če so pri kakšni stvari naravo-varstveniki proti, tam skozi ne prideš. Na območju Občine Ormož se je daljnovod na bližino dovoljene vrednosti približal v primeru sedmih stanovanjskih objektov v Stanovnu, Lešnici, Hujbarju in Žerovincih. Vendar tako velikih težav, kot so v občinah Ljutomer in Gorišnica, pri nas ni.«
Eles se bo zdaj lotil sklepanja služnostnih pogodb in na podlagi cenilnih zapisnikov bo prizadetim ponujena odškodnina. Župan meni, da šele ko bo to narejeno, bo postalo jasno, kje bo trasa dokončno potekala oziroma kako
velike so težave. Po njegovem mnenju si bo ob ponujenih odškodninah marsikdo premislil in sprejel daljnovod, saj ta za prebivalce ni novost, eden že poteka po občini. Gradnja pod zemljo po njegovem mnenju ni realna, saj so mu Elesovi strokovnjaki povedali, da menda ni velike razlike glede elektromagnetnega sevanja in predpisani so enaki koridorji, gradnja v zemlji pa je zaradi hlajenja in zaščite tudi do sedemkrat dražja. Predstavniki Elesa so županu tudi zagotovili, da bodo na novem daljnovodu z izolatorji poskušali preprečiti brnenje.
Umeščanje pa tudi poteka že tako dolgo, da je po mnenju Alojza Soka treba narediti korak naprej. Na vprašanje, ali bi tudi ormoška občina primaknila kakšen evro za študijo, ki jo najavljajo civilne iniciative in so jo menda pripravljene financirati sosednje občine, je Sok odgovoril: »Če bodo naročili neodvisno strokovno presojo pri dovolj kompetentni neodvisni inštituciji, smo jo pripravljeni sofinancirati, seveda ob predpostavki, da bodo stanovalci rezultate sprejeli kot verodostojne in se jim uklonili.«
Na Ormoškem se obeta referendum
Na Ormoškem se očitno spet obeta pestro politično dogajanje. Izvedeli smo, da je občina prejela predlog, naj pristopi k razpisu referenduma za odločanje o odloku za spremembo odloka o plačilu komunalnega prispevka, ki ga je sprejel občinski svet na svoji zadnji seji. »Sklep smo sprejeli, ker je končana gradnja kanalizacije Velika Nedelja-Sodinci-Podgor-ci in je treba za občane ob trasi določiti višino komunalnega prispevka. Višina tega naj bi za hiše normalnih velikosti in takšnega funkcionalnega zemljišča znašala med 500 in 600 evri, kar se nam ni zdelo pretirano visoko. Trije občinski svetniki zdaj zahtevajo razpis referenduma in trdijo, da vrednosti niso prav izračunane, ker so prenizke. Zahtevajo, da občinski svet o tem znova razpravlja. Verjetno bom na to temo sklical izredno sejo in dal njihovo zahtevo v presojo občinskemu svetu.«
Viki Ivanuša

Trajno
nizka
cena!

D
1 111 343 • vel. 36-42
Otvoritev 18.10,2012
Ptuj
Ormoška cesta 24
www.deichmann.com
Od tod in tam
Ptuj • Viktorinov večer z orhidejami
V petek, 19. oktobra, ob 19.30 bo v refektoriju mi-noritskega samostana na Ptuju Viktorinov večer, na katerem bo ljubiteljski botanik Marjan Šenica iz Spuhlje predstavil orhideje kukavičevke, ki rastejo v Sloveniji v naravi. Na svetu jih v naravi raste okoli 20.000 vrst, v Evropi 300, v Sloveniji pa je do sedaj znanih 81 vrst. Na predavanju - projekciji bo predstavljenih 51 vrst iz Slovenije. Štiri vrste rastejo v neposredni bližini Ptuja, na nasipu ptujskega jezera pa kar enajst vrst teh lepotic. V naravi jih srečamo samo tam, kjer imajo za to pogoje. Na travnikih počasi izginjajo tam, kjer se redno ne kosi (zaraščanje) in kjer se uporabljajo gnojila.V Sloveniji so vse orhideje kukavičevke v naravi zavarovane. Marjan Šenica se ljubiteljsko ukvarja z botaniko že 20 let. Fotografira predvsem rastline, ki rastejo v naravi. Je član Botaničnega društva in Prirodoslovnega društva, sodeluje z Zavodom za varstvo narave ter seveda s poklicnimi in ljubiteljskimi botaniki. Imel je že kar nekaj fotografskih razstav in predavanj. Leta 2009je bila njegova fotografija njivske zlatice izbrana, da je upodobljena na poštni znamki. Letos pa so čipkarice Slovenije izbrale med poslanimi fotografija rož tudi njegovo, po kateri so izdelale čipko za razstavo rastlin in čipk na 15. svetovnem čipkarskem kongresu v Caenu v Franciji. Ta razstava bo potovala tudi v Sloveniji. Ima pa tudi svojo spletno stran: http//smara.si
Kulturni utrinek na viktorinovem večeru bodo izvedle pevke Kulturnega društva ljudskih pevk Jezero. Pevke delujejo že osem let pod vodstvom ge. Ane Šori in mentorice ge. Silve Kajtezovič.
Prijazno vabljeni na Viktorinov večer.
Mara Šenica
Ptuj • Dan otroka v DPM
Foto: arhiv CID
Praznovanju svetovnega tedna otroka se je pridružilo tudi Društvo prijateljev mladine Ptuj, ki je s Centrom interesnih dejavnosti organiziralo brezplačno projekcijo risanke in delavnice. V nedeljo, 7. oktobra, ob 10. in 14. uri so pripravili projekciji v slovenščino sinhonizirane risanke Hiša pravljic. Ogledalo si jo je kar 245 gledalcev, večinoma otrok. Po končani risanki je sledila delavnica optičnih igrač, kije bila prav tako dobro obiskana ter lepo sprejeta. Tam je ustvarjalo nekaj več kot 90 otrok.
Dženana Kmetec
Cirkulane • Pohod prijateljstva

" i.' -
üWk
Prvo oktobrsko soboto so se učenci OŠ Cirkula-ne-Zavrč iz obeh lokacij, njihove družine ter prijatelji že četrto leto zapored srečali na prireditvi Pohod prijateljstva. Skupaj seje zbralo okoli 600 udeležencev. Prireditev se je začela s pohodom izpred obeh šol do ciljne točke pri cerkvici sv. Ane v Velikem Vrhu. Vreme je bilo za pohod idealno in pohodniki so prehodili pot brez težav, tudi najmlajši. Na cilju je pohodni-ke čakalo okrepčilo, po uradni otvoritvi prireditve pa so se začele raznovrstne dejavnosti. Udeleženci so bili aktivni v ustvarjalnih delavnicah, igrali hokej na travi, badminton, odbojko, jahali konje in se vozili s kočijo. Pomerili so se še v zabavnih spretnostnih igrah, zadišalo pa je tudi po pečenih kostanjih. Druženje so zaključili s podelitvijo nagrad za najmlajšega in najstarejšega udeleženca pohoda ter najštevilčnejšo družino. Ob tej priložnosti je bilo podeljeno priznanje za naj športnika za šolsko leto 2011/12. Letos je to priznanje in simbolično nagrado prejela učenka 6. razreda Viktorija Zadravec za odlične rezultate v judu.
Mitja Vidovič, Maja Tašner
Ormož • Gasilska vaja na policijski postaji
Prikazali opremo in usposobljenost
V petek dopoldne je na dvorišču Policijske postaje Ormož potekala gasilska vaja. Pobudnik zanjo je bila ormoška policija, ki je poleg preizkusa pripravljenosti v primeru požara pripravila tudi prikaz opreme in dela služb. Na vajo so bili namreč povabljeni tudi učenci vrtca, osnovne šole Stanka Vraza in gimnazije.
Najprej je bila izvedena evakuacija iz objekta policije. Pri reševanju so sodelovali zaposleni, gasilci PGD Ormož in ekipa Zdravstvenega doma Ormož. Nato so se gasilci lotili gašenja. Pri tem je sodelovalo 12 gasilcev. Kot je povedal vodja intervencije Boris Kokolj, je vaja potekala po načrtu. V realnih okoliščinah bi potekala seveda hitreje. Na kraj požara so
pripeljali tri vozila, še posebno	Foto: Viki ivanuša
ponosno so pokazali najnovej- Gasilci in reševalci so najprej reševali ponesrečene, nato pa po-
šo pridobitev GVC 24/50, ki ga gasili požar.
odlikuje več vode. Vozilo je že bilo preizkušeno v praksi. Na vprašanje, ali pri svojem delu pogrešajo kakšno premo, so gasilci povedali, da si želijo le še kakšno hitropostavno lestev večje nosilnosti. Ta bi bila zelo koristna pri požaru v večnadstropnih stavbah.
PGD Ormož ima koncesijo za reševanje pri prometnih nesrečah, kmalu pa bodo pripravljeni, da se potegujejo tudi za koncesijo za reševanje iz vode. Nedavno so trije gasilci opravili izpit za potapljače, reševalci na vodi pa so usposobljeni že dlje. Potrebujejo le še manjše plovilo in ormoški gasilci so usposobljeni, da posredujejo v primeru ujm, poplave, pa tudi za posredovanje na Dravi, Ormoškem jezeru in okoliških ribnikih.
Viki Ivanuša
otvo R T EM m na icmn
10 % POPUST
DROGERIJA
več kot 13.000 artiklov.
PARFUMERIJA
več kot 10.000 artiklov.
PAPIRNICA
več kot 10.000 artiklov.
IGRAČE
več kot 10.000 artiklov.
NOGAVICE
več kot 1.000 artiklov.
ROČNA DELA
več kot 1.500 artiklov.
NA VSE IZDELKE*
velja od 18.10. do 20.10.2012.
»Popusti se med seboj ne seštevajo. 10% popust ne velja na oddelku igrač, na igrice in igralne konzole in računalnike ter risane filme Disney (DVD in Blu-Ray). Popust ne velja za knjige in darilne kartice in se obračuna na blagajni.
H 4 M lil
Delovni čas:
ponedeljek - petek 9:00 do 20:00 sobota 9:00 do 20:00
10% popust velja samo v poslovalnici Ptuj, od 18.10.2012 do 20.10.2012, oz. do razprodaje zalog v količinah
za potrebe gospodinjstva.
lElBl
Klil
mm
**POPUST NE VELJA ZA
program Niči, Diddl, knjige, DVD-je in Blu ray-je (izjema Disney) igralne konzole Nintendo, Sony in Microsoft in za dodatno opremo za konzole. 20 % popust se obračuna na blagajni.
Foto: MV
Markovci • Nov vrtec je zrasel kot goba po dežju
Energijsko varčen in
najsodobnejši objekt v državi
Potem ko so v središču Markovcev nedavno odprli nov poslovno-stanovanjski objekt, je tik ob osnovni šoli kot goba po dežju zrasel nov nizkoenergijski otroški vrtec, za katerega župan trdi, da bo najsodobnejši tovrstni objekt v državi.
Foto: M. Ozmec
Nov nizkoenergijski otroški vrtec v Markovcih, ki te dni že dobiva tudi zunanjo podobo, bo po županovih trditvah najsodobnejši v državi.
V prvi polovici letošnjega leta je bilo na javnem razpisu za gradnjo novega otroškega vrtca v Markovcih kot najugodnejše izbrano podjetje Jelovica hiše. Pogodbo o izgradnji, vredno dobra dva milijona evrov, je Občina Markovci z izvajalcem podpisala sredi junija, kmalu zatem pa so na zemljišču med osnovno šolo, športnim igriščem in pokopališčem že zabrneli gradbeni stroji. Nov lesen vrtec, ki ga podjetje Jelovica hiše gradi v Markovcih, bo že sedmi veliki vzgojno-izobraževalni objekt, ki jih je Jelovica postavila v preteklih dveh letih. Objekt bo sofinanciran s pomočjo nepovratnih sredstev iz Eko sklada, zanj bo pridobljena energetska izkaznica, saj bo energijsko učinkovit. Gre za izjemno velik in lep objekt, ki meri skoraj 2000 m, v dveh nivojih, z devetimi igralnicami nadstandardne kvadrature, osrednjim športnim prostorom, delilno kuhinjo ter servisnimi prostori. Vrtec bo izdelan v nizkoenergijskem standardu, ki predvideva majhno porabo energije oziroma manj kot 25kW/h. Jelovica ga bo predala v uporabo popolnoma opremljenega, vključno z ureditvijo zunanjih igrišč. Devetoddelčni vrtec z izjemno zanimivo arhitekturno zasnovo, ki naj bi bil končan do konca februarja
prihodnje leto, je, po besedah župana Občine Markovci Milana Gabrovca največja infrastrukturna investicija v zgodovini te občine:
»Nov vrtec, ki ga gradimo tik ob osnovni šoli, je zagotovo največja tovrstna investicija od obstoja samostojne Občine Markovci in vesel sem, da nam bo to zahtevno nalogo uspelo realizirati v manj kot dveh letih, odkar sem prevzel vodenje občine kot župan. Dela potekajo uspešno, gradbincem je naklonjeno tudi vreme, tako da sem prepričan, da bo v največ štirih mesecih nov vrtec odprt. Ker gre za gradnjo nizkoenergijskega objekta, smo del sredstev prejeli tudi iz Eko sklada, sicer pa bomo za ogrevanje objekta uporabljali najsodobnejšo tehnologijo z izkoristkom talne vode, kar pomeni tudi sorazmerno nižje stroške. Edini strošek, ki naj bi ga imeli z ogrevanjem, bo menda električna energija, ki bo poganjala črpalke. Vsekakor sem zadovoljen, da gradimo takšen sodoben in nizkoenergijski vrtec, za katerega si upam trditi, da bo najmodernejši tovrstni objekt v državi,« poudarja župan Milan Gabrovec.
Poleg te največje investicije pa so v občini v teh dneh že objavili razpis za izvedbo agromelioracijskih del na komasiranem območju Mar-
kovci jug oziroma Bukovci - Stojnci, za kar pričakujejo tudi okrog 200.000 evrov sredstev iz Evropske unije. Takoj ko bodo prejeli sklep o tem, da so bili uspešni na razpisu, bodo izbrali najustreznejšega izvajalca gradbenih del, župan Gabrovec pa trdno upa, da bodo to lahko storili še letošnjo jesen.
Na komasacijskem območju Markovci jug so opravili komasacijo kmetijskih zemljišč, s čimer bodo zagotovili racionalizacijo kmetijske proizvodnje, saj zmanjšujejo razdrobljenost in razpršenost zemljišč ter ustvarjajo ugodnejše razmere za obdelavo zemljišč. Komasacijo Markovci jug so opravili na 308 ha velikem območju zemljišč, ki zajema dele katastrskih občin Bukovci, Markovci, Stojnci, Zagojiči, v Občini Markovci in delno v Občini Gorišnica. Po starem stanju je bilo na območju komasacije 789 parcel, po novem stanju pa 452. Znotraj opravljene komasacije so bile zagotovljene površine za ureditev dostopov do kmetijskih zemljišč oziroma so se obstoječe poljske poti, ki so bile v uporabi, lastniško uredile. Vsa zemljišča so se z odločbo o novi razdelitvi zemljišč komasacijskega sklada prenesla v last in posest Občine Markovci oziroma Občine Gori-šnica. Po komasaciji je treba
urediti potno mrežo ter opraviti še nekatera druga agromelioracijska dela: planiranje terena, nasipavanje rodovitne zemlje, odstranjevanje kamenja ipd. Na novo pa je treba urediti tudi poti, čeprav bodo v mrežo delno vključene tudi dozdajšnje poti.
Poleg tega je v pripravi že tudi projekt izgradnje kolesarske poti ob akumulacijskem jezeru na relaciji Zabov-ci-Spuhlja oziroma do meje z Mestno občino Ptuj. Ob tem upravičeno pričakujejo, da bo tudi mestna občina zgradila kolesarsko pot s svoje strani, torej do meje z markovsko občino. Vse je že nared tudi za nadaljevanje tretje faze izgradnje komunalne infrastrukture v obrtni coni Novi Jork, ki spada med najuspešnejše tovrstne projekte v državi. Snujejo pa že načrte za gradnjo nove osnovne šole Markovci, saj je zdajšnje montažno poslopje popolnoma dotrajano in premajhno. Kot je zatrdil župan Gabrovec, naj bi idejno zasnovo za novo šolsko stavbo začeli pripravljati prihodnje leto, medtem ko naj bi gradnjo začeli v naslednjih petih letih. To bo odvisno predvsem od višine deleža sofinanciranja države oziroma resornega ministrstva.
M. Ozmec
BEAUTY
Od tod in tam
Ljutomer • 130 let šole na Cvenu
Na Cvenu, prleški vasici pri Ljutomeru, so obudili spomin na začetke šolstva in 130 let, odkar je bil zgrajen šolski objekt. Vrata šole so odprli 16. oktobra 1882, še danes pa jo obiskujejo otroci, ki bivajo na območju krajevne skupnosti Cven (Cven, Mota, Krapje). Vse do leta 1967 je bila šola samostojna, zdaj pa je podružnica OŠ Ivana Cankarja Ljutomer. Na Cvenu otroke poučujejo do petega razreda, nato pa morajo obiskovati OŠ v Ljutomeru. Leta 1983 je bila šola v celoti obnovljena, stavbo pa so znova uredili 15 let pozneje, ko se je začela tudi gradnja vrtca in telovadnice. Na slovesnosti ob 130-letnici šolstva na Cvenu je ravnateljica OŠ Ivana Cankarja Ljutomer Darja Kosič Auer med drugim dejala, da skupaj z ustanoviteljico, Občino Ljutomer, nenehno skrbijo za dostojen videz šolskega poslopja, hkrati pa sproti posodabljajo notranjost in zagotavljajo opremo za nemoteno izvajanje pouka.
NŠ
Podlehnik • Gobarska sreča
Gobarska sreča je bila to jesen namenjena tudi Mateju Kozelu iz Zakla pri Podlehniku, sicer članu ansambla Pajdaši. Matej nas je namreč v četrtek, 4. oktobra, v uredništvu Štajerskega tednika obiskal s polnima košarama gob, med katerimi sta bila tudi dva jurčka velikana. Vsak izmed njiju je tehtal dober kilogram, našel pa ju je v gozdu v Zaklu pri Podlehniku. Matej, ki ni skrival zadovoljstva nad gobarsko srečo, je povedal, da mu je veselje do gobarjenja privzgojil dedek. Ta naj bi mu pokazal tudi skrivne kotičke, kjer se najde res veliko gob, njihova rastišča pa so se ohranila še do današnjih dni.
MZ
Radenci • 59. gostinski zbor Slovenije
Od 15. do 17. oktobra se bodo ob 130-letnici zdraviliške dejavnosti v Radencih zvrstili številni turistični dogodki z osrednjo prireditvijo 59. Gostinsko-turi-stičnim zborom (GTZ) Slovenije. Potekal bo tudi 15. slovenski turistični forum, znotraj projekta Moja dežela - lepa in gostoljubna pa bodo podeljena priznanja najlepše urejenim krajem v Sloveniji. Gostinsko-turistični delavci bodo svojo kakovost dokazovali v tekmovalnem delu GTZ. Sodelovalo bo 352 tekmovalcev v 26 kategorijah, ki prihajajo iz 34 podjetij gostinstva in turizma Slovenije. V ponedeljek po potekal 15. slovenski turistični forum pod imenom Slovenski turizem pred izzivi zaostrenih gospodarskih razmer, kjer bodo svoje poglede predstavili številni strokovnjaki s področja turizma in gospodarstva. Tekmovalni del se bo začel v torek, z najzanimivejšim sodelovanjem študentov štirih višjih strokovnih šol in dijakov desetih srednjih šol za gostinstvo in turizem ter učencev osnovnih šol na ravni državnega tekmovanja za zlato ku-halnico. Ta dan bo v Radencih tudi ustanovni zbor Združenja hotelirjev Slovenije, ki bo deloval znotraj Turistično-gostinske zbornice Slovenije.
NŠ
Foto: NS
Foto: MZ
Foto: NS
Ptuj • Premiera predstave Mahmud
Mahmud - iz ptujskega gledališča vse do Jordanije
Ptujsko mestno gledališče v sodelovanju z Mini teatrom Ljubljana jutri na odrske deske premierno postavlja predstavo z naslovom Mahmud. Gre za zgodbo o stereotipih, družini, ki je v Evropo prišla iz arabskega sveta, zgodbo, ki na vsakdanji način slika realnost tujcev, ki so prisiljeni bežati iz domovine. Po predstavah na Ptuju se Mahmud seli v Jordanijo.
Čeprav je bil delovni naslov predstave Mohamed, so ga avtorji iz različnih razlogov spremenili v Mahmuda. Kot pojasnjuje Peter Srpčič, direktor Mestnega gledališča Ptuj, je eden izmed razlogov za to ta, da zgodba ni verska ali politična, temveč ljudska. Dodaja, da gre za zgodbo, ki govori o strahu pred tujostjo in drugačnostjo: »Če pogledamo našo 20-letno zgodovino, je kar prepredena s tovrstnimi zgodbami in na koncu koncev pri nas ni zastonj Prešeren govoril o tem, da nam je že sosed tujec, kaj šele nekdo, ki prihaja od drugod in ima drugačno barvo kože ali kulturo.« Ob tem pojasnjuje, da predstava slika zgodbo brez vrednostnih sodb, opisuje le usodo ljudi, ki se znajdejo v težkem položaju.
Pri predstavi sodeloval tudi Arabec
Predstava Mahmud (Peter Seligmann, Elsebeth Nielsen, Bo Larsen) je nastala v kopro-dukciji Mestnega gledališča Ptuj in Mini teatra Ljubljana. Premierno bo na Ptuju uprizorjena jutri, in sicer ob 19.30 v Mestnem gledališču Ptuj, v prestolnici pa jo bodo videli šele januarja prihodnje leto. Režiral jo je Peter Srpčič, igrata pa Iuna Ornik in Simon Šerbinek.
»Med snemanjem se je ustvarila izjemna atmosfera.
Z leve: Peter Srpčič, Mahmud Al Khatib, Simon Šerbinek, Iuna Ornik in Mito Gegič
To predstavo delamo že kar nekaj mesecev, od maja. Po dolgih letih nedramskih vlog - bila sem nekaj časa bolj lutkovno usmerjena - sem vesela ene take dobre dramske vloge,« je dejala igralka Iuna Ornik, ki je prepričana, da bo predstava dobra tudi zato, ker sta si s soigralcem Simonom Šerbinkom na odru puščala veliko prostora.
Da je predstavo delal tako s čustvi kot z razumom, pa pravi Šerbinek, ki v predstavi igra Rezo, ki s svojo družino v Slovenijo pobegne iz Sirije. »Ker sem pristaš tega, da se skozi teorijo prebijemo do čustev, sem tudi tukaj nekaj stvari prebral, spoznal kulturo islamskega sveta in islamsko revolucijo ter se seznanil
s položajem ljudi v njihovi družbi,« je pojasnil Šerbinek.
Predstava, ki jo bosta uprizorila Šerbinek in Ornikova, govori o dveh likih, ki sta morala prehoditi težko pot, da sta ostala v Sloveniji. Da je pristna in realna, pa so si ustvarjalci predstave pomagali z izkušnjo Arabca, ki živi v Sloveniji. Pri spoznavanju arabskega sveta je ustvarjalcem zgodbe veliko pomagal Mahmud al Khatib, ki je sodeloval pri prevodih in glasbi, pa tudi njegova žena dr. Maja Lamberger Khatib.
Za glasbo so ob Al Khatibu poskrbeli še Marko Korošec in Andrej Hrvatin, za prostorsko in videoopremo je skrbel Mito Gegič, Stanka Vauda Ben-čevič pa za kostumografijo.
»To je predstava, ki se me zmeraj znova dotakne, in verjamem, da bo pretresla tudi naše gledalce,« je bila misel direktorja ptujskega gledališča, ki je še pojasnil, da se v začetku novembra predstava s Ptuja seli direktno v Jordanijo. Tam jo bodo zaigrali na mednarodnem srečanju, ki ga organizirajo nevladne organizacije, Slovenijo pa bo z omenjeno predstavo zastopalo ravno ptujsko mestno gledališče. »Predstavljene bodo gledališke stvaritve iz arabskega in evropskega sveta, Slovenijo pa zastopa ravno ta naša predstava. To je obenem tudi prvič, da Mestno gledališče Ptuj zapušča evropsko celino,« je sklenil Srpčič.
Dženana Kmetec
Ormož • Začenja se sezona za odrasle
Predavanja, komedije in ples
Potem ko so poleti aktivnosti Mladinskega centra Ormož usmerjene predvsem v lahkotnejše dejavnosti, namenjene otrokom in mladim, se z jesenjo začenjajo tematike, ki pogosto zanimajo tudi starejše.
Prva od zelo privlačnih in dobro zasidranih prireditev je serija brezplačnih predavanj s sočasnimi delavnicami za otroke pod naslovom Pravljično starševstvo. Namenjeno je staršem, ki aktivno iščejo poti za reševanje zagat, ki jih pred njih postavlja izziv starševstva. Predavanja bodo vsak mesec v viteški dvorani ormoškega gradu in so se začela včeraj s predavanjem Edite Tomic, ki je pojasnjevala, kako z grafolo-ško analizo in osebnim razvojem usmeriti mladostnika na
pravo pot. Novembra se bodo z Dalido Horvat in Majo Plaz iz Društva SOS telefon pogovarjali o nasilju v družini. Decembra bo Andreja Ternar opozorila na skrite sestavine oglasov in njihov vpliv na vzgojo otrok in mladostnikov oziroma na vpliv medijev na razvoj otrok in mladostnikov ter na splošno družinsko dinamiko. Januarja bodo spet gostili priljubljeno antropologinjo dr. Vesno Vuk Godina, ki bo govorila o partnerstvu in tem, zakaj je ljubezen tako
težko dosegljiva. Februarja bo Marko Juhant starše navduševal za vzgojo otrok, ki so prisrčni, deklet in fantov, ki so nasmejani, in najstnikov, ki so zadovoljni. Cikel se bo sklenil marca s temo obdobja starševske ljubezni od otroštva do odraslosti: kako rasti z otrokom, da ljubezen ostaja in raste. Predavateljica bo Alenka Rebula.
Jeseni bo v Ormožu zelo aktiven tudi prekmurski bon-tonolog Saša Županek, ki znotraj MCO pripravlja nadalje-
valni tečaj družabnih plesov, na katerem bodo spomladi naučene korake nadgradili z novimi koraki in slikami. Vaditelj bo tečaj začinil s koristnimi napotki s področja poslovnega in občega bonto-na. Pred volitvami bo ormoški publiki namenil tudi stand up komedijo Kdo ima največjega? Borut, Danilo ali Milan?
S komedijo gredo v MCO tudi naprej, saj znova pripravljajo gledališki abonma, ki ga poleg mladine zelo radi obiskujejo tudi odrasli. Pro-
Pa brez zamere
K**c gleda
Kritičnost : apatija, posameznik : ovca
V zadnjem obdobju okrog sebe pretežno gledam in poslušam ljudi, kako tarnajo, bentijo in preklinjajo. Kako je vse v k**cu. Kako je država v k**cu .V k**cu so plače, v k**cu je zdravstvo, v k**cu je gospodarstvo, v k**cu je zavod za zaposlovanje, v k**cu je šolstvo, v k**cu so časopisi, televizija in radio, v k**cu so trgovci, v k**cu je politika, v k**cu je pamet, v k**cu je vlada in v k**cu so ljudje ter medsebojni odnosi. Pa še kaj je v k**cu. Ljudje vijejo roke v nebo, brezupno grbančijo čelo in hrbtenico, katatonično vzdihujejo, depresivno zrejo v svet, izgubljajo upanje, postajajo popolnoma anemične in zom-bijem podobne kreature. Zdi se, da je vse izgubljeno; da je nas, ki v primerjavi s kapitalom in njegovimi hijenami ter krvosesi sestavljamo 99 odstotkov, preostali odstotek popolnoma povozil. Skratka, jojmene joj in jejhata jej, vse je fuč. Točno, v k**cu.
Takšno razmišljanje je seveda popolnoma napačno. A niti najmanj, da bi bilo vse v redu, da bi bilo vse okej. Ne. Položaj je res resen (ali je na dobri poti, da bo takšen postal), še zdaleč pa ni čisto in popolnoma v k**cu, brez poti nazaj. Skratka, kritične ugotovitve, diagnoze stanja in družbe niso napačne. Kar je napačno, kar je, če hočete, v k**cu, je odziv na vse te svinjarije, ki smo jim priče, in to prav ta odziv, da je »vse v k**cu«. Kajti to, drage moje in dragi moji, ni nič drugega kot čista in popolna utopično-solipsistična apatija, v kakršno bi nas tudi radi prisilili. Ugotoviti dejansko stanje in potem vzdihovati in tarnati, da je vse v k**cu, biti obupani - to je apatija, točno to, kar od nas pričakujejo, čeprav vam tega nihče ne bo povedal v obraz (saj niso zmešani - morda nori, a zmešani zagotovo ne). Avtoagresivna apatija, ki se tako masovno pojavlja pri nas, je torej znamenje čredne mentalitete, pomanjkanja kritičnosti pri ljudeh kot posameznikih. Spet, da ne bo pomote - ko pravim, da je apatija napačna, ne pravim, da moramo biti prešerno razpoloženi, se ves čas na ves glas krohotati in biti takšni lepi smeški. Niti najmanj. Položaj je vreden, da smo zaskrbljeni, da preklinjamo in da o tem debatiramo, a ne na način utopične vdanosti v usodo, ne na način apatije. Pravilna pozicija je pozicija kritičnosti, kritičnega mišljenja ter aktivnega delovanja kot skupina, družba svobodnih posameznikov, ne pa pozicija črednega jadikovanja in blejanja kot kakšne ovce.
Preveč smo takšni, kot nam vcepljajo v glavo, da bi morali biti, in premalo smo zvesti samim sebi, premalo smo, v dobesednem pomenu, samosvoji. Premalo pripadamo samim sebi in preveč podobi, ki nismo mi, ampak nam jo o nas slikajo od zunaj. Smo apatični in ovce, namesto da bi bili kritični posamezniki. Smo pasivni, namesto da bi bili aktivni. Smo obupani, morali pa bi biti jezni. Smo vase zaprti, ko bi morali kričati, da se tega ne gremo več. Rečemo, k**c gleda, in zvrnemo še en kozarček, namesto da bi ga zabrisali v glavo tistega, ki nam hoče vzeti še tisto malo pameti, dostojanstva, samostojnosti in konec koncev tudi denarja, ki jih še premoremo. Pomembni so odnos, naravnanost, mišljenje. Položaj je enako slab, pa če ga gledamo kot apatični utopisti ali kot kritični posamezniki. Gre za pristop, za ravnanje zaradi takšnega položaja in za razmerje; kajti v primeru apatije položaj določa posameznika, ga oblikuje po svoji (slabi) podobi, v primeru kritičnega posameznika pa se ta odzove na položaj in ga v končni fazi tudi spremeni.
Da. Obstaja druga pot. Obstaja drug način. Obstaja drugačno razmišljanje. Obstaja drugačna akcija, drugačno ravnanje. A vse to ne pomeni nič, če si tega niste pripravljeni priznati in česa za to tudi narediti. In s tem ne mislim blejanja v čredi. Štekate? Ah, k**c gleda, kajne?
Gregor Alič
daja abonmajev se bo začela v drugi polovici oktobra in bo trajala do razprodaje. Najavljajo Mojco Partljič in Renata Jenčka s komedijo Toneta Partljiča Aldo in Micika, Matjaža Javšnika s stand up komedijo, Romano Kranjčan, Gašperja Primožiča in plesalce s komičnim muzikalom Manjka mi, manjka, Andreja
Rozmana - Rozo, Asjo Kahri-manovič, Luko Korenčiča, Juša Milčinskega in Urško Mlakar s priredbo Molierje-vega Namišljenega bolnika - Hiphophondrija ter Vida Valiča in Denisa Avdica s komedijo Udar po moško.
Viki Ivanuša
WORLD
Destrnik • Nevsakdanja razstava šolarjev
Potovanje okrog sveta
Minuli teden je bil svetovni teden otroka. Ob tej priložnosti so v JVIZ Destrnik-Trnovska vas pripravili več dejavnosti, med zanimivejšimi je bil projekt Potovanje okrog sveta.
Na destrniški šoli je bilo v minulem tednu veliko dogodivščin. Najobsežnejši projekt je bil izpeljan znotraj dejavnosti Popestrimo šolo, potekal pa je pod naslovom Potovanje okrog sveta. Šolarji so ob tej priložnosti na zabaven način spoznavali svet in pripravili razstavo, ki so jo ga ogled postavili v Volkmerjevem domu kulture na Destrniku.
Tako kot skozi ves projekt so tudi na razstavi otipljivo in razigrano predstavljali in ponazarjali temeljna življenjska okolja. Razstava je bila razdeljena v sedem sklopov, prostor pa v sedem paviljonov, ki so predstavljali tropski deževni gozd, savano, puščavo in mediteransko, potresno ter polarno pokrajino, na odru pa so izdelali gorsko pokrajino. Pred vsakim paviljonom so učenci
prek projekcij opisovali značilnosti različnih pokrajin in obiskovalcem ponudili tipično hrano območij, od dateljnov prek pomaranč do sira.
Omenjeni projekt pa ni bil edini, ki so ga izpeljali v tednu
otroka. Destrniški šolarji so imeli možnost obiskati tudi Kinološko društvo Ptuj, ogle-
dali so si lutkovno predstavo z naslovom 9 mesecev, razvijali ustvarjalne sposobnosti v ustvarjalnih delavnicah, obiskala pa jih je tudi pravljičarka Liljana Klemenčič. Teden dogodivščin se je končal adrenalinsko - z obiskom Adrenalinskega parka Betnava v Mariboru. Kot pojasnjujejo na šoli, so bile vse dejavnosti in delavnice otrokom na voljo brezplačno.
Dženana Kmetec
Učenci, ki so bili tokrat ustvarjalci nevsakdanje razstave, so se resnično potrudili.
Foto: DK
Hajdina • 13. Štajerska frajtonarica
Vabilo mladim harmonikarjem
Kulturno društvo Valentin Žumer Hajdoše bo tudi letos organiziralo nagradno Štajersko frajtonarico, eno izmed večjih tradicionalnih kulturnih prireditev ob prazniku Občine Hajdina, ki je v preteklosti odkrila številne glasbene talente. Spodbudila pa je tudi nastanek več skupin, ki uspešno zažigajo po Sloveniji in tudi v tujini.
Letošnja prireditev bo že trinajsta po vrsti, na njej pa se bodo za nagrade v treh starostnih skupinah potegovali mladi harmonikarji iz vse Slovenije.
V prvi starostni skupini bodo tekmovali harmonikarji do 14 let, v drugi od 14 do 18 let in v tretji od 18 let. Kot je povedala predsednica KD Valentin Žumer Hajdoše Valerija Tekmec naj bi se tekmovalci predstavili s po dvema skladbama, če bo prijavljenih več,
Foto: Črtomir Goznik
Letošnja Štajerska frajtonarica bo že trinajsta po vrsti.
bodo izvedli le eno skladbo, za katero se bodo sami odločili. V vsaki starostni skupini bodo nagradili prve tri, vse pa bodo obdarili s praktičnimi darili. Izbrali bodo tudi absolutnega zmagovalca letošnje 13. Štajerske frajtonarice. Ta naslov bo pripadel tekmovalcu, ki bo zbral največ točk. Zanj organizatorji pripravljajo pokal in priznanje. Komisija bo pri tekmovalcih ocenjevala muzi-kalnost, ritem, tehnično izvedbo in izbor skladbe ter nastop. Prijave bodo sprejemali do 4. novembra na elektronski naslov valerija.tekmec@gmail. com.
Trinajsta nagradna revija Štajerska frajtonarica bo potekala v šotoru na platoju pred poslovno-stanovanjskim centrom Hajdina v petek, 9. novembra, ob 18. uri.
MG
Ptuj • Domski dan v dijaškem domu
Dan, ki ga preživijo nekoliko drugače
Prvi teden v oktobru je bil za stanovalce Dijaškega doma Ptuj še posebno slavnosten. Praznovali so namreč domski dan, ko jim ni treba v šolo in ki ga preživijo v družbi sostanovalcev in zaposlenih v domu.
Čeprav se dijaški domovi po državi v teh mesecih borijo s težavami, saj se upad generacij pozna tudi v zasedenosti njihovih postelj, so v ptujskem dijaškem domu minuli teden pozabili na težave in uživali v domskem dnevu. Tega organizirajo že od leta 1992 in je odlična priložnost za druženje stanovalcev med seboj pa tudi z zaposlenimi v domu. Obenem je to tudi dan, ko imajo stanovalci možnost ves dan preživeti »doma«. Ni jim treba v šolo in lahko upravičeno uživajo v druženju s kolegi, ne da bi jim v šoli napisali neopravičene ure. Namesto v šolo so se v petek najprej odpravili na
zajtrk, nato na skupno fotografiranje in z avtobusom v Drav-ce, kjer so imeli družabne igre in piknik. Dan se je končal z roditeljskim sestankom in srečanjem stanovalcev z ravnatelji osnovnih in srednjih šol.
Da je vse potekalo po načrtih, je skrbela prva ženska Dijaškega doma Ptuj, ravnateljica mag. Danica Starkl. Ob tem, da je ravnateljica, je tudi vodja domske skupnosti. Skupaj s predsedniki dijaške skupnosti, ki jo vodi Dragica Tepež, in osnovnošolske skupnosti s Sergejem Matjašičem ter preostalimi predstavniki stanovalcev se sestaja enkrat mesečno in dogovarja o aktivnostih v
domu. Tako so dorekli tudi petkovo druženje, naklonjeno pa jim je bilo še vreme.
»Prek dijaške skupnosti ohranjam tesen stik s stanovalci,« pravi Starklova.
Želja: dvigalo
V šolskem letu 2012/13 pri njih biva 42 srednješolcev, 12 osnovnošolcev in osem študentov, kar je bistveno manj od zmogljivosti doma. Kar dve nadstropji doma sta trenutno prazni, Starklova pa upa, da ju bodo s pomočjo lokalne skupnosti kmalu napolnili. »Tesno sodelujemo z Mestno občino Ptuj, ki res ima posluh za naše
ideje,« pravi ravnateljica. Njena ideja je, da bi v prvem nadstropju doma uredili dnevni center, namenjen dejavnostim raznih zavodov. »Plačevali pa bi veliko nižjo najemnino kot drugje,« pojasnjuje Starklova.
Ena izmed prioritet doma ostaja dvigalo, ki je trenutno tisto, kar najbolj potrebujejo, saj je tudi predpogoj, da napolnijo prazne sobe; drugo nadstropje je namreč v celoti prazno.
Za uresničitev ciljev ima ravnateljica že načrte, potrebujejo pa 40 tisočakov, pri čemer upajo tudi na posluh donatorjev.
Dženana Kmetec
Natalija Škrlec, Radio Ptuj
Komentar tedna
Naj da tisti, ki nima nič
V zadnjih dneh v Sloveniji odmevajo le še negativne novice. Deželo so preplavile črne napovedi in se zažrle globoko v našo podzavest. Vsi vemo, da so pred nami težki časi, pa ti že do zdaj niso bili rožnati. Slovenci smo vajeni potrpeti, stisniti zobe, delati še malo bolj, tudi preživeti s še nekaj manj denarja. Saj smo zmeraj tarnali, se pritoževali, negodovali, a na koncu nekako zmogli. A zdaj vemo, da gre zares. Da bo treba pas zategniti do konca. Čeprav marsikomu že zdaj ni ostalo veliko manevrskega prostora. Kajti že zdaj mnogi niso zmogli plačati tekočih stroškov, položnic, ki se grmadijo iz meseca v mesec. Na Centru za socialno delo Ormož pravijo, da se zvišuje število enkratnih denarnih pomoči, ker ljudje preprosto ne zmorejo več plačati osnovnih položnic. Denarna pomoč je tako izhod iz stiske, da jim ne odklopijo elektrike ali vode, da poplačajo najnujnejše. Živeti v Sloveniji je namreč zelo drag šport. Država je iz leta v leto bolj pogoltna, za svoj obstoj potrebuje vedno več in več in včasih se človek res vpraša, kam se steka ves ta denar, ki ga v obliki davkov, taks, prispevkov, pristojbin in podobnih pogruntavščin plačujemo državljani. Očitno v vrečo brez dna, ki se ji reče nesramno bogatenje peščice posameznikov. Tem seveda ni mar, da je državna blagajna zdaj prazna, saj jo bomo tako ali tako zakrpali navadni državljani. Tako bomo svoji mačehi domovini dali še tisto zadnje, kar imamo, do zadnjega centa. Kajti jasno je, da niti en evro ne sme ostati na računu, saj bo sicer obdavčen. Vse, kar težko privarčujemo za otroke, vnuke ali stara leta, je po mnenju države naš dobiček, ki ga je treba sankcionirati. Očitno se dandanes ne splača več biti priden, ker takoj dobiš po grbi. Tega se najbolj zavedajo prosilci za varstveni dodatek pa starši, ki imajo otroke v vrtcih. Vsak evro, ki ga je babica položila na otrokov račun ob rojstnem dnevu, šteje ob izračunu plačila vrtca. Kljub temu da so slovenski vrtci drugi najdražji v Evropi. In zdaj nam napovedujejo še nove ukrepe: z novim letom se bo za občine končala zamrznitev cen komunalnih storitev, cene naj bi se zvišale v povprečju od 10 do 15 odstotkov. Ob tem vlada razmišlja še, da bi na storitve javne higiene uvedla 20-odstotni davek. Prav tako v javnosti kroži podatek o predlogu višjega, 20-odstotnega davka na dodano vrednost za frizerske storitve, hrano za male živali, časopise in uporabo športnih objektov. Vzemite nam še torej tisto malo, kar imamo - to, da pridemo v službo urejeni, da skrbimo za naše hišne ljubljenčke, da beremo časopise in z rekreacijo skrbimo za zdravje. In kot da to še ni dovolj, oblastniki predlagajo tudi nov davek na položnice. Kot da vse položnice povprečnega gospodinjstva že ne bi bile dovolj. Očitno naši oblastniki niso sposobni doumeti, da so tudi naše vreče prazne. Da državljani, ki se preživljajo z minimalnim dohodkom, socialno pomočjo, priložnostnim delom in gospodarijo z minusom na bančnem računu, pač ne morejo reševati zavožene države. Da bo treba denar poiskati kje drugje. Ker denar je. Ko ugasnejo mikrofoni, namreč na terenu še vedno slišim zgodbe o tem, kako se v naši državi na veliko zapravlja javni denar - skozi razne agencije pa za stroške nepotrebnih najemov objektov in parkirnih prostorov ... In takšnih zgodb ni malo. Torej bi se dalo privarčevati tudi kako drugače, ne pa z molzenjem tistih, ki imajo že tako malo ali sploh nič. Včasih so rekli, da tam, kjer ni nič, še država ne more vzeti -naša očitno lahko. Ker nas je s svojimi ukrepi spremenila v apatične državljane, ki tako ali tako vemo, da je vse šlo k vragu in da ne moremo nič spremeniti. Državi to ustreza. Kaj pa nam?
Foto: DK
Stanovalci so se v petek odpravili na izlet v Dravce.
Rokomet
Končno pravi Ormož
Stran 12
Rokomet
Nepričakovan poraz ŽRK Ptuj
Stran 12
Športno plezanje
Pred Mino na Kitajskem le Ernstova
Stran 13
Karate
Na uvodu ptujskemu klubu kar 17 medalj
Stran 13
Nogomet
Stojnci z zmago tik pod vrh Super lige
Stran 14
Nogomet
Kako povrniti kult reprezentance
Stran 15
íPoÁiiajt¿ ñaí
na íuítounim. ijitiíu!
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
RADIOPTUJ
K*, ú/tíettc
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 2. slovenska liga, 11. krog
Nogometna poezija Zavrča v Novem mestu
Krka - Zavrč 1:3 (1:1)
STRELCI: 1:0 Burgar (10.), 1:1 Kelenc (20.), 1:2 Dugolin (78.), 1:3 A. Čeh (87.).
KRKA: Obradovič, Cankar, Vučkič, Cvijanovič, Dežmar, Volarič (od 60. Kramar), Ru-jovič (od 81. Mišura), Grabič, Mojstrovič (od 73. Derviševič), Brulc, Burgar. Trener: Borivoje Lučič.
ZAVRČ: Fink, S. Čeh, Sam-bolec, Murko, Kokol, Kuser-banj, Golubar, Kelenc (od 85. Gabrovec), A. Čeh (od 88. Lenart), Matjašič, Dugolin (od 79. Letonja). Trener: Zlatko Gabor.
Mojstrovina Zlatka Gaborja in nogometašev Zavrča - tako bi lahko najkrajše opisali velik derbi 11. kroga v 2. ligi med vodilnima ekipama na lestvici, Krko in Zavrčem. Več kot 300 gledalcev je na propadajočem Portovalu videlo odlično predstavo, kjer pa so bili vsaj za razred boljši gostujoči nogometaši. Zavrčani so se s tem uspehom zavihteli na najvišjo stopničko v 2. ligi.
Dinamično srečanje so bolje začeli gostujoči nogometaši, ki so se osredotočili na hitre protinapade in po enem izmed njih je Dugolin v 4. minuti sprožil prek domačih vrat. Krka je povedla po na videz nenevarni akciji na desni strani, ko je žogo v završki kazenski prostor podal Brulc. Burgar je poskusil s strelom z glavo
Foto: Črtomir Goznik
Andrej Dugolin (Zavrč) je z golom v 78. minuti dokončno strl odpor Novomeščanov (posnetek je s tekme v Zavrču.)
in žoga se je od desne vratni-ce odbila v gol - 1:0. Vodstvo zelenih pa ni zmedlo Zavrča, ki je bil še naprej podjetnejši. V 20. minuti je prišla nagrada za trud: Kelenc je globoko na domači polovici na desni strani preigral Vučkiča in ob tem videl, da je slabo postavljen domači čuvaj mreže. Nenadoma se je odločil za strel iz približno 20 metrov in presenetil Obradoviča - 1:1. Po izenačenju se je vse začelo od začetka, tempo je bil še naprej na zavidljivi ravni, kljub temu da je bila zelenica od dežja dodobra razmočena. V 34. minuti
so domačini zamudili izjemno priložnost: pred Finkom se je sam znašel Volarič, toda Konji-čan v dresu Zavrča je pokazal svoje kvalitete in obranil strel. Takoj zatem so s podobno mero vrnili beli: po predložku Aleša Čeha z desne je z glavo poskusil Kokol, toda na žalost bučnih gostujočih privržencev je zadel le prečnik. Ob polčasu je bil tako izid poravnan, na odločitev o zmagovalcu je bilo treba počakati na drugi polčas.
To, kar se je na Portovalu dogajalo v drugem delu igre, lahko iz vidika gostujoče igre ocenimo s čisto petico. Od
prve minute je na zelenici igralo le eno moštvo, to pa je bila četa Zlatka Gaborja. Ta je s postavitvijo ekipe brez klasičnega napadalca, a kljub temu z napadalno usmeritvijo, povsem zmedel blede domačine. Gostje so nizali priložnost za priložnostjo, toda žoga kar ni hotela v gol. V 48. minuti je imenitno priložnost zapravil Matjašič, ki je iz bližine zgrešil. V 56. minuti je iz prostega strela poskušal Kelenc, toda Obra-dovič je bil pripravljen. Kmalu zatem je bil znova blizu uspeha Matjašič, toda domačini se niso dali. Zadetek gostov je »visel v
zraku«, zeleni pa so le s težavo sestavili kakšno omembe vredno akcijo. Tako je po dobri uri igre poskušal še A. Čeh, a zgrešil, kmalu zatem pa je po strelu Kelenca prečka znova rešila Krko. Gostujoči privrženci so bili na nogah tudi v 71. minuti, ko je iz bližine Golubar zgrešil nemogoče in številni privrženci belih so se bali morebitne kazni. Do te je skoraj prišlo v 74. minuti, ko so domači igralci prvič v drugem delu nekoliko resneje zagrozili, toda Fink je bil uspešen. Minute so tekle in trinajst minut pred koncem je znova nemogoče zapravil Golubar. Olajšanje za privržence belih pa je sledilo v 78. minuti, ko je Zavrč izpeljal šolsko akcijo: Kelenc je na desni strani zaposlil Golubarja, ta je žogo prepustil Dugolinu, ki je iz roba kazenskega prostora matiral sicer najboljšega posameznika v vrstah Krke, vratarja Obradoviča. Po tem zadetku poti nazaj za farmacevte ni bilo več, do konca so prejeli še en zadetek - in lahko so srečni, da niso še kakšnega več. V 87. minuti je piko na i odlični predstavi Zavrča postavil A. Čeh, ki je mojstrsko zadel iz prostega strela iz približno 25 metrov za končnih 1:3. V 90. minuti je imel pri domačih imenitno priložnost za znižanje izida kape-tan Brulc, toda Fink je ubranil njegov strel.
Ostalo je pri veliki zmagi Zavrča, ki tako poveljuje dru-goligaški druščini, ob tem pa je razveseljivo spoznanje, da tudi igra varovancev Zlatka Gaborja sledi rezultatom. To
Dejan Grabič, nogometaš Krke: »Zavrč je bil vse srečanje bistveno boljši tekmec, nadigral nas je v vseh elementih igre. Tu mislim predvsem na kombinatoriko, kjer smo mislili, da bomo lahko vzpostavili boljšo igro. Zavrč je igral tako, kot bi na domačem terenu morali mi. Zmaga Zavrča je tako zaslužena, da kar koli drugega ne bi bilo fer.«
Miha Kokol, nogometaš Zavrča: »Predvsem mislim, da je to zmaga našega trenerja, ki je postavil res odlično taktiko. Mi smo se borili, dali vse od sebe in na koncu bi lahko bil rezultat še precej višji. Tudi proti ekipi Šmartno bomo igrali na zmago.«
je sijajen obet pred nadaljevanjem prvenstva, saj že v soboto v Zavrč prihaja eno od presenečenj letošnje lige, Šmartno 1928.
Tadej Podvršek
KI g
REZULTATI 11. KROGA: Krka -Zavrč 1:3 (1:1), Kalcer Radomlje -Bela krajina 4:1 (1:1), Šampion Celje - Roltek Dob 2:3 (0:2), Šmartno 1928 - Dravinja Kostroj 1:2 (0:2), Garmin Šenčur - Krško 4:1 (2:1)
1.	ZAVRČ 11
2.	KRKA 11
3.	ROLTEK DOB 11
4.	GAR. ŠENČUR 11
5.	ŠMARTNO 1928 11
6.	ŠAMPION CELJE 11
7.	KAL. RADOMLJE 11
8.	KRŠKO 11
9.	BELA KRAJINA 11
10.	DRAVINJA KOS. 11
8 1 7 2 7 2 5 4 5 1 4 1 3 1 2 3 2 3 2 2
23:13 26:7 24:9 22:17 16:18 13:15 18:22 14:22 9:24 13:31
Motokros • Pokal narodov v Ukrajini
Slovenci evropski podprvaki, Gajser odličen
Slovenska reprezentanca v motokrosu je dosegla največji uspeh v svoji zgodovini. Ekipa v postavi Matevž Irt, Tim Gajser in Klemen Gerčar je na pokalu narodov v Ukrajini osvojila naslov evropskih pod-prvakov. Prestol so po štirih letih znova zasedli Italijani, domačini Ukrajinci pa so bili tretji.
Slovenski motokrosisti so že v sobotnih kvalifikacijah pokazali svojo vrednost, saj so bili prvi pred Italijo in Estonijo.
Po prvi nedeljski dirki - nastopila sta Matevž Irt in Tim Gajser - je bila v vodstvu Italija pred Slovenijo. Nato sta nastopila Tim Gajser in Klemen Gerčar,
zadnji je osvojil drugo mesto, Gajser pa z obilico smole osmo, tako da je Slovenija finalno tretjo dirko pričakala kot vodilna.
Razlike so bile majhne, zato so o naslovu odločale malenkosti. Na startu je bil Klemen Gerčar med vodilnimi, Matevž Irt pa jim je sledil. Deset minut pred koncem je moral Gerčar zaradi blata odvreči očala in izgubil je drugo mesto, bil je osmi. Tudi Matevžu Irtu ni šlo gladko, zaradi tehničnih težav z motorjem je počasi izgubljal in osvojil 14. mesto. Slovenija je tako osvojila srebrno medaljo.
»V Ukrajino smo odšli s trenutno najboljšimi slovenskimi dirkači in bili smo prepriča-
ni, da smo eni od favoritov za zmagovalni oder. To smo potrdili že v kvalifikacijah. Drugo mesto je najboljši slovenski rezultat do zdaj in lahko smo ponosni na naše voznike. Poudariti je treba, da smo se borili
celo za zmago, in to z Italijani, ki v ta šport vlagajo daleč največ denarja,« je bil zadovoljen selektor Sašo Kragelj.
Tim Gajser po tekmi ni skrival zadovoljstva: »Obe moji dirki sta bili zelo dobri, čeprav
sem imel pri drugi vožnji težave. Če ne bi padel, bi bil zagotovo veliko višje. Vikend je bil zares super.«
Klemen Gerčar je po dirki čutil bolečine v očesu, toda pokal je odtehtal vse: »Deset mi-
nut pred koncem mi je v oko priletel kamen in nisem nič videl. Nekaj časa sem potreboval, da sem se zbral in nadaljeval dirko. Zadovoljen sem, da nam je uspelo stopiti na stopničke.«
sta
Rezultati:
1.	dirka MX1 + MX2: 1. Davide Guarneri (Italija), 2. Tim Gajser (Slovenija), 3. Gert Krestinov (Estonija), 4. Samuele Bernardini (Italija), 5. Lukasu Lonka (Poljska), 6. Matevž Irt (Slovenija);
2.	dirka MX2 + MX open: 1. Priit Ratsep (Estonija), 2. Klemen Gerčar (Slovenija), 3. Roberts Justs (Latvija) ... 8. Tim Gajser (Slovenija);
3.	dirka MX1 + MX open: 1. Davide Guarneri (Italija), 2. Jevgenij Mihajlov (Rusija), 3. Roman Morozov (Ukrajina) ... 8. Klemen Gerčar, 14. Matevž Irt (Slovenija).
Skupno: 1. Italija, 2. Slovenija, 3. Ukrajina, 4. Estonija, 5. Rusija.
Foto: Andreja Prel, mxslo.com
Slovenska trojka motokrosistov v Ukrajini
Rokomet • 1. A SRL (m, ž)
Končno pravi Ormož, nepričakovan poraz Ptuja
■ at il» T,. t	Ii
IIP'SÜS	
¡inf:;=.	
t»m'Si	D
Foto: Črtomir Goznik
Rokometaši Jeruzalema (na fotografiji Boštjan Belec) so v Krškem dosegli prvo zmago v prvenstvu.
1. A SRL (Z)			
REZULTATI 4.	KROGA:		Adria
Transport Logatec	- Mercator Ten-		
zor Ptuj 30:29 (15:15), Krim Merca-			
tor - Zagorje GEN I 29:31 (15:17),			
Mlinotest Ajdovščina -		EF	Futura
25:31 (13:18), Veplas Velenje - Pi-			
ran 28:28 (15:14), Zelene doline			
Žalec - Celjske	mesnine		30:20
(15:10), Antrum	Sežana -		■ Krka
19:49 (10:21)			
1. ZAGORJE GEN-I 4	4	0	0 8
2. KRKA 4	4	0	0 8
3. ZEL. DOLINE ŽALEC 4	3	0	1 6
4. VEPLAS VELENJE 4	2	1	1 5
5. EF FUTURA 3	2	0	1 4
6. ADRIA T. LOGATEC 4	2	0	2 4
7. PIRAN 3	1	1	1 3
8. KRIM MERCATOR 2	1	0	1 2
9. NAKLO TRŽIČ 3	1	0	2 2
10. MER. TENZOR PTUJ 4	1	0	3 2
11. MLIN. AJDOVŠČINA 3	0	0	3 0
12. CELJSKE MESNINE 3	0	0	3 0
13. ANTRUM SEŽANA 3	0	0	3 0
1.	A SRL (m): Krško - Jeruzalem 24:32 (14:19)
KRŠKO: Imperl, Žitnik (10 obramb); Blagotinšek, Cehte 6, Jazbec 2, Dular 1, Ban 1, Škoflek, Kučič 2, Svetelšek 2, Ferkulj 2, Ma-jerle 1, Čanžar 4 (2), Koprive 1, Dra-žetič 2. Trener: Sandi Markl.
JERUZALEM: Šulek, Žuran, Belec (18 obramb); Mavrič 1, Žmavc
2,	Deržič 1 (1), Ogorelc, Rajšp 1, Bogadi 5, Radujkovic 3, Čudič 3, Špiljak 5, Gregorc 6 (1), Šišmanovič 1, Kljajič 1, Mesaric 3. Trener: Saša Prapotnik.
SEDEMMETROVKE: Krško 2/2; Jeruzalem 3/2. IZKLJUČITVE: Krško 6; Jeruzalem 10 minut. IGRALEC TEKME: Boštjan Belec (Jeruzalem Ormož).
Končno in v pravem trenutku so rokometaši Jeruzalema v Krškem zaigrali tako, kot bi jih želeli spremljati vedno. Srčna in
1 A SRL (m)
REZULTATI 6. KROGA: Krško -Jeruzalem Ormož 24:32 (14:19), Cimos Koper - Krka 36:24 (20:12), Gorenje - Sevnica 38:21 (19:11), Trimo Trebnje - Celje Pivovarna Laško 23:27 (13:13), Ribnica Riko hiše - Istrabenz plini Izola 29:27 (15:15), Sviš Pekarna Grosuplje -Maribor Branik 27:31 (9:18)
1. GORENJE	6	6	0	0	12
2. CIMOS KOPER	6	5	1	0	11
3. CELJE PIVO. LAŠKO	6	4	1	1	9
4. TRIMO TREBNJE	6	4	0	2	8
5. MARIBOR BRANIK	6	4	0	2	8
6. RIBNICA RIKO HIŠE	6	3	1	2	7
7. ISTRABENZ P. IZOLA	6	2	0	4	4
8. SEVNICA	6	2	0	4	4
9. KRKA	6	1	1	4	3
10. JERUZ. ORMOŽ	6	1	1	4	3
11. SVIŠ GROSUPLJE	6	1	0	5	2
12. KRŠKO	6	0	1	5	1
H
borbena igra na parketu ter na klopi aplavz ob vsaki dobri potezi, tako v napadu kot obrambi. Vinarji domačinom niso niti enkrat dovolili, da povedejo. Rezultat na tekmi je bil štirikrat izenačen, nazadnje pri izidu 6:6. Obramba Jeruzalema je bila tokrat čvrsta, posledično je bil na golu odličen Boštjan Belec, ki se je na koncu ustavil pri kar 18 obrambah. Ponovila se je stara zgodba Ormožanov: ko gre, gre vsem, ko ne gre, ne gre prav nikomur. Vodstvo gostov v 1. polčasu je večkrat že znašalo tudi šest točk, obrambi Jeruzalema je uspelo ustaviti zunanjo linijo Krškega Cehte-Ferkulj-Svetelšek, ki je skupaj zabila le 10 zadetkov. Trojica Krčanov po navadi doseže tudi po 20 točk. Na koncu so varovanci trenerja Saše Prapotnika na odmor odšli z lepo prednostjo 19:14.
V nadaljevanju so bili Or-možani še boljši in prednost je hitro narasla že na + 9, 26:17.
Manjšo strelsko krizo gostov, ki so zapravili protinapada in nekaj čistih strelov, so domačini izkoristili za zmanjšanje zaostanka na - 7, 21:28. Upe po vrnitvi v tekmo je nato Krčanom z obrambami pokopal Boštjan Belec in omogočil svoji ekipi prevzem vodstva tudi že z 10 goli prednosti, 32:22. Med strelce se je pri zmagovalcih vpisalo kar 12 rokometašev, tudi mladinca Anže Deržič in
Saša Prapotnik (Jeruzalem Ormož): »Po težkem tednu, ki je bil za nami, smo v Krško odšli z mešanimi občutki, vendar vseeno v upanju po dobrem rezultatu. Odigrali smo zelo dobro tekmo in čestitke fantom za prikazano. Zmagali smo s srčno igro in upam, da bosta srčnost in želja po uspehu vsaj enaka, če ne večja, tudi v četrtek, ko k nam v goste prihaja Ribnica.«
Damir Mavrič. Zaradi zasedenosti športne dvorane Hardek čez vikend bodo Jeruzalemč-ki tekmo 7. kroga odigrali že v četrtek, 18. oktobra, ob 19.30 proti Ribnici, ki letos igra odlično in je že pri 7 osvojenih točkah. Ali je končno napočil čas, da Ormožani zmagajo tudi na domačem parketu?
ku
1. A SRL (ž): Adria Transport Logatec -ŽRK Mercator Tenzor 30:29 (15:15)
ŽRK MERCATOR TENZOR PTUJ:
Pušnik, Mateša 6, Žiher 1, Prapo-tnik 3, Kolednik, Močnik, Borovčak 4, Bolcar 6, Tumpej 5, Šrajner, M. Selinšek, B. Selinšek 4. Trener: Nikola Bistrovič.
Ptujske rokometašice so se samozavestno podale v Logatec na tekmo 4. kroga v 1. ligi,
kjer so jih čakale novinke v ligi, izjemno mlada ekipa Logatca. Gostje so, kljub temu da tudi same premorejo izjemno mlado zasedbo, veljale za favoriti-nje, toda slab pristop in še slabši dan sta botrovala temu, da so borbene domačinke, ki so igrale na robu svojih zmožnosti, zasluženo osvojile prvi par točk v tej sezoni. Poraz ptujskih ro-kometašic je še toliko bolj skrb vzbujajoč, če vemo, da je ekipa iz Logatca neposredni tekmec Mercator Tenzorju v boju za obstanek.
Sila izenačeno srečanje je potekalo po notah domačink, vendar pa več kot za zadetek ali dva niso ušle. Ptujčanke so držale priključek, tako da se je praktično vseh 60 minut igralo gol za gol. V gostujoči vrsti je šepala predvsem realizacija, bistveno boljša pa ni bila niti obramba, ki je puščala na vseh straneh. Žarek upanja je za Štajerke posijal v končnici prvega dela igre, ko so z nekaj hitrimi akcijami ušle na + 3 (12:15) in je že kazalo, da bo odpor žilavih Notranjk zlomljen. A nekaj nespametnih potez ptujske ekipe je bilo krivih, da se je ob polčasu (15:15) spet vse začelo znova.
Tudi drugi del igre je bil sila podoben prvemu. Gostje niso zmogle upravičiti vloge favo-
ritinj, borbene domačinke pa so številne luknje v obrambi Ptujčank kaznovale predvsem z zunanjih položajev, kjer sta zadevali odlični Leskovčeva (skupaj 6 zadetkov) in Jovovi-čeva (skupaj 10 zadetkov). Po izenačenju na 25:25, ki je bilo tudi zadnje na srečanju, so domačinke ušle na dva zadetka (28:26). Še zadnjo priložnost za vsaj točko je z zgrešeno se-demmetrovko minuto in pol pred koncem zapravila Mateše-va. Tako so se na koncu veselile rokometašice iz Logatca, gostjam pa mora biti poraz resen opomin, da se brez resnega pristopa v ligi ne da premagati prav nobenega tekmeca.
tp
V torek na Ptuju s Krimom
Naslednje srečanje za Ptujčanke ne prihaja v pravem trenutku, saj se bodo po presenetljivem porazu proti Logatcu že v torek, 16. 10., v športni dvorani Ljudski vrt na Ptuju z začetkom ob 19. uri pomerile z dvakratnimi evropskimi prvakinjami, Krimom iz Ljubljane. Tem za zdaj prav tako ne gre vse po načrtu, saj so med tednom nepričakovano izgubile derbi domačega prvenstva proti Zagorju. Bolje so začele nastope v Ligi prvakinj, kjer so v nedeljo ugnale romunski Cluj.
Rokomet • 1. B SRL (m)
Gorišnica in Nedelja še brez točk
Moškanjci Gorišnica - Grosuplje 25:30 (10:16)
MOŠKANJCI GORIŠNICA: Bratu-ša, Petek 5 (2), Zorli, Kovač, Bedrač 1, Valenko, Arnuš 4, Balas 3, Lo-zinšek, Lukaček, Vincek 3. Dimec, Anderluh, Firbas 7, Preac 2, Gerčar. Trener: Sebastjan Oblak.
SEDEMMETROVKE: Moškanjci Gorišnica 5 (2), Grosuplje 4 (2); IZ-
KLJUČITVE: Moškanjci - Gorišnica 6, Grosuplje 4 minute.
Po dveh uvodnih porazih pri objektivno močnejših tekmecih (Slovenj Gradcu in Šmar-tnem) je bilo tokrat na prvi domači tekmi pričakovati ugodnejši rezultat. Ekipa iz Grosu-plja namreč ne spada ravno v skupino ekip, ki se bori za sam vrh v 1. B SRL. Zmaga pred svojimi navijači pa bi bila velikega
psihološkega pomena pred nadaljevanjem prvenstva in pred pokalnim srečanjem z Mariborom. Očitno pa so domači rokometaši v preveliki želji po uspehu pregoreli.
Na začetku srečanja so roko-metaši Moškanjci Gorišnice začeli dobro in njihovo vodstvo s 4:2, 5:3 in nazadnje s 6:5 je kazalo na to, da se lahko enakovredno kosajo s tekmecem iz Grosuplja. Po teh uvodnih mi-
nutah pa je sledil velik padec v igri in vodstvo s 6:5 je bilo tudi zadnje na tem srečanju. Igra domačih je praktično »razpadla«: v igri je bilo preveč napak, ki se ne bi smele zgoditi, in prednost gostov se je večala iz minute v minuto.
Nadaljevanje srečanja so domačini začeli bolj odločno in poskušali na vsak način preobrniti tok igre. To jim je v prvi polovici drugega polčasa lepo uspevalo, saj so do 44. minute praktično izničili prednost gostov (23:24). Domači roko-metaši so imeli ob tem dva zaporedna napada vsaj za izenačenje, vendar so jih prelahko zapravili. Namesto izenačenja je sledil ponovni padec v igri in Grosupeljčani so spet ušli na varno prednost in jo zadr-
1. B SRL (m)
REZULTATI 3. KROGA: Velika Nedelja Carrera Optyl - Dol TKI Hrastnik 29:32, Moškanjci Gorišnica
-	Grosuplje 25:30, Slovenj Gradec
-	Grča Kočevje 35:27, Damahaus Cerklje - Slovan 26:25, Škofljica -Dobova 33:35, Mokerc Ig - Šmartno 33:36
1.	SLOVENJ GRADEC 3 3 0 0 6
2.	ŠMARTNO 3 2 10 5
3.	DAMAHAUS CERKLJE3 2 10 5
4.	DOL TKI HRASTNIK 3 2 10 5
5.	DOBOVA	3 2 1 0 5
6.	ŠKOFLJICA 3 2 0 1 4
7.	SLOVAN	3 1 0 2 2
8.	MOKERC IG 3 1 0 2 2
9.	GROSUPLJE 3 1 0 2 2
10.	V. NEDELJA C. O. 3 0 0 3 0
11.	MOŠKANJCI GOR. 3 0 0 3 0
12.	GRČA KOČEVJE 3 0 0 3 0
žali do konca tekme. Po vsem videnem bi se dalo predvsem z manj napakami iztržiti več, vsaj točko. Očitno je tudi, da so tekmeci v zadnjem obdobju napredovali in za vsako točko je treba dati vse od sebe, predvsem pa delati manj napak. Ta poraz ni tragičen ali kritičen, saj smo še vedno na začetku prvenstva, neuspehi pa vseeno prinašajo dodatno nervozo.
Velika Nedelja Carrera Optyl - Dol TKI Hrastnik 29:32 (13:17)
VELIKA NEDELJA CARRERA OP-
TYL: P. Zorec 3, Majcen 1, Kaučič, Hanželič 1, Bezjak, Veselko 6, Bra-čič 6, Preac (17 obramb), Ivančič 9, Špindler, Tušak 3, Dogša, Zemljič, D. Zorec, Hojžar. Trener: Bojan Mun-da.
Podobno kot Gorišničani so tudi rokometaši iz Velike Nedelje doživeli tretji zaporedni prvenstveni poraz, drugega pred svojimi navijači. Po Dobovi je bila od njih uspešnejša močno okrepljena ekipa iz Hrastnika. Pri njihovem uspehu pa so jim pomagali tudi domačini, predvsem s slabšo realizacijo v napadu. V obrambi so solidno ustavljali goste, tudi v vratih so imeli razpoloženega vratarja Tadeja Preaca, ki je zbral 17 obramb.
Po boljšem začetku gostov, ko so vodili vse do 15. minute, je domačim uspelo vzpostaviti ravnotežje na igrišču in re-
zultat izenačiti na 8:8. V dveh primerih jim je uspelo rezultat obrniti v svojo korist, vendar so v nadaljevanju polčasa zelo popustili. Izkušeni gostje so krizo domačih dodobra izkoristili in z delnim izidom 5:0 znova povedli ter si zagotovili mirno končnico prvega dela. Veliko-nedeljčani so v prvem polčasu, predvsem pa v končnici, naredili kar nekaj tehničnih napak, zastreljali tudi veliko priložnosti ter tako gostom omogočili lepo vodstvo. To bi lahko bilo še višje, če v domačih vratih ne bi stal Tadej Preac, ki je obranil 11 strelov.
Tudi v nadaljevanju je bilo videti enak potek tekme kot na začetku. Do 42. minute so gostje trikrat povedli za + 6 in povsem nadzorovali srečanje. Tudi sreča je bila na njihovi strani: kar 9 žog, ki so bile ubranjene ali so se odbile od vratnic, je končalo dobesedno v naročju gostov. Te je odlični krožni napadalec Mitja Lesjak iz druge priložnosti pospravil za hrbet Tadeja Preaca. Vendar se Velikonedeljčani niso predali, saj so zaigrali na vse ali nič in s fanatično borbenostjo v 52. minuti rezultat znižali na - 1. Polna dvorana je z močnim navijanjem poskušala domačim vliti dodatne moči, vendar so je preveč porabili pri lovljenju zaostanka. Popolnoma izmučeni domačini, pri katerih se je poznala »kratka klop«, so na koncu naredili preveč napak ter zapravili čiste strele, da bi lahko upali na ugodnejši izid.
Danilo Klajnšek
Rokomet • 2. SRL (m)
Štiri v vrsto
Drava Ptuj - Col 37:30 (16:11)
RK DRAVA PTUJ: Žuran 1, Lesjak 1, Janžekovič 2, Verdenik 7, Ferk, Čeh 3, Bezjak 2, Maroh 9, Požar 3, Bedenik (5 obramb), Pu-kšič 1, Sabo 3, Grm (11 obramb), Šalamun 1, Fridrih 4. Trener: Tomi Matjašič.
Rokometaši Drave nadaljujejo serijo zmag, potem ko so v soboto v športni dvorani Ljudski vrt ugnali Col. Ptujča-ni so bili vso tekmo boljši nasprotnik, v začetku je dobro delovala predvsem zelo globoka obramba postavitev 5 - 1. Na krilih mladega Jana Ma-roha, ki je zadeval s položaja levega krila in v protinapadih, so si domačini hitro ustvarili visoko prednost, ki je bila v 17. minuti že 12:4. Gostje so v tem delu slabo zaključevali napade oziroma je svoje delo dobro opravil prvi vratar Boštjan Grm. Podobno lahko rečemo tudi za Žiga Bedeni-ka, ki je med drugim ubranil tudi tri strele s sedmih metrov. Proti koncu prvega polčasa je trener Tomi Matjašič nekoliko presenetil, saj je zamenjal najboljše igralce in pri visoki prednosti ponudil priložnost za dokazovanje nekaterim rokometašem, ki sicer igrajo manj. Ti so malce prehitro zaključevali napade, zato so v tem delu igralci Cola - predvsem po zaslugi zelo razpoloženih Korena in Benčina - znižali rezultat, tako da se je polčas končal s 16:11.
V nadaljevanju smo lahko znova spremljali udarno postavo Drave, ki je zaigrala bolj čvrsto v obrambi. Po seriji zadetkov Davida Verdenika,
2. SRL (m)
REZULTATI 4. KROGA: Drava Ptuj - Col 37:30, Pomurje - Ar-cont Radgona 24:27, Alples Železniki - Radeče MIK Celje 23:26, Črnomelj - Rudar 26:30, Ajdovščina - Loka 2012 22:29, Mitol Sežana - Nova Gorica 36:32
1.	LOKA 2012
2.	DRAVA PTUJ
3.	BREŽICE
4.	MITOL SEŽANA
5.	RUDAR
6.	COL
7.	ALPLES ŽELEZNIKI 4
8.	ARCONT RADGOBA 4
9.	AJDOVŠČINA 3
10.	RADEČE MIK CELJE3
11.	NOVA GORICA 4
12.	POMURJE 4
13.	ČRNOMELJ 3
Miha Saba in Roka Fridriha
se je Drava znova odlepila od Cola. Prednost Ptujčanov je narasla že na + 9, a so gostje ob številni prednosti dveh igralcev prišli bližje, na 29:24. V zadnjih desetih minutah smo spremljali zelo »odprto« igro, v kateri so se pri slabih obrambah izkazali predvsem strelci. Pri gosteh sta korak z ekipo Drave držala razigrani Koren (11 zadetkov) in Benčina (9), devet jih je dosegel tudi najbolj učinkoviti domači igralec Maroh.
Ptujčani so prejeli preveč zadetkov, saj so v obrambi igrali zelo povprečno, medtem ko so v fazi napada igrali dobro, saj so zadevali z vseh pozicij. S četrto zaporedno zmago so Ptujčani nakazali pot, po kateri se lahko z uspešnimi igrami tudi v nadaljevanju sezone borijo za napredovanje v 1. B ligo.
David Breznik
Foto: Črtomir Goznik
Jan Maroh (Drava Ptuj) je proti Colu dosegel kar 9 zadetkov.
Tenis
Prek Ternarja, a le do Deliča
Blaž Rola je pretekli teden igral v Solinu pri Splitu na futures turnirju z nagradnim skladom 10.000 dolarjev. Blaž je bil peti postavljeni igralec, na turnirje pa se je vrnil po poškodbi, zaradi katere je odpovedal južnoameriško turnejo. Pavza je pri Blažu vsekakor pustila posledice, predvsem je izgubil tekmovalni ritem.
V 1. krogu je znova naletel na klubskega soigralca pri mariborskem Braniku, Tomislava Ternarja. Blaž je že večkrat poudaril, da s prijatelji igra izjemno težko, vendar si v zadnjem obdobju intenzivno prizadeva za to, da bi izboljšal ta element - že v zadnjem podobnem nastopu je slavil zmago. Tako je bilo tudi tokrat, ko je prvi niz gladko dobil, drugega
pa je dobil Mariborčan. Blaž je v tretjem znova dvignil raven svoje igre in na koncu slavil s 6:1, 4:6, 6:2. Zdelo se je, da bo nadaljevanje po tej zmagi lažje, vendar ni bilo tako. V 2. krogu je namreč trčil ob razpoloženega domačina Mata Deliča, ki je bil zelo neugoden tekmec. Ko sta oba osvojila po en niz, je bil v tretjem rezultat izenačen do 5:5 in obetala se je dramatična končnica. V tej pa je bil uspešnejši domačin, ki je na koncu osvojil dve zadnji igri; 6:2, 1:6, 5:7.
Blaž Rola na lestvici ATP zaseda 361. mesto, pred njim so le trije Slovenci: 73. Grega Žemlja, 87. Blaž Kavčič in 94. Aljaž Bedene.
JM
Športno plezanje • Svetovni pokal
Pred Mino na Kitajskem le Ernstova
S šesto tekmo letošnje sezone v težavnostnem plezanju se je v kitajskem Xiningu začela azijska turneja, ki bo v naslednjih dveh tednih obsegala še dve tekmi, eno v Južni Koreji (20. in 21. 10.) in eno na Japonskem (27. in 28. 10.). Slovenska reprezentanca, v kateri so poleg trenerja Romana Krajnika in selektorja Simona Margona še Mina Markovič, Maja Vidmar, Domen Škofic in Urban Primožič, bo ostala na prizoriščih in se v vmesnem času ne bo vračala v domovino.
V Xiningu, kjer je lani zmago slavila Mina Markovič, je bila izmed Slovencev znova najboljša članica ptujskega kluba 6b. Ta je osvojila 2. mesto in tri tekme pred koncem sezone še naprej ostaja v vodstvu skupnega seštevka.
Markovičeva je bila med vodilnimi v kvalifikacijah, saj je obe smeri splezala do vrha (glavni postavljavec smeri je bil Simon Margon). Nekoliko negotovosti je bilo v polfina-lu, saj so vse najboljše plezalke padle na skoraj istem gibu. Mina je v finale napredovala šesta, to mesto si je delila še s štirimi tekmovalkami (v finalu
Mina Markovič je že drugo zaporedno tekmo svetovnega pokala končala tik pod vrhom.
Skupni vrstni red v	
svetovnem pokalu:	
1. Mina Markovic SLO	450
2. Jain Kim KOR	417
3.Johanna Ernst AUT	415
4. Hélène Janicot FRA	351
5. Charlotte Durif FRA	257
6. Magdalena Röck AUT	249
7. Momoka Oda JAP	244
8. Evgenia Malamid RUS	233
9. Katharina Posch AUT	231
10. D. Fakhritdinova RUS	179
je nastopilo devet tekmovalk). Preostali trije Slovenci so nastope končali v polfinalu. Domen Škofic in Urban Primožič sta v polfinalu padla na istem gibu in osvojila končno 11. in 12. mesto, Maja Vidmar pa je bila 15.
Ptujčanka, stara 24 let, je bila v finalu zelo razpoložena - selektivno smer splezala do vrha. Podoben dosežek je uspel tudi Avstrijki Johanni Ernst, ki je že v kvalifikacijah in polfinalu dosegla iste višine kot Markovičeva. O zmagovalki je tako odločal čas, v katerem sta priplezali do vrha, v tem elementu pa je bila za nekaj sekund uspešnejša Av-strijka. Tretje mesto je dosegla Korejka Jain Kim, sicer vodilna po kvalifikacijah.
»Po nekoliko nenavadnem polfinalu sem v finalu dobila novo priložnost in jo znova
izkoristila za dobro plezanje in dosežen vrh. O tokratni zmagovalki je (žal) odločal čas, vendar sem zadovoljna s prikazanim in z novimi stopničkami,« je o tekmi v Xinin-gu povedala Markovičeva, ki je z mislimi že pri naslednjih tekmah: »Do konca sezone so še tri tekme za svetovni pokal. Drugače je pri vrhu kar precej napeto in mislim, da bo treba na vseh tekmah zelo dobro odplezati in marsikaj pokaza-
ti. Verjamem pa, da sem dobro pripravljena in zmožna ubraniti lanski naslov.«
V skupnem seštevku svetovnega pokala v težavnostnem plezanju 2012 Mina Markovič tudi po šesti od devetih letošnjih tekem še vedno prepričljivo vodi, druga je tokratna tretjeuvrščena Jain Kim in tretja pa tokratna zmagovalka Johanna Ernst.
sta, JM
Xining, svetovni pokal v težavnosti, rezultati:					
		finale polfinale		kvalifikacije	
1. Johanna Ernst	AUT	vrh	26	vrh	vrh
2. Mina Markovic	SLO	vrh	26	vrh	vrh
3. Jain Kim	KOR	42+	28+	vrh	vrh
4. Magdalena Röck	AUT	32.5+	28+	vrh	36
5. Hélène Janicot	FRA	32.5+	27+	vrh	vrh
6. Katharina Posch	AUT	32.5+	26	vrh	vrh
7. Charlotte Durif	FRA	32.5+	26	vrh	vrh
8. Evgenia Malamid	RUS	26+	26+	vrh	36+
9. Dinara Fakhritdinova	RUS	10	27	vrh	vrh
Na drugi tekmi DP najboljša Vidmarjeva
V Tržiču so pred odhodom najboljših slovenskih plezalcev na azijsko turnejo pripravili drugo tekmo DP v težavnostnem plezanju. Pri članicah je bilo mogoče spremljati boj med najuspešnejšima Slovenkama letos, Majo Vidmar in Mino Markovič. Tokratni boj državnega prvenstva je dobila Vidmarjeva (PK Škofja Loka), ki je v finalni smeri splezala najvišje. Omenjeni tekmovalki si trenutno delita 1. mesto v seštevku tekem DP. Do konca sezone državnega prvenstva sta na sporedu še dve tekmi: 10. 11. v Škofji Loki in finalna tekma 1. decembra v Kranju.
Tekma DP v Tržiču,		
rezultati:		
1. Maja Vidmar	Škofja L.	39.00 +
2. Mina Markovič	PK 6b Ptuj	37.00
3. Anja Šerbinek	APD Kozjak	24.00 +
4. Tina Šušteršič	AO Kranj	23.00 +
5. Živa Ledinek	AK Ravne	23.00 +
6. Karin Tomažič	Šmartno	18.00 +
7. Ajda Remškar	ŠPO Tržič	17.00 +
8. Karin Erjavec	ŠPO Tržič	11.00 +
DP, skupno:		
1. Maja Vidmar	PK Škofja Loka	180
1. Mina Markovič	PK 6b Ptuj	180
3. Tina Šušteršič	AO Kranj	120
3. Anja Šerbinek	APD Kozjak ME	120
5. Živa Ledinek	AK Ravne	98
5. Karin Tomažič	PS DPČ Šmartno 98	
7. Ajda Rojc	PK Škofja Loka	77
8. Ajda Remškar	ŠPO Tržič	74
9. Katarina Fon	AO Kranj	71
10. Neža Kruder	ŠPO Celje	58
Karate • Karate do klub Ptuj
Na uvodu ptujskemu klubu kar 17 medalj
Karateisti Karate do kluba Ptuj so v soboto, 6. oktobra, začeli tekmovalno sezono. Kar 15 članov je nastopilo na tekmi prvega kroga slovenske šolske karate lige, ki je potekala v športni dvorani v Lenartu. Tekmovali so v katah, katah ekipno in borbah. Dosegli so lep ekipni uspeh, saj so osvojili kar 17 medalj.
V katah je Doroteja Jakop zasedla 2. mesto, Ela Valenko, Primož Golob, Oscar in Krištof Križanec pa 3. mesta. V katah ekipno so nastopile tri ptujske ekipe: v prvi so tekmovale Špela Pernek, Ela in Tinka Valenko ter osvojile 3. mesto. Prav tako 3. mesto je osvojila druga ekipa v zasedbi Matic Herga, Tilen Murko in Žan Mar-kež. Tretja ekipa v sestavi Primož Golob ter Oscar in Krištof Križanec je osvojila 2. mesto. Uspešno so tekmovali tudi v borbah, saj je Špela Pernek osvojila 3. mesto, Krištof Križanec in Tinka Valenko pa sta v svojih kategorijah zmagala.
jk
0
Nogomet • 3. SNL - vzhod, lige MNZ Ptuj
zmago tik pod vrh
Foto: Črtomir Goznik
V Stojncih je domača ekipa (rumeni dresi) prevladovala praktično celotno srečanje in zabeležila zasluženo zmago.
Stojnci z
3. SNL - vzhod
Tekmovanje v 3. SNL - vzhod je še naprej zanimivo in precej izenačeno. Od 1. do 7. mesta je med ekipami samo šest točk razlike. V tem krogu je bil derbi odigran v Veržeju, kjer so domačini napolnili mrežo Dravograda in jim podarili »magično sedmico«. Gostje so tekmo končali brez dveh nogometašev: že v 28. minuti je bil izključen Pešl, v 51. pa še Plimon. Za Malečnik nastopa kar nekaj mladih fantov iz Aluminija, tokrat so bili uspešni v Rakičanu in dosegli tretjo zmago.
REZULTATI 8. KROGA: AHA
EMMI Bistrica - Agroservis Beltinci 3:4 (2:3), Farmtech Veržej
-	Koroška Dravograd 7:1 (3:1), Šmarje pri Jelšah - Grad 2:1 (2:1), Kovinar Štore - Zreče 3:0 (2:0), Rakičan - Malečnik 1:2 (0:2), Tromejnik G Sukič - Avto Rajh Ljutomer 3:2 (2:1), Odranci
-	Čarda 0:1(0:0)
1. FARM. VERŽEJ 8	6	0	2	25:11	18
2. TROMEJNIK 8	6	0	2	20:13	18
3. ŠMARJE PRI J. 8	4	3	1	25:11	15
4. K. DRAVOGRAD 8	5	0	3	12:13	15
5. AGRO. BELTINCI 8	4	1	3	18:12	13
6. ČARDA 8	4	1	3	16:20	13
7. RAJH LJUTOMER 8	4	0	4	11:14	12
8. ZREČE 8	3	2	3	5:10	11
9. ODRANCI 8	3	1	4	11:10	10
10. GRAD 8	3	0	5	9:14	9
11. MALEČNIK 8	3	0	5	9:15	9
12. A. E. BISTRICA 8	2	1	5	11:15	7
13. RAKIČAN 8	2	1	5	13:20	7
14. KOV. ŠTORE 8	2	0	6	9:16	6
AHA EMMI BISTRICA -AGROSERVIS BELTINCI 3:4
(2:3)
STRELCI: 1:0 Janžič (5), 2:0 Pavel (20. avtogol), 2:1 Vogrinec (30), 2:2 Sreš (32), 2:3 Ilič (40), 2:4 Kovač (60), 3:4 Janžič (80).
AHA EMMI BISTRICA: J. Stegne, Lukič, Iršič (od 46. Hru-šman), Korošec, Greifoner, Hren, Topič (od 69. Danilovič), Obrovnik, Furh (od 56. Boškovič), A. Stegne, Janžič. Trener: Gorazd Šket.
Začetek je bil za Bistričane praktično sanjski, saj so že v 20. minuti povedli z 2:0, imeli še dve stoodstotni priložnosti, a jih zapravili. V nadaljevanju so precej popustili v igri in do konca polčasa so gostje preobrnili rezultat na 2:3. Tudi začetek drugega polčasa je pripadel gostom, ki so dosegli še četrti zadetek in povišali vodstvo. Zadnja tretjina je bila v znamenju boljše igre domačih, ki so sicer dosegli zadetek, za kaj več pa jim je zmanjkalo časa.
Gorazd Šket, trener AHA EMMI Bistrica: »Moram reči, da se je igralo dobro in da so lahko bili številni gledalci zadovoljni. Vsaka ekipa je imela svoje obdobje; gostje so to izkoristili, mi pa žal ne. Težko se je sprijazniti z dejstvom, da vodiš že z 2:0, nato pa doživiš poraz. A tudi to je nogomet.«
Danilo Klajnšek
Super liga: Drava še naprej šampionsko
Nogometaši Drave so s »petardo« odpravili še Bukovce in še naprej ostajajo edina ekipa Super lige s 100-odstotnim izkupičkom. Ptujčani meljejo vse pred seboj in so, kot kaže zdaj, edini resni kandidati za naslov prvaka. V derbiju kroga so Stojnci gostili Podvince in se jim z zmago maščevali za izločitev iz pokalnega tekmovanja. Gledalci v Stojncih so videli tri zadetke, vratnico in rdeči karton, torej vse, kar lahko nogomet ponudi. Šele drugo točko v tem prvenstvu so osvojili Ormožani,
ki so doma v tekmi brez zadetkov remizirali z Bočem. Središče je s 3:1 premagalo Hajdino, junak srečanja pa je bil kapetan domače vrste Lesjak, ki je zadel dvakrat. Status favorita so upravičili nogometaši Gerečje vasi, ki niso imeli pretiranih težav v Oplotnici, saj so slavili z 0:3.
REZULTATI 9. KROGA: NŠ Drava Ptuj - Bukovci 5:1, Središče -Hajdina 3:1, Oplotnica - 1 A Avto Gerečja vas 0:3, Carrera Optyl Ormož - Boč Poljčane 0:0, Stojnci - Podvinci Betonarna Kuhar 2:1.
1.	NŠ DRAVA PTUJ 9 9 0 0 37:6 27
2.	STOJNCI 9 7 0 2 19:15 21
3.	1 A GER. VAS 9 6 2 1 21:10 20
4.	PODVINCI B. K. 9 6 0 3 25:8 18
5.	BOČ POLJČANE 9 3 2 4 10:13 11
6.	SREDIŠČE 9 3 15 19:13 10
7.	BUKOVCI 9 3 0 6 11:23 9
8.	HAJDINA 9 2 1 6 9:18 7
9.	OPLOTNICA 9 2 0 7 8:40 6
10.	C .O. ORMOŽ 9 0 2 7 2:25 2
STOJNCI - PODVINCI BETONARNA KUHAR 2:1 (1:0)
STRELCI: 1:0 Korez (36.). 2:0 S. Kokot (80.), 2:1 Pečnik (avto-gol, 87.)
STOJNCI: Zupanič, M. Kokot, S. Kokot, P. Pernek (od 46. S. Meznarič), G. Pernek (od 83. P. Meznarič), Golob, Janžekovič (od 69. Zorko), Rižnar (od 46. Pečnik), Korez, Horvat, Vinkovič. Trener: Boris Klinger.
PODVINCI BETONARNA KUHAR: Rok Osterc, Toplak, Šebela, Topolovec, Marinič (od 71. Robert Osterc), Belšak, Brumen, Zagor-šek (od 62. Svržnjak), D. Petrovič, R. Petrovič (od 79. Simonič), Juršek (od 55. Požegar). Trener: Miran Ljubec.
Z novo zmago so se nogometaši Stojncev zavihteli tik pod vrh prvenstvene tabele. Končni izid 2:1 sicer kaže na precej izenačeno srečanje, toda domačini so večino srečanja prevladovali, zapravili nekaj lepih priložnosti in njihova zmaga bi lahko bila izražena tudi z višjo razliko.
Že v 2. minuti je za Podvince nevarno poskusil Brumen, a je bil neuspešen. Kmalu zatem so z enako mero vrnili tudi rumeni, idealne priložnosti pa ni realiziral Korez. Tempo igre je po uvodnih razburjenjih malce padel, še naprej pa so bili nekoliko podjetnejši
domači nogometaši. V 34. minuti je Stjepan Kokot z roba kazenskega prostora sprožil za las prek vrat, približno 200 gledalcev pa je dve minuti pozneje navdušil Korez, ki je po podaji Goloba z glavo zadel za 1:0.
Drugi polčas je bil bolj razburljiv, oslabljeni Podvinci pa kljub zadetku zaostanka niso bili posebno nevarni. Domačini so narekovali tempo igre, v 57. minuti pa je sodnik Mileta po prekršku Topolovca nad prodirajočim Ko-kotom upravičeno pokazal na najstrožjo kazen. Poskušal je Jan-žekovič, njegov strel pa je zletel visoko prek gola. Tudi v naslednjih minutah je bil na zelenici najbolj opazen S. Kokot, ki je poskusil dvakrat. V 75. minuti je Korez s pravim projektilom iz več kot 30 metrov zatresel okvir vrat Podvin-cev. Deset minut pred koncem je Šebela kot zadnji mož obrambe zrušil Zorka ter si prislužil predčasno pot v slačilnico. Z roba kazenskega prostora je prosti strel prefinjeno izvedel S. Kokot in praktično odločil zmagovalca. Kljub igralcu manj je modrim uspelo znižati izid, častni zadetek za Podvince je z avtogolom dosegel kar nogometaš Stojncev Pečnik, ki je po predložku Simoni-ča z desne nespretno reagiral in ukanil svojega vratarja Zupaniča.
Tadej Podvršek
NŠ DRAVA PTUJ -BUKOVCI 5:1 (3:0)
STRELCI: 1:0 Arsič (18.), 2:0 Hojnik (23.), 3:0 Horvat (42.), 4:0 Fridl (56.), 5:0 Nežmah (59.), 5:1 Kramberger (79.)
NŠ DRAVA PTUJ: Ajlec (Kla-sinc), Nežmah (Pukšič), Horvat, Nikolaj (Antolič), Fridl (Goričan), Ljubec, Krajnc, Marinič, Hojnik, Arsič, Wagner. Trener: Franc Fridl.
BUKOVCI: Ferčec, Kokot, Kramberger, Topolnik, Roškar, T. Meznarič (Petrovič), Vajda, Habrun, Ostroško, Kodrič R. Mezna-rič (Mar). Trener: Janko Majerič.
OPLOTNICA - 1 A AVTO GEREČJA VAS 0:3 (0:1)
STRELCA: 0:1 Rozman (43. iz 11-m), 0:2 Tominc (57.), 0:3 To-minc (65.)
OPLOTNICA: Veber, Vodopivec, Višnar, Lunežnik (Kos), Grifič,
Kunštek, Šram (Matevžič), Potočnik, Leskovar (Sinanovič), Kavc, Tirovič. Trener: Anton Krajnc. 1 A AVTO GEREČJA VAS: Ga-
vrič, Sagadin, Krajnc (Gavez), Horvat, Debevec, Koren, Šešo (Kaisesberger), Vrabl, Leben (M. Hertiš), Rozman, Tominc (Breg). Trener: Ivan Ornik.
SREDIŠČE - HAJDINA 3:1
(2:1)
STRELCI: 1:0 Zemljič (7.), 2:0 Lesjak (22.), 2:1 Sarkičevič (36.), 3:1 Lesjak (55.)
SREDIŠČE: Šnajder, Krajnčec (Ž. Mlinarič), Nemec (R. Robar), Sakelšek, Zemljič, Rakovec, Iva-nuša (Kirič), Klajnčar (Panič), Za-dravec, Lesjak, Vočanec. Trener: Boštjan Zemljič.
HAJDINA: Ber, Krajnc (Žalar), Vrbl, Babšek, Pal (Štumberger), Boštjan Kurež, Robar, Sarkičevič (Cebek), Flajsinger (Nahberger), Gaiser (Benjamin Kurež), A. Mli-narič. Trener: Sandi Verlak.
CARRERA OPTYL ORMOŽ - BOČ POLJČANE 0:0
CARRERA OPTYL ORMOŽ: Fi-
javž, R. Lah (A. Žinko), Hriberšek, Plečko, Kuhar (T. Žinko), Kolarič (Klemenčič), K. Lah, Srša (Cimer-man), Pančič, Perger (Kardum), Toplak. Trener: Aleš Jurčec.
BOČ POLJČANE: Mlinar, Curk, Grobin, Žganjer, Savski, Babulč (Vehovar), Volavšek (Brodnjak), Hajšek, Črnoša, Kuraj, Jelovšek. Trener: Bojan Brodnjak.
1. liga MNZ Ptuj:
Videm ujel Apače
REZULTATI 8. KROGA: Tržec -Lovrenc 0:0, Markovci - Videm 1:2, Podvinci Agrocenter Ptuj -Gorišnica 3:3, Skorba - Dornava 4:2, Majšperk - Rogoznica 1:4
1. APAČE	7	5	0	2	22:12	15
2. VIDEM	7	5	0	2	12:8	15
3. SKORBA	7	4	1	2	17:13	13
4. LOVRENC	7	3	2	2	7:5	11
5. ROGOZNICA	8	3	2	3	9:9	11
6. PODVINCI A. P.	7	2	4	1	10:8	10
7. DORNAVA	8	3	1	4	11:16	10
8. TRŽEC	7	2	3	2	7:8	9
9. MARKOVCI	8	2	1	5	11:14	7
10. MAJŠPERK	7	2	0	5	7:15	6
11. GORIŠNICA	7	1	2	4	7:12	5
MARKOVCI - VIDEM 1:2 (0:0) STRELCA: 0:1 Merc (60.), 1:1 Vnuk (73.), 1:2 Merc (82.) PODVINCI AGROCENTER PTUJ
-	GORIŠNICA 3:3 (2:1) STRELCI: 0:1 Kolar (1.), 1:1
Čuš (14.), 2:1 Zorko (38.). 3:1 Mulej (61.), 3:2 Horvat (74.), 3:3 Majerič (90.) TRŽEC - LOVRENC 0:0 SKORBA - DORNAVA VRTNARSTVO KOVAČEC 4:2 (1:1)
STRELCI: 0:1 Zagoršek (2.), 1:1 Brodnjak (22.), 2:1 Horvat (55.), 2:2 Zagoršek (78.), 3:2 Bro-dnjak (83.), 4:2 Brodnjak (85.)
MAJŠPERK - ROGOZNICA 1:4 (1:1)
STRELCI: 0:1 Simonič Dabič (38.). 1:1 Gajšek (41.), 1:2 Rižnar (48.), 1:3 Simonič Dabič (52.), 1:4 Cingesar (89. iz 11-m)
2. liga MNZ Ptuj:
pred 300 gledalci zmaga Cirkulan v Leskovcu
REZULTATI 7. KROGA: Le-
skovec - Cirkulane 0:5, Makole
-	Pragersko 2:2, Hajdoše - Slovenja vas 1:3, Zgornja Polskava -Podlehnik 1:2, Grajena - Spodnja Polskava 0:3
1. CIRKULANE 7	7	0	0	,17:2	21
2. LESKOVEC 7	5	1	1	21:11	16
3. MAKOLE 7	4	1	2	18:12	13
4. SP. POLSKAVA 7	4	0	3	12:7	12
5. ZG. POLSKAVA 7	3	1	3	10:10	10
6. PODLEHNIK 7	3	1	3	12:14	10
7. PRAGERSKO 7	2	1	4	10:13	7
8. GRAJENA 7	2	1	4	13:24	7
9. SLOVENJA VAS 7	2	0	7	6:9	6
10. HAJDOŠE 7	0	0	7	6:23	0
HAJDOŠE -	SLOVENJA VAS				
1:3 (0:1)
STRELCI: 0:1 Sel (42.), 0:2 Dobnik (69.), 0:3 Kumer (79.), 1:3 Koželj (80.)
MAKOLE - PRAGERSKO 2:2 (1:0)
STRELCI: 1:0 Kraner (6.), 2:0 Gaber (49.), 2:1 Lipej (78.), 2:2 Bezjak (89. iz 11-m)
Kegljanje
Tudi po odigranem petem krogu v 2. ženski ligi so ptujske kegljačice na 1. mestu. Tokrat so na Ravnah na Koroškem osvojile sicer »samo« točko. Domačinke so dobile štiri posamične dvoboje (vse z majhno razliko), vendar je v zadnjem dvoboju Selena Bombek prepričljivo premagala nasprotnico in dosegla drugo točko za svojo ekipo (prvo je osvojila Melita Krušič). Gostje s Ptuja so imele precej boljši skupni seštevek podrtih kegljev, s čimer so dobile še dve točki, kar je bilo dovolj za končni remi.
Moški so na Koroškem vpisali še peti zaporedni poraz na začetku prvenstva. Edino posamično zmago je dosegel Dani Kozoderc.
2. Skl - vzhod (ž)
REZULTATI 5. KROGA: Gašper Korotan - Drava Deta Center 4:4, Rudar - Ceršak 6:2, Ruše - Radlje 5:3, Komcel - Nafta 7:1
1.	DRAVA DETA CEN. 5 4 10 9
2.	RUDAR	5 3 1 1 7
3.	LANTEKS III. 4 3 0 1 6
4.	CERŠAK	5 3 0 2 6
5.	GAŠPER KOROTAN 5 1 2 2 4
6.	RADLJE	4 1 1 2 3
7.	KOMCEL	4 1 0 3 2
8.	RUŠE	4 1 0 3 2
9.	NAFTA	4 0 1 3 1
ZGORNJA POLSKAVA - POD-LEHNIK 1:2 (1;0)
STRELCI: 1:0 Smogavec (17.), 1:1 Trafela (60.), 1:2 Murko (71.)
GRAJENA - SPODNJA POL-SKAVA 0:3 (0:0)
STRELCA: 0:1 Špes (55.), 0:2 Krajnčič (57.). 0:3 Špes (64.)
LESKOVEC - CIRKULANE 0:5 (0:3)
STRELCA: 0:1 Krajnc (5.), 0:2 Žuran (10.), 0:3 Krajnc (35.), 0:4 Žuran (55.), 0:5 Žuran (83.)
Veteranski ligi MNZ Ptuj: Videm remiziral na Grajeni
VETERANI 35
REZULTATI 8. KROGA: Hajdina
-	Pohorje Oplotnica 0:0, Videm -Grajena 1:1, Polskava - Cirkula-ne 1:7, Boč - Borovci 2:4, Skorba
-	Apače 3:2
1.	BOROVCI 7 7 0 0 32:8 21
2.	VIDEM 8 6 1 1 25:7 19
3.	HAJDINA 7 5 1 1 12:5 16
4.	SKORBA 7 4 1 2 20:10 13
5.	CIRKULANE 7 4 0 3 16:12 12
6.	APAČE 8 4 0 4 15:12 12
7.	GRAJENA 7 3 1 3 18:12 10
8.	POHORJE OPL. 8 2 1 5 6:12 7
9.	POLSKAVA 7 2 0 5 8:26 6
10.	DORNAVA 7 0 1 6 6:30 1
11.	BOČ	7 0 0 7 5:29 0 VETERANI 40
REZULTATI 7. KROGA: Ormož
-	Lovrenc 3:0, Podvinci - Pra-gersko 0:1, Gorišnica - Leskovec 2:0, Podlehnik - Tržec 2:0, Mar-kovci - Zgornja Polskava 1:4
1.	ORMOŽ 7 5 2 0 21:2 17
2.	LOVRENC 7 5 0 2 16:10 15
3.	ZG. POLSKAVA 7 4 1 2 14:9 13
4.	PRAGERSKO 7 4 1 2 10:9 13
5.	GORIŠNICA 7 3 2 2 13:12 11
6.	PODVINCI 7 3 1 3 12:7 10
7.	PODLEHNIK 7 3 1 3 8:15 10
8.	LESKOVEC 7 115 4:12 4
9.	TRŽEC 7 0 3 4 4:12 3
10.	MARKOVCI 7 1 0 6 5:18 3
Danilo Klajnšek
GAŠPER KOROTAN -DRAVA DETA CENTER 4:4 (3039 - 3082)
DRAVA DETA CENTER: Fridl 519, Krušič 519, Kolar 524, Pla-ninc 485, Kramberger 502, Bom-bek 541.
3. SKL - vzhod (m)
REZULTATI 5. KROGA: Gašper Korotan - Drava Deta Center 7:1, Prepolje - Konjice 4:4, Radenska - Krško 6:2, Ruše - Pergola 2:6, Ceršak - Rile Servis 7:1
1.	PERGOLA	5	5	0	0	10
2.	CERŠAK	5	4	0	1	8
3.	RADENSKA	5	4	0	1	8
4.	KONJICE	5	3	1	1	7
5.	RUŠE	5	3	0	2	6
6.	PREPOLJE	5	1	2	2	4
7.	GAŠPRER KOROTAN 5	2	0	3	4
8.	KRŠKO	5	1	0	4	2
9.	RILE SERVIS	5	0	1	4	1
10.	DRAVA DETA CEN. 5 0 0 5 0
GAŠPER KOROTAN -DRAVA DETA CENTER 7:1 (3247- 3155)
DRAVA DETA CENTER: Golob 521, Premzl 550, Čuš Arnuš 460, Murko 511, Čeh Vogrin 535, Ko-zoderc 578.
Danilo Klajnšek
Zenske oddale prvo točko, moški še brez nje
Nogomet • Reprezentanca Slovenije
Kako povrniti kult reprezentance
Slovenska nogometna reprezentanca je vendarle dočakala prvo zmago v kvalifikacijah za SP 2014 v Braziliji; v petek je v Mariboru orožje položila skromna ekipa Cipra. V Ljudskem vrtu se je zbralo približno 8000 navijačev, zanimivo pa je, da bo čez dober teden (25. 10.) verjetno na tekmi Evropske lige med Mariborom in Tottenhamom stadion povsem poln (12.000). Očitno je Maribor trenutno bolj vroč, kar je po tekmi pošteno povedal tudi slovenski kapetan Samir Handanovič: »Polne stadione lahko na tekmah reprezentance pričakujemo znova takrat, ko si bomo to zaslužili z dobrimi igrami.« V izjavah pred tekmo so analitiki sicer izpostavljali, da ciprska reprezentanca niti slučajno nima takšne podpore javnosti kot nekatere najpopularnejše ekipe (Apoel, Anorthosis, AEL, Omonia ...), poraja pa se vprašanje, ali ni tako tudi pri Mariboru.
Slovenski navijači so na uvodu s parolami »Hočemo zmago« jasno izrazili svoje želje, čeprav sestava začetne enajsterice ni bila skladna z njihovimi željami (ni bilo Kampla in Cvijanoviča).
Kvalifikacije za SP 2014, skupina E:
REZULTATI 3. KROGA: Slovenija - Ciper 2:1 (1:0), Albanija - Islandija 1:2 (1:1), Švica - Norveška 1:1 (0:0).
1.	ŠVICA 3 2 1 0 5:1 7
2.	ISLANDIJA 3 2 0 1 4:2 6
3.	NORVEŠKA 3 111 3:4 4
4.	ALBANIJA 3 1 0 2 4:5 3
5.	SLOVENIJA 3 1 0 2 3:5 3
6.	CIPER 3 1 0 2 3:5 3
RAZPORED 4. KROGA (TOREK, 16. 10.): Albanija - Slovenija, Islandija - Švica, Ciper - Norveška.
Foto: Črtomir Goznik
Slovenska nogometna reprezentanca (na fotografiji je dvakratni strelec Tim Matavž) je v tretjem poskusu dosegla prve točke v kvalifikacijah za SP 2014.
Uvodne pol ure igre je minilo v raztrgani igri, premalo je bilo kombinatorike in natančnih podaj. Zvezna vrsta (Kurtič, Radosavljevič, Iličič, Kirm) večinoma ni bila graditelj akcij, ampak so bile žoge praviloma iz obrambne vrste (Cesar, Šuler, Jokič, Brečko) usmerjene neposredno do napadalcev (Matavž, Dedič). Zadnja sta težko zadrževala žoge med številno obrambno vrsto Cipra, zato pravih priložnosti ni bilo. Igra je bila v tem delu res slaba, verjetno bi tudi trener kakšnega nižjeligaša ob takšni igri svoje ekipe izgubil nekaj živcev. »V prvih minutah smo se lovili, ko pa smo vzeli žogo v svoje
noge in jo spustili na tla, smo začeli igrati naš nogomet,« je po tekmi povedal Jasmin Kur-tič. Podobnega mnenja je bil Aleksander Radosavljevič: »Nismo dobro začeli, a je najpomembneje, da si tudi tekmec ni priigral priložnosti. V nadaljevanju smo ustvarjali številne priložnosti, dvakrat tudi zabili gol, za mirno končnico bi morali doseči še kakšnega. Kljub temu je naša zmaga povsem zaslužena. Smo na pravi poti, odigrali smo boljšo tekmo kot proti Švici in Norveški. Upamo, da bomo še stopnjevali formo.«
Od 30. minute naprej so varovanci Slaviše Stojanoviča res igrali bolje, nagrada pa je
prišla v 38. minuti, ko je po lepi akciji Dediča in Matavža zadnji dosegel vodilni gol na tekmi. Ko je napadalec nizozemskega PSV v 61. minuti dosegel še svoj drugi gol na tekmi, je bila tekma praktično odločena. »Pričakoval sem zaprto formacijo Cipra s hitrimi prehodi. Zaradi tega smo se tudi odločili, da že od začetka nastopimo z dvema napadalcema in enim ofenzivnim vezistom (Iličičem). Prišli smo do ugodnega izida, a smo pri 2:0 brezglavo želeli priti še do tretjega gola, čeprav v tistem trenutku za to ni bilo potrebe. Pomembno je, da smo vpisali izjemno pomembne tri točke. V naši želji, da bi se približali ci-
lju, uvrstitvi na SP, je bila tekma težka, zmaga pa zaslužena,« je naš selektor povedal po tekmi. Nekoliko mu je dobro voljo skalila izključitev Cesarja tik pred koncem tekme: »Z izključitvijo smo si sami otežili zadnje minute in omogočili nasprotniku, da resno razmišlja o neodločenem rezultatu. Odsotnost Cesarja nam bo na naslednji tekmi v Albaniji v torek povzročila kar nekaj težav, vendar velikih sprememb v ekipi ne bo.«
Debi Kampla, Cvijanoviča in Maroha
Prvi nastop v članski vrsti Slovenije so v petek dočakali kar trije nogometaši: Kevin Kampl, Goran Cvijanovič in Dominic Maroh. Vsi trije so bili deležni lepega sprejema pri navijačih, ki ocenjujejo, da so lahko ti igralci primerne okrepitve za prihodnost naše izbrane vrste. To je tudi mnenje Samirja Handanoviča: »Vsi trije so dodana vrednost te reprezentance in lahko v kratkem postanejo jedro te ekipe.«
»Seveda sem zadovoljen s prvim nastopom in zmago Slovenije. Kar smo želeli, to smo dosegli, čeprav bi lahko dosegli še kakšen zadetek več. Na igrišču sem se počutil super, lepo je igrati s temi fanti,« je povedal Kampl, sicer igralec Red Bull Salzburga.
Pritiska ni čutil niti Goran Cvijanovič: »Vsi smo vedeli, kaj je treba storiti - zmagati. To nam je uspelo s pobudo skozi vso tekmo, lahko bi dosegli še kakšen gol.« V sodnikovem podaljšku je po izključitvi Cesarja dobil priložnost tudi Dominic Maroh, ki je letos soigralec Brečka pri Kolnu. Prav Maroh se zdi najbolj verjetna alternativa Cesarju v zadnji vrsti za tekmo z Albanijo, saj tudi v Kolnu standardno igra na tem položaju.
»TUdi v Tirani lahko zmagamo«
Slovenski nogometaši bodo tekmo z Albanci igrali v torek ob 20.45 v Tirani. »Z Albanijo smo že igrali prijateljsko tekmo, tako da vemo, da bodo tudi oni zelo motivirani. Ne bo lahko, ampak moramo biti mirni, čakati svoje priložnosti, ki jih bomo zagotovo imeli, a jih moramo tudi izkoristiti. Podpišemo vsako zmago, lani smo zmagali z 2:1 in bi bili zelo veseli novega takega rezultata,« meni vezist Aleksandar Rado-savljevic. Branilec Mišo Breč-ko se zaveda, da mora Slovenija v nadaljevanju zaigrati še bolje: »Predvsem je treba odigrati bolj mirno in zmanjšati število napak; če nam bo to uspelo, potem lahko slavimo še v Tirani.«
Albanija je v petek doma izgubila proti Islandiji z 1:2, doslej pa je pred domačimi navijači ugnala Ciper s 3:1 in z 0:2 izgubila v Švici. »Skupina je zelo izenačena, tega se zavedamo, a ob naši boljši igri bo Albancem zelo težko. Treba bo popraviti predvsem koncentracijo - to bi lahko bil ključ do zmage,« je povedal Zlatko Dedič.
»Z Albanijo pričakujem precej težjo tekmo, ne bi pa obešal na veliki zvon odsotnosti Cesarja. Škoda je, da ga ne bo, a zato so tukaj drugi igralci, ki ga morajo nadomestiti,« je dodal kapetan Samir Handanovič. Na vroče vzdušje v Tirani opozarja tudi Bojan Jokič: »Mislim, da igramo v torek zadnjo tekmo na tem stadionu, zato bo vzdušje zagotovo vroče. A tega smo v Albaniji že vajeni.«
Slovenija je doslej z Albanijo igrala petkrat. Na štirih kvalifikacijskih (za EP 2000 in 2008) ter eni prijateljski tekmi je dosegla tri zmage in dvakrat igrala neodločeno. V gosteh je slovenski izkupiček dve zmagi in remi.
Jože Mohorič
Odbojka • 2. DOL - vzhod (ž)
Odločil slab sprejem
Benedikt - ZOK AC Prstec Ptuj 3:0
(-18, -11, -18)
ŽOK AC PRSTEC PTUJ: Mohor-ko, Vidovič, Miličevič T., Miličevič M., Kokol, Kosi, Intihar, Stanet, Vindiš, Islamovič. Trenerka: Jasna Zajšek.
Uvodno tekmo v 2. ligi -vzhod ŽOK AC Prstec Ptuj ni odigral po željah in je na gostovanju proti Benediktu izgubil z najvišjim možnim izidom 3:0. Že pred tekmo so Ptujčanke trčile ob prvo veliko oviro, saj ni smela zaigrati nova okrepitev Nastja Poljanec (ta še ni uradno registrirana za ptujski klub, op. a.), tako da je njeno delo po svojih najboljših močeh opravljala Tina Miličevič. Izkuše-nejša domača ekipa je odlično začela tekmo, saj so s pomočjo dobrih servisov hitro povedle z 12:4. Visoko prednost so si Be-nedičanke nabrale zaradi slabega sprejema gostij; ko je deloval sprejem, so dobro izpeljale napadalne akcije, a je bilo takšnih poskusov premalo. V drugem nizu so Ptujčanke sicer na začetku povedle s 4:2, nato pa je po servisih Martine Rajšp sledil niz dobljenih točk domačink. Rajšpova je tudi v preostalih nizih nanizala izjemne serije
odličnih začetnih udarcev, poleg nje je dobro igrala nekdanja članica ptujske ekipe Anja Cvirn, ki je prav tako dobro zaključevala napade odbojkaric Benedikta. Tudi tretji niz je v glavnem odločil slabši sprejem gostij, prav tako pa so domačinke dobro postavljale blok in nasploh igrale zelo borbeno v polju. Ptujčanke so se sicer trudile, a jim je v določenih točkah zmanjkalo tudi malo sreče, da bi bil zadnji niz, ki se je končal s 25:18, bolj izenačen.
Igralke iz Benedikta so bile tokrat v vseh elementih odbojkarske igre veliko boljše od ptujske ekipe, ki je resda igrala oslabljena, vendar tudi pod svojimi sposobnostmi. Prvi popravni izpit bodo članice ŽOK AC Prstec imele to soboto, ko se bodo v 2. krogu v športni dvorani Gimnazije Ptuj pomerile z drugo ekipo Aliansa.
David Breznik
2. DOL - vzhod (ž)
REZULTATI 1. KROGA: Benedikt - ŽOK AC Prstec Ptuj 3:0, Prevalje - SwatyComet Zreče 3:0, Aliansa II - ŽOK Mislinja 3:0, M.Sobota - Bra-slovče 0:3, Kostmann Sl. Gradec - Nova KBM Branik II 3:0
Kolesarstvo • KK Perutnina Ptuj
Mitja Serdinsek najboljši posameznik na DP na velodromu
V	Kranju je v torek, 9. 10., v organizaciji KK Sava Kranj potekalo državno prvenstvo na ve-lodromu. Tam so nastopili tudi mladi Ptujčani in dosegli nekaj izjemnih rezultatov v kategoriji mlajših mladincev. Dokazali so, da so tudi na koncu sezone v izjemni formi, uspehi pa so le še en kamenček v zares lep mozaik sezone 2012.
Na 500 m dolgi progi je 2. mesto osvojil Mitja Serdinšek, na 200 m pa je bil izmed članov KK Perutnina Ptuj najboljši Alen Plajnšek, ki je bil 5. V ekipni konkurenci pa mladi Ptuj-čani niso imeli tekmecev, saj so v postavi Mitja Mohorko, Manuel Bedenik, Alen Plajn-šek in Mitja Serdinšek osvojili naslov državnih prvakov. Prav tako je bila zelo suverena vrsta Perutnine Ptuj v olimpijskem sprintu, kjer tekmujejo trije tekmovalci, ptujska četa - Mitja Serdinšek, Manuel Bedenik in Alen Plajnšek - pa je bila tudi v tej kategoriji za tekmece prehitra.
V	kategoriji »razdalje« je državni prvak postal Mitja Ser-
Ptujski kolesarji so v Kranju stopili na najvišjo stopničko.
Foto: Marjan Keiner
dinšek. V kategoriji sprint,	je v velikem finalu dobil drugo	vsak peti sprint, je bil najboljši
kjer se najboljši štirje med	in tretjo vožnjo ter tako postal	član Perutnine Ptuj Nejc Ro-
seboj pomerijo še v dodatnih	najboljši posameznik na DP v	gina, ki je na koncu zasedel 3.
vožnjah, je bil znova najboljši	Kranju. V kategoriji točkovanja	mesto.
prepričljiv Mitja Serdinšek, ki	25 krogov, kjer je za točke štel tp
S svetovne
glasbene
scene
Novembra bodo legendarni britanski rockerji The Rolling Stones ob petdesetletnici delovanja izdali zbirko z največjimi uspešnicami. Na zgoščenki, ki je dobila zanimivo ime »Grrr«, bosta tudi dve novi skladbi, One Last Shot in Doom and Gloom, ki so jo pred dnevi že predstavili. Omenjeni skladbi so posneli prejšnji mesec v Parizu pod taktirko dolgoletnega producenta Dona Wasa. Pri pesmi Doom and Gloom pa sta sodelovala tudi dva Slovenca, Rok Predin, sin Zorana Predina, ki je poskrbel za videoilustracijo, in ilu-stratorka Sara Šavel. Rolling Stones so skupaj prvič nastopili 12. julija 1962 v Londonu. Petdeset let zatem pa naj bi člani zasedbe Mick Jagger, Keith Richards, Charlie Watts in Ronnie Wood ob koncu leta končno spet zaigrali skupaj, dvakrat v londonski areni O2 in dvakrat v centru
w		BHpBI 1	
Hfro M vi ,. _ ;JH	vr^^vJH ■A	By«*- N, X	
W < \'	¡Ljíy		um \J
Foto: iBaller.com
The Rolling Stones
Barclays v Brooklynu. Ob tem naj bi se njihovi bančni računi povečali za kar 25 milijonov dolarjev.
®®®
Glasbeni svet v zadnjih tednih s skladbo Gangnam Style navdušuje korejski izvajalec Park Jae-Sang, bolj znan kot PSY. Omenjena skladba je zagotovo največje letošnje presenečenje na glasbeni sceni. Za uspeh se lahko Korejec zahvali predvsem youtubu, saj je videospot za omenjeno pesem postal prava senzacija in podira rekorde. Dosegel je rekordno število ogledov v zgodovini tega popularnega portala. V bistvu pa ne gre samo za pesem, ampak tudi za »ples« oziroma jahanje navidezne-
BILBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	ONE MORE NIGHT - MAROON 5
2.	GANGNAM STYLE - PSY
3.	LIVE WHILE WE'RE YOUNG - ONE DIRECTION
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	DIAMONDS - RIHANNA
2.	GANGNAM STYLE - PSY
3.	LIVE WHILE WE'RE YOUNG - ONE DIRECTION
NEMČIJA
1.	ONE DAY/RECKONING SONG (WANKELMUT REMIX)
2.	STARDUST - LENA
3.	LILA WOLKEN - MARTERIA, YASHA & MISS PLATNUM
ga konja, ki je postalo prava atrakcija. Pred leti sta nekaj podobnega sprožili skladbi Lambada in Macarena.
Po dolgih 35. letih bo svoje moči znova združil nepozabni par iz legendarnega glasbenega filma Briljantina (Grease) John Travolta in Olivia Nevton John. Skupaj s še nekaterimi popularnimi glasbeniki, kot so James Taylor, Kenny G in Barbra Streisand, bosta posnela skladbe za album This Christmas. Zgoščenka, od katere bodo ves prihodek od prodaje namenili v dobrodelne namene, bo izšla 13. novembra. Briljantino so posneli daljnega leta 1978, še vedno pa spada med najboljše glasbene filme v zgodovini.
Ameriška pevka Kelly Clarkson, prva zmagovalka ameriškega resničnostnega šova American Idol, pripravlja skladbe za svojo prvo zbirko uspešnic. Kompilacija z naslovom Greatest Hits -Chapter 1 bo presek njenega desetletnega glasbenega ustvarjanja. Izid novega albuma je napovedan za sredino oktobra, ob njenih starih uspešnicah pa so na zgoščenki svoj prostor našle še tri popolnoma nove pesmi. Med njimi je tudi avtobiografska
skladba Catch My Breath, ki bo najavni singel novega
glasbenega izdelka.
®@®
Lady Gaga je znotraj svetovne turneje Born This Way obiskala tudi Barcelono. Koncert se je v katalonski prestolnici dogajal ravno na dan največjega svetovnega nogometnega derbija, el clasica med Barcelono in madridskim Realom. Največ simpatij publike pa si je pevka zagotovo pridobila s 15-minutnim nastopom v dresu Barce. Lady Gaga in nogometni klub Barcelona sta tudi prejemnika nagrade the social star award 2012 za najboljšo glasbeno izvajalko in najboljši športni klub, in to zaradi velikega števila obževalcev na družabnih omrežjih facebook, twitter, google+ in youtube. Obenem je Lady Gaga postala tudi prva oseba, ki jo na twitterju spremlja kar 30 milijonov ljudi, vsak dan pa se jih pridruži še najmanj 30.000.
®®®
Škotska pevka Susan Boyle, ki je pred leti glasbeni svet očarala na britanskem resničnostnem šovu Britain's Got Talent, pripravlja nov studijski izdelek. Na albumu z naslovom Standing Ovation: The Greatest Songs From the Stage bomo lahko slišali nekaj največjih uspešnic iz zlate dobe filma in odrskih desk. Pevka se je lotila predelave nekaterih že zimzelenih uspešnic, kot sta Somewhere Over the Rainbow in The Winner Takes It All. Naj spomnimo, Susan Boyle je v oddaji Britain's Got Talent navdušila s skladbo Les Miserables, ki ima na spletu že več kot 500 milijonov ogledov. Njene prejšnje tri albume so prodali v več kot 18 milijonov izvodih.
Janko Bezjak
To je to
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!

Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCI1.NICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o., Raičeva 6 2250 Ptuj
Sram
Berem, berem, spet berem in preberem še en članek. En pisatelj kvasi nekaj o sramu. In razmišljam pa premišljujem in na koncu premislim. Ali je sram izginil z obličja tega planeta? Je bil izbrisan iz vseh slovarjev in človeka samega? Če le tu in tam pokukaš v sodoben svet skozi kakšno revijo ali morda televizor, se prav zagotovo zdi tako.
Morda pa je to tisto, nad čimer se človek zgraža - pomanjkanje sramu. Morda je to tisto odvratno, tisto, kar presega vso dekadenco zgodovine tega sveta. Saj ne sanjarim o puritanizmu, o pretirani spodobnosti ali osladnem pretvarjanju, pa vendar se lahko upravičeno vprašam, ali je sodobna brezsramnost edini otok na nasprotnem polu. Strinjam se s tem, da je neka mera sramu zdrava. Ne samo zdrava, nujno potrebna. Če ne že zaradi sebe, denimo dostojanstva, pa vsaj zaradi drugih.
Sram je namreč sestavni del nas. Pomeni biti človek. Živali ne poznajo sramu, človek pa vse od tistega pripetljaja v edenskem vrtu. Ne poznati občutka sramu pomeni ne zgražati se in pomeni biti nesposoben ogorčenja. Nekaterih stvari človeka preprosto mora biti sram. Brez utemeljevanja, brez razlage. Preprosto zaradi sramu, zaradi občutka in predvsem zato, ker je človek. Tako bi bil sram pri ljudeh nadvse primeren, ko bi se kdaj zamislili, kaj vse je pretrpelo govedo, da je končalo na človeškem krožniku. Kako je bilo bitje zreducirano na prodajno vrednost in poslovni uspeh.
Človek bi se moral sam sebi zagabiti od sramu, ko bi dojel, kako kriv je za klanje in masakre na drugem koncu sveta. In kadar bi videl človeka na robu prepada, bi se moral zgroziti in občutit sram zaradi vsake svoje obleke, ki je drugi nima. Ampak sram se je nekako odplazil s tega sveta. Zdaj človek sočloveku, ki visi čez pečino, pomaha iz svojega luksuznega avtomobila, se nasmehne in odpelje naprej, po še eno obleko. Kajti nihče ni kriv za nič. V ničemer ni nič slabega, še najmanj v pohlepu. Počutiti se kriv je slabo, občutiti sram je slabo. Saj je to vendarle jasno, že če bežno preletimo družbeni prostor. Za nič namreč ni nikoli krivca.
Vendar takšen je sodoben svet, do kraja brezsramen, pasiven in brezčuten. Popolnoma brezbrižen. Nihče nikogar ne briga, nič nikogar ne briga, nihče nima z ničemer zveze in tako nas nima za kaj biti sram. Ne, mi pa nismo krivi za nič.
Kdaj pa kdaj se mora človeku zagabiti biti človek. So položaji, ko je to nujno potrebno. Ko je moralno ogorčenje in sram edini pravilen in možen odgovor. Tako bi ves zahodni svet moralo biti v dno biti sram, ko vidi, kako je raketa z napisom Nato ravnokar sesula hišo in pobila vso družino nekje daleč stran. A namesto tega vsak skomigne z rameni, blekne »Tako pač je ...« in s pestjo seže po pokovki. Takšne zgodbe so namreč postale komični vložki v poročilih.
Temu ogorčenju pravimo morala in morala je. Nihče je ne more zanikati in ne potrebuje utemeljitve ali enačbe. Je. In mi smo zaradi nje ljudje, ne pa samo Homo sapiens. A nekako se razkraja. Pravzaprav jo razkrajamo. Občutek sramu je del morale in tega smo se že znebili... Samo še nekaj reči, pa ne bo ostalo nič več.
Matic Hriberšek
l_e s t v i
NAJ
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
1.	HALL OF FAME - SCRIPT FT WILL I
2.	GANGNAM STYLE - PSY
3.	FEEL AGAIN - ONE REPUBLICK
4.	SETTLE DOWN - NO DOUBT
5.	SOME NIGHTS - fun.
6.	I FOLLOW RIVERS - TRIGGERFINGER
7.	ONE MORE NIGHT - MAROON 5
8.	WE ARE NEVER EVER GETTING BACK TOGETHER - TAYLOR SWIFT
9.	CANDY - ROBBIE WILLIAMS
10.	SHE'S SO MEAN - MATCHBOX 2C
11.	DIAMONDS - RIHANNA
Vsako sredo na Radiu Ptu] Z Vami na frekvencah 891809812°I0473 bo Janko Bezjak
SPOMINA
*1 • V	••	11 »«I	V • 1'VV
Prihaja cas urejanja poslednjih počivališč
Od nekdaj so ljudje svoje najbližje nekako pospremili v večnost; niso jih prepustili naravi, ampak jih pustili pri večnem počitku na posebnih mestih - vsak narod ali kultura na svoj način. Tudi sodoben človek še vedno ohranja te navade, naši rajni počivajo v grobovih, ki jim pogosto rečemo tudi poslednji vrtički. Naj grobovi tudi bodo vrtički, ne betonske ali, še huje, marmorne kamnite trdnjave. Danes veliko govorimo o varstvu narave, mnogi že razmišljajo tudi o tem, kaj jedo, kako se obnašajo, prisilili so nas (kar je seveda prav) k ločevanju odpadkov. Še vedno pa ne razmišljamo na primer o bolj ekološkem dopustu, še vedno je ogromno plastenk v vsakem košu, kamor pogledam, o naravi prijaznejšem načinu življenja pa lahko razmišljamo tudi na pokopališčih. Pa upam, da moje pisanje ne bo pomenilo jeze, užaljenosti, ampak bo kdo pričel malo tudi razmišljati o tem, kako lahko še prispeva k čistejšemu okolju.
Najprej razmislek o svečah
Prižiganju svečk nas potolaži, nekako vzdržuje stik s pokojnikom, ampak ali se sploh zavedate, kaj pomeni za našo naravo neskončna množica sveč, ki danes seveda niso narejene iz naravnega materiala - voska in jih je večina zavita v plastiko? Tudi sama rada prižgem svečko na grobu svojega očeta in seveda ne predlagam, da bi te lepe navade opustili. Predlagam samo, da za spomin, tolažbo, svetlobo zadostuje samo ena svečka na grobu. Danes lahko dobimo tudi svečke v steklenih posodah, celo take, ki jih lahko polnimo z oljem. Naj bo na naših grobovih čim več takih in čim manj plastike. Tudi to je ena kapljica v morje, ki predstavlja čistejše okolje tudi za naše zanamce. Kapljica je res malo v primerjavi z neskončno količino vode v vseh svetovnih morjih, a brez kapljic ni luže, potoka, reke in tudi ne morja.
Ko zasajamo nove grobove
Grobove torej včasih imenujemo poslednji vrtiček. Ko pomislimo na vrtiček, pomislimo na gredice, rože, grmovje, naravo, ne na marmor, beton ali tlakov-ce, čeprav so seveda tudi ti sestavni del urejene okolice. A navadno ne prevladujejo. Tako naj bo tudi na grobovih. Res pa je, da je treba naprej razmisliti o tem, koliko časa bomo imeli za obiskovanje pokopališča. Če imamo čas priti enkrat na teden, potem naj na grobu prevladujejo rastline. Takšne smernice že dolgo prevladujejo v zahodnem delu Evrope, po katerem se tako radi zgledujemo. Zakaj se ne bi še v tem primeru! Več kamna, betona, marmorja je samo tam, kjer svoje ljubljene pokopavajo v živo skalo in kjer rastline ne uspevajo zaradi res hude poletne vročine in suše. A pri nas seveda še zdaleč, tudi v najhujšem poletju, ni tako. Zato naj bodo naši grobovi zeleni, živi, ne pa pokriti z mrtvim kamnom, marmorjem ali peskom. Evropski strokovnjaki, ki so svoje znanje kar nekaj let pridobivali v šolah, se strinjajo, da naj bo vsaj 50 % grobne površine pokrite s pokrivnimi rastlinami; to so lahko grmovnice ali trajnice, najlepša pa je kombinacija obojega. Manjši enojni in žarni grobovi naj bodo z zeleno odejo pokriti celo do 60 %. Če tako radi gledamo in se zgledujemo po zasaditvah okolice in vrtov v tujih revijah, bi bilo zelo lepo, če bi si ogledali tudi grobne zasaditve. Mogoče jih celo spregledate in menite, da so to manjši vrtički, tako lepo so urejene, zelene in žive. 35 % površine na grobu namenimo sezonskim zasaditvam - poleti enoletnicam, v jeseni pa jih nadomestimo z jesenskimi lepoticami. Na vsakem grobu naj bo vsaj eno ali več nekoliko večjih grmičkov, mini drevesc, ki bodo usmerjali naš pogled tja, kamor želimo - k napisu, ki pove, kdo je na tem mestu našel svoje poslednji počitek. Pri nas imamo napisne plošče vedno
Foto: Misa Pušenjak
Preprosta koničasta smreka, družbo ji dela netresk, je lepa zasaditev ob nagrobni plošči.
KAMNOSESTVO
www.kamnosestvo-kolaric.si
Bojan Kolarič s.p.
IZDELOVANJE NAGROBNIH SPOMENIKOV, OKENSKIH POLIC, STOPNIC IZ MARMORJA IN GRANITA
Tel/fax: 02 772 03 71, GSM: 041 902 648
Prodaja kvalitetnih in cenovno ugodnih sveč.
( TRA
tus
		
PTUJ, Puhova ulica 21		J^QcenteiJ .1111 rîTîm
izdelkov za 1. november!
V trgovini Ekstra Tuš Ptuj vas čaka dodaten letak
z ekstra nizkimi cenami izdelkov za 1. november, za vaš dom in avto.	,
ob strani groba, zato naj bodo ti samo-tarci ravno tako ob spomeniku, plošči, naj ga/jo obrobljajo, poudarjajo. Ostala površina pa je namenjena kakšni plošči za vazo, sveče, morda kakšnemu kamnu, ki bo samo poudaril zelenje na grobu. Ni treba, da je na grobu veliko sveč, zato tudi plošča v ta namen ne bo velika.
Pokrovne rastline
Pokrovne rastline na grobu so trajne. Res predstavljajo nekoliko večji strošek na začetku, ta pa še vedno ni tako velik kakor tisti za marmorno ali kamnito ploščo. Izberemo take, ki ne zahtevajo veliko nege, predvsem pa so to rastline, ki so zelene tudi pozimi. Zelo lepo je, če izberemo dve ali tri po višini za odtenek različne rastline, igramo pa se tudi z barvnimi odtenki. Prav tako jih ne zasadimo ravno, kot vojake, izberemo bolj neenakomerno zasajanje različnih oblik. Nekaj primerov vidite tudi na fotografijah.
lzbiramo med iglavci, listavci in seveda trajnicami. Najpogostejši iglavci so plazeči brin in ruševje (ki bo zahtevalo nego in obrezovanje). Med listavci vidimo najpogosteje panešpljice, plazeče se japonske trdoleske, kosteničevje in celo nekatere vrste drena. Izberemo lahko celo pokrovne vrtnice, ki pa pridejo do
izraza samo na večjih grobovih. lzbere-mo take, ki ne naredijo dolgih poganjkov in ki imajo pozimi plodove, lepe rdeče šipke. Pokrovne vrtnice vsako pomlad do dveh tretjin porežemo, kar pokosimo jih, ni potrebno posebno znanje, potrebno pa je zalivanje v zelo sušnem poletju. Vse omenjene rastline in še kakšno nam lahko ponudijo vrtnarji, lahko jih kupimo v različnih barvah, nekoliko različnih višinah in z različno oblikovanimi listi. Tako dosežemo, da je površina groba razgibana, zanimiva. Še uporabnejše pa so številne trajnice -od številnih okrasnih trav do bršljana, pokrivnega rmana, pajčolanke, grobel-nika, plamenke, blazinastega pelina na soncu do skrečnika, plahtice, kresnic, lipice in še številnih drugih, ki jih najdemo v slovenskih vrtnarijah. Zelo nezahtevni in trenutno izredno »moderni« so netreski ali po štajersko »vuhljeki«, ki pa jih dobimo tudi v nekoliko drugačnih oblikah, kot ste jih navajeni. Ne potrebujejo nege, zalivanja, le nekaj več časa se razraščajo. Grob resnično lahko spremenimo v majhen, lep vrt.
Sezonske zasaditve
Poleti seveda sadimo enoletnice, res pa je lepo, če jih tudi kombiniramo z zelenimi, strukturnimi rastlinami. Tukaj je izbira
Foto: Misa Pušenjak
Namesto bogatega cvetličnega aranžmaja naj bo na grobu živa zasaditev: šaš, žajbelj, mačeha, bršljan, od zadaj se slabše vidi rdečelistno ognjeni dež ali hojhera in nekaj rdečih plodov gaulterije, nekoliko manj znane kisloljubne trajnice.

Engrotuš d.d., Cesta v Trnovlje 1 Qa, 3000 Celje
Foto: Misa Pušenjak
Vzorčna zasaditev na grobu z razstave Buga v Nemčiji
cvetja res velika. Opozorila bi samo na nekaj. Danes vrtnarji pogosto ponujajo številne različne enoletnice, tudi take, ki na vaših grobovih ne bodo uspevale. Zelo lepe so spomladi v lončkih, ko cvetijo, na soncu pa njihova lepota oveni. Zato morate vedeti, kolikokrat na teden boste šli obiskat svoje rajne, ali boste lahko zalivali grob ali ne. Če boste na grobu vsaj vsak drugi ali tretji dan, potem je izbira rastlin neomejena, izberete lahko vse, kar uspeva tudi med balkonskim cvetjem. Drugače pa se izogibajte vsem begonijam (tistim za balkonska korita; stare dobre mnogocvetne begonije ali po naše trseki so zelo odporne proti suši), slabo bodo uspevale tudi vodenke, okrasne koprive, pa tudi sanvitalij (mini sončnic) ne sadite na grobove, čeprav so zelo lepe. Tudi žametnice, smrdljivke ali tagetesi ne prenašajo dobro suše, imajo pa radi vročino.
Zelo dobro pa bodo uspevale vinke - to so pri nas manj poznane rastline, ki so na prvi pogled zelo podobne vodenkam, uspevajo pa samo na soncu in brez težav prenesejo tudi največjo vročino. Vročino in sušo odlično prenašajo okrasne trave,
v polsenci pa jih lahko zamenjajo šaši. Odlične za vročino so tudi tako imenovane suhe rože; vrtnarji nam ponujajo različne vrste in sorte, med njimi bi morda omenila gompreno in nizki smilj. Kot strukturne rastline lahko uporabimo okrasne trave, smilje, grmasti nizki pelin, kalocefalus, lotus ... Še veliko tega najdemo poleti, bolj pa smo omejeni zdaj, v jeseni. Zaenkrat cvetlice, ki bi zamenjala mačeho, ni. Mnogi ste se jih naveličali, a saj lahko izbiramo med mnogimi barvami, oblikami in velikostmi. Naj omenim, da se odlično obnesejo plazeče se oziroma povešajoče se sorte z drobnimi cvetovi, saj spomladi naredijo veliko blazinico. Te z manjšimi cvetovi tudi veliko bolje prezimijo. Dodamo pa jim različne šaše v barvi, ki se ujema s cvetom mačehe, skrečnike, kalo-cefalus, ki sicer ne prezimi, a ostane lep in razgiban vso zimo. Seveda ne pozabimo na vrese, okrasno zelje, sivo barvo pa bosta dodali sivka in santolina. Ne smem pozabiti niti na meni zelo ljub ognjeni dež ali hojhero. Tudi ta trajnica ima liste različnih barv, za vsak okus najdemo kakšno. Pazite pa pri nakupu, saj so lahko
različnih velikosti, podobne kakor tudi hoste ali pravilneje funkije. Lahko pa smo še nekoliko drznejši in uporabimo zelišča, kot so žajbelj ali timijan. Če smo za drevesce, ki bo poudarilo spomenik, izbrali listavec, podenj posadimo kakšen teloh in seveda spominčice. Skratka, dajmo mačeham pisano družbo.
Za konec še nagrobni aranžmaji
Za prvi november se pokopališča kar šibijo od številnega cvetja in vedno razkošnejših cvetličnih šopkov, ikeban in podobno. Seveda je zelo lepo, da imamo na grobu tudi nekaj cvetja, a po mojem smo pričeli že pretiravati. Spet se opravičujem, če bom koga s tem prizadela, a ker sem začela z ekologijo, naj z njo tudi končam.
Sama se zavedam, da se trenutno še ne moremo odpovedati uporabi sredstev za varstvo rastlin, če želimo prehraniti vse številnejše človeško prebivalstvo. Prepričana sem sicer, da bi njihovo uporabo lahko zelo zmanjšali, če bi se povsod po
svetu kmetijstva lotevali bolj strokovno in manj samo z mislijo na zaslužek. Pa ste kdaj pomislili, koliko kemičnih sredstev za varstvo rastlin je potrebnih za pridelavo tako lepih, krasnih cvetlic, ki jih potem res pretirano veliko dajemo na naše grobove samo za en dan? Ena ali tri vrtnice za rojstni dan ali kakšno drugo posebno priložnost zadostuje, šopek lepih krizantem v vazi na grobu ali celo žive, posajene v lonec, poudarijo in okrasijo poslednji dom naših ljubih. Saj tudi te niso bile pridelane brez kemije, samo število cvetlic je manjše. Namesto ogromnih, res pretirano velikih aranžmajev lahko ravno tako uporabimo žive, posajene rastline. Pa še ena prednost tega je poleg tega, da bodo naše denarnice manj osiromašene: te žive zasaditve bodo na grobu ostale do pomladi, takrat pa morda dodamo še kakšno cvetočo trobentico in bodo počakale na nove enoletnice. Pa smo spet privarčevali kakšen evro. Tudi na tak način se lahko obnašamo naravi prijazneje, ne samo tako, da vedno grajamo tiste, ki se trudijo pridelati hrano za nas vse. Vsak cvetlica šteje.
Miša Pušenjak
V Sloveniji se odpadne nagrobne sveče reciklirajo
ilkos
V	avgustu je v Ljutomeru svoj proizvodni obrat zagnalo novo podjetje za predelavo odpadkov EKO Plastkom, d.o.o., ki se ukvarja s sortiranjem in predelavo odpadnih nagrobnih sveč. Gre za moderen in tehnološko napreden nov proizvodni obrat, ki bo na leto predelal do 2.500 ton odpadnih nagrobnih sveč, kar je celoletna količina, ki se v Sloveniji ločeno odloži v zabojnike. Vrednost investicije, ki je rezultat lastnega razvoja, je znašala preko 1 milijon evrov.
Slovenci smo med večjimi potrošniki nagrobnih sveč v Evropi. Po podatkih shem za ravnanje z odpadnimi nagrobnimi svečami porabimo pri nas 17 milijonov kosov sveč, iz katerih nastane letno do 2.500 ton odpadkov. Zbiranje in predelava le teh je organizirana v dveh shemah za ravnanje z odpadnimi nagrobnimi svečami; PRONS in Interseroh. Panoga svečarstva je v Sloveniji zelo dobro razvita saj je pri nas prek 100 proizvajalcev nagrobnih sveč. Največji je podjetje ILKOS, d. o. o., ki letno proizvede preko 10 milijonov kosov sveč. Največ jih še vedno proda v Sloveniji, intenzivno pa se širijo na tuje trge, razlaga Sebastjan Kolednik, vodja financ v družbi ILKOS in direktor podjetja EKO Plastkom, d. o. o.. Trenutno prodajajo sveče v 23 evropskih in ostalih državah, njihove proizvode pa je mogoče videti na največjih evropskih sejmih v Frankfurtu, Kolnu in Milanu. Odprli so tudi svojo podružnico v Nemčiji, s čimer bodo lahko še intenzivnejše nastopali v srednji in severni Evropi.
Neupravičeni očitki svečarjem
V	dejavnost proizvodnje sveč je lani močno zarezala akcija »Prižgi svečo manj«. Ze takrat je Kolednik povedal, da smo v Sloveniji edini v EU, ki smo od leta 2010 dobro in celovito organizirali zbiranje in reci-klažo odpadnih nagrobnih sveč. »Pred leti smo vsako
nas, ogroženih je na tisoče delovnih mest,« je povedal Kolednik..
Svečarji menijo, da s strani ministrstva ni korektno, da jim v času gospodarske krize, v kateri je panoga svečarstva med redkimi, ki še dobro deluje, in ki ima na področju odpadne plastike urejeno reciklažo, tako škoduje. Ne želijo, da njihovo dejavnost predstavljajo kot največjega onesnaževalca okolja pri nas, ampak kot vzor ostalim panogam kako je potrebno pristopiti k reševanju problema z odpadki. Pri njih gre za samo 2.500 ton odpadkov, za katere je v celoti zagotovljena reciklaža v Sloveniji. »Od Ministrstva za kmetijstvo in okolje bi pričakovali, da namesto tega spodbudijo tudi ostale dejavnosti k reciklaži. Pridobljena produkta naše reciklaže - parafin in PVC plastika - se lahko popolnoma uporabita pri ponovni proizvodnji sveč ali pa za druge namene,« je še pojasnil sogovornik.
Zagotovljena popolna reciklaža sveč v plastiki iz PVC
Njegove besede potrjujejo tudi dejstva: z namenom, da bi predelava odpadnih nagrobnih sveč bila bo-
ti>EKO
PLASTKOM*«.
Recikliramo WE<X TaiVtTUftO PRIHODNOST
leto pred 1. novembrom bili priča napadom javnosti, kako smo Slovenci največji potrošniki nagrobnih sveč in da nato te odpadke deponiramo. Prejšnje leto pa smo bili priča tudi aktivnosti Ministrstva za kmetijstvo in okolje v akciji »Prižgi svečo manj«. Tudi letos pripravljajo takšno akcijo. Ne razumemo! Na eni strani od nas zahtevajo reciklažo nastalih odpadkov od sveč, na drugi strani pa nam škodujejo, saj je zaradi teh negativnih akcij ogrožena panoga svečarstva pri
Ije organizirana, se je podjetje EKO Plastkom d.o.o. povezalo z družbo Saubermacher Slovenija d.o.o.
Največji partner podjetja EKO Plastkom d.o.o. je družba FINAKOS, ki je največji investitor predelovalnega obrata. Podjetje EKO Plastkom d.o.o. sodeluje tako pri prevzemanju sveč s podjetjem Saubermacher Slovenija d.o.o. in shemo PRONS d.o.o., za katero uredi sortiranje in predelavo odpadnih sveč. Pridobljene produkte predelave EKO Plastkom prodaja na domačem in tujem trgu.
EKO Plastkom, d.o.o, tako. ponuja celovite storitve na področju sortiranja in predelave odpadnih nagrobnih sveč. S pomočjo sodobne tehnologije na strokoven in okolju prijazen način poskrbijo za predelavo plastičnih odpadnih nagrobnih sveč, ostale vrste sveč pa ustrezno izločijo in predajo zbiralcem za nadaljnjo predelavo.
Sodobna in okolju prijazna tehnologija tako omogoča predelavo več kot 90 % sestavnih materialov odpadnih nagrobnih sveč. Pridobljeni materiali - parafin, plastika, kovina, pa tudi baterija - ki so sestavni del sveč, so ločeni in jih je mogoče ponovno uporabiti pri proizvodnji nagrobnih sveč ali za drug namen
pri različnih proizvodnjah v industrijah. Eden od pomembnejših elementov predelave znotraj podjetja EKO Plastkom, d.o.o., je urejena sortirnica, v kateri izločijo sveče iz stekla in keramike, sveče iz PP ter PET plastike, embalažo od svetilnega olja ter papirnate sveče, ki za strojno predelavo niso primerne. Izločijo se tudi elektronske sveče, katere nato ročno razstavijo in pridobljene frakcije (elektronski moduli, baterije) predajo ustreznim zbiralcem v nadaljnjo predelavo, PVC plastika pa gre v strojno predelavo podjetja. Direktor podjetja EKO Plastkom d.o.o. Sebastjan Kolednik je o novem projektu povedal: »EKO Plastkom d.o.o. je novo podjetje med predelovalci odpadkov. Naša vizija je postati prepoznaven predelovalec odpadkov ter vodilni predelovalec odpadnih nagrobnih sveč pri nas. Ideja, da bomo predelovali odpadne nagrobne sveče je stara že več kot deset let. Uresničevati smo jo lahko pričeli pred štirimi leti, saj je bila takrat sprejeta Uredba o ravnanju z odpadnimi nagrobnimi svečami. Do danes nam je uspelo zbrati zaupanja vredne partnerje in investitorje, ki so bili sposobni financirati naložbo v popolnoma novo tehnološko opremo za predelavo sveč, s katero bomo konkurenčni na trgu tako po kapaciteti in ceni predelave, kot po kakovosti predelanih materialov za ponovno uporabo. Proizvodna oprema je popolnoma avtomatizirana s kapaciteto 1000kg/h, predelava je okolju prijazna, brez negativnih vplivov na okolje. Celotna
Recikliramo sveče.
Za svetlejšo prihodnost.
CANDLES
ILKOS, svečarstvo in trgovina d.o.o.
Moškanjci 95, 2272 Gorišnica, Slovenija Tel.: +386 2 741 75 10 Fax.: +386 2 741 75 16 info@ilkos.si; www.ilkos.si
linija predstavlja inovativnost, ki ¡e rezultat lastnega razvoja, prav tako pa prinaša tudi ostale prednosti, med katerimi je še posebej vredno izpostaviti možnost vzpostavitve predelave ostale odpadne pvc plastike. Trenutno je v podjetju na novo zaposlenih 9 delavcev, v nadaljevanju pa pričakujemo še dodatne zaposlitve, v kolikor bomo uspešno zaključili že pričete dogovore v tujini, kjer ločeno zbiranje odpadnih sveč že poteka, nimajo pa še organizirane predelave na takšen način da bi iz odpadkov pridobili kakovostne produkte. Naše podjetje bo tudi v prihodnje vlagalo v posodobitev proizvodnih naprav ter v izboljšanje delovnega in bivalnega okolja.«
V podjetju EKO PLASTKOM iz Ljutomera ponujamo celovite storitve sortiranja in predelave odpadnih nagrobnih sveč.
S pomočjo najsodobnejše tehnologije na tem področju strokovno in okolju prijazno poskrbimo za predelavo plastičnih odpadnih nagrobnih sveč, ostale vrste sveč pa ustrezno izločimo m predamo zbiralcem za nadaljnjo predelavo
Odpadne nagrobne sveče predelamo v uporabno surovino in uredimo da se pridobljeni materiali vrnejo nazai v proizvodnjo.
Tržimo naslednje materiale:
•	Predelan parafin
■ Predelana pvc plastika
•	Odpadne kovine
www.ekopl3stkom.sl ■ info@ekopiastkom.si Tel. in Fax: 02 58 51 230
' KO PLAST KOM
Ulica Rada Puženjaka 1, 9240 Ljutomer, Slovenija
Smeh ni greh
Kaj bomo danes jedli
Foto: ASV
TOREK
rižota v pečici*, zeljna solata s korenčkom SREDA
štajerska kisla juha, buhteljni ČETRTEK
cvetačni narastek, motovilec PETEK
zelenjavna mineštra, ocvrte miške, jabolčna čežana SOBOTA
telečja obara z zdrobovimi žličniki, kompot NEDELJA
zelenjavna kremna juha, pečena rebra, krompir, endivija PONEDELJEK
krompirjevi svaljki, solata, jabolčni zavitek
*Rižota v pečici
Sestavine: 1,5 skodelice riža, 4 skodelice piščančje juhe, 3/4 skodelice suhega belega vina, 1 žlica oljčnega olja, 10 dag narezanih jurčkov, 1/2 skodelice sesekljane čebule, 2 glavici sesekljanega česna, 1 žlička sesekljanega timijana, sol, poper, 2 žlici masla, narezanega na manjše koščke, 1/2 skodelice parmezana, 2 skodelici zdrobljenega kozjega sira, 2 žlici sesekljanega peteršilja. V segreto pečico damo pekač, v katerem smo zmešali riž, pi-
ščančjo juho in pol skodelice vina. Pekač pokrijemo s folijo. Pečemo 40-45 minut oziroma dokler ni riž kuhan in tekočina skoraj povre. Medtem ko se riž peče, na srednji vročini segrejemo olje in na njem pražimo gobe, da spustijo tekočino in ta izhlapi (okrog 8 minut). Dodamo čebulo in kuhamo, da se zmehča (5 minut). Dodamo še česen in timijan ter sol in poper po okusu. Kuhamo ob mešanju kakšno minuto, nato vmešamo preostanek vina in kuhamo, da alkohol izhlapi (3 minute). Ko je riž kuhan, ga dobro premešamo ter vanj vmešamo maslo in obe vrsti sira. Ko se maslo in sir stalita, dodamo gobe in mešamo, da se sestavine pomešajo. Primešamo še peteršilj in takoj ponudimo.
**Cvetačni narastek
Sestavine: 1 glava cvetače, sol, 5 dag masla ali margarine, 3 jajca, 1 dl kisle smetane, 2 žemlji ali 1/2 francoske štruce, 2 dl mleka, drobtine; maščoba in drobtine za pekač.
Žemlje narežemo na rezine ali kocke in jih prelijemo z vročim mlekom. Cvetačo narežemo na manjše kose in jo skuhamo v slanem kropu. Odcedimo. Pečico segrejemo na 200 stopinj. Iz beljakov stepemo sneg. Maslo penasto umešamo z rumenjaki, dodamo ožete žemlje, kislo smetano in žlico drobtin. Vmešamo sneg iz beljakov in nazadnje še cvetačo. Pekač namažemo z margarino in posujemo z drobtinami. Maso zlijemo v pekač, pečemo okrog 30 minut oziroma dokler ni na vrhu malo zapečeno. Narežemo na kose ter postrežemo kot prilogo k mesnim jedem ali samostojno s solato (v tem primeru zadošča za 2 osebi).
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
^Cvetačni narastek
Foto: ASV
ŽELJA
Ona: »Dragi, noseča sem! Kaj si želiš da bi bilo?«
On: »Šala!«
©©©
BLONDINKA IN PIVO Zakaj blondinka ne pije piva? Slišala je, da je nekdo dobil tu-
borg na možganih.
©©©
ZLORABA ALKOHOLA »Jože, si ti kdaj slišal za zlorabo alkohola?«
»Seveda, to je, ko nekateri s šnopsom čistijo rane, brišejo prah, perejo okna, celo mažejo
rame in kolena!«
©©©
TEKMA
Ata gleda prenos finalne nogometne tekme, ko skoči v sobo Janezek in vpije: "Ati, mamo je na cesti povozil kamion, pridi hitro, jooooj ..."
Ata pravi: "Janezek, pojdi ven in
začni jokati, jaz pridem kmalu." ©©©
OGLEDALCE
Obilna Mara se postavi pred čarobno ogledalo: »Ogledalce, ogledalce na steni povej, katera najlepša na svetu je tem!«
Ogledalo: »Ja umakni se, nič ne vidim!«
©©© PENZIONISTA
Srečata še dva penzionista. "O, kako si kaj, še seksaš kaj?"
"Eh, hvala bogu sem že ven iz
ta hujšega."
©©©
NOVOROJENČEK Kako prepoznamo novorojenčka mafijaša?
Na inkubatorju ima zatemnjena stekla.
©©©
MOTNJA SPANCA Mojca pride k zdravniku: »Imam problem. Moj Janez ima čudno navado, da zelo glasno kriči, ko mu pri seksu pride.« Zdravnik: »To ni nič posebnega, ljudje smo pač različni. Zakaj vas pa to tako moti?« Mojca: »Jaz vmes zaspim in
me to potem prebudi.« ©©©
DIPLOMA
Srečata se dva diplomanta sociologije.
»Kako si, si že našel kakšno službo?«
»Ja, delam v mešanem podjetju.«
»Katerem? Kaj pa delaš?« »Pri nekem privatniku zidarju mešam malto.«
ŽENSKA, KI NESTROKOVNO OPRAVLJA SPLAVE
VODNA PTICA, KI SE POTAPLJA
ALES VALIČ
SAMOUK, AMATER
DEJAVNOST
PRITOK IDRIJCE
PADEC
MESEC APRIL
NAS PEVEC GROŠELJ
POLITIČNI VODJA
STARO, ODPADNO ŽELEZO
PREBIVALEC TRBOVELJ
SLAVKO OSTERC
PEVKA DIM
RASTLINA
VZVISENA ILIRSKA PESEM
POLOG, DEPO
NEUMNEŽ, BUTEC
BLAGO ZA KAVBOJKE
ŽENSKI PEVSKI GLAS
NAKLADA
GALIJ
SVETLO ANGLESKO PIVO
LEPOTIČJE
INDIJANSKO OROŽJE
SEVERNI JELEN
BAJKA
SPIKERICA NA POP TV
OPLODITEV
OBLAČILO JUDOISTOV
NATRIJ
KALCIJ
STRUPEN ALKALOID
KMET PRI KOSNJI
GLAVNO MESTO UKRAJINE
TOLKAČ, TOLKALO
LEPOTNA CVETICA, TRAJNICA
NAPAD, NASKOK
UGANKARSKI SLOVARČEK: AVILA = mesto v Španiji, znano po božji poti, DEPOT = polog, depo, DIONA = naša pevka Dim, EŠARPA = svilena prepasnica, PLEBS = preprosto ljudstvo v starem Rimu, SOLANIN = strupen alkaloid v klicah krompirja in paradižnika, ŠeStAKOv = sovjetski judoist (Vladimir, 1961-), TrOtKOVA = naselje pri Benediktu.
■e^eje 'eflse 'eoedai} 'Aafiy 'oaso^
'ume|os 'ouow|>i 'po|do 'soy eio 'HO| l^eu 'ezejji 'eo 'ne 'sueaí 'jodap 'epo 'os 'uegljeAoqji 'euai 'jeua|az 'ped 'esnqaii 'jueianp 'esnAe|ds 'Ao^ejsas 'Jed^ 'e||AV '}9>iai 'sqa|d :ouAejopoA '3>1NVZId>1 31 A3HS3d
Govori se ...
... da je znana Disneyjeva risanka Lepotica in zverpred kratkim dobila različico tudi pri nas, le da je slovenska zgodba Lepotica in Zver bolj risanka za odrasle. Da o slovenski priredbi zgodbe Trije mušketirji ne govorimo.
. da je nova slovenska gradbena zakonodaja zelo umna. Z dovoljenjem soseda ste lahko po njegovi cesti šli do svoje novozgrajene hiše, danes pa po novi zakonodaji ne morete do prizidka svoje hiše.
... da bo letošnje študentsko popivanje v stari Poetovioni kar drago. Festival Vino ni voda bo stal neverjetnih 35 tisočakov. Morda pa bi lahko študentje pokazali občinarjem in državnikom, kako se črpa evropski denar. Iz EPK so dobili kar 17.500 evrov. Ko nam bodo ti mladi vladali, bomo res Švica!
... da toliko babic in dedkov, kot jih je bilo minuli vikend v novo odprti prodajalni obutve v stari Poetovioni, zagotovo še nikoli ni kupovalo. Baje so akcijo »kolikor si star, toliko odstotkov
popusta dobiš«pridno izkoriščali tudi njihovi vnuki. Le da so babice prodajalki težko pokazale, kako se znajdejo z 10-cm petka-mi.
... da so se urbanskišolarjipo-trudili in pripravili zanimivo razstavo Potovanje okrog sveta. Morda se bo v njej našel tudi urbanski poslanec, ki pa šolske razstave žal ni mogel popestriti s svojimi foto utrinki iz Južne Amerike, saj je ni imelpriložno-sti videti. Bo pač šel na razstavi vsaj s prstom po zemljevidu. ... da v Novem mestu resno
razmišljajo o tem, ali si res želijo v 1. ligo. Že v 2. ligi jim je namreč nekdo dal pravo prvoliga-ško lekcijo.
Vidi se ...
... da je prvi mož šterntalske fabrike uspešen strateg tudi na športnem področju. Glede na to, da sta s kolegom iz fabriške reprezentance skovala pravi načrt za strateško zmago na igrišču, je pričakovati, da bosta skovala uspešen načrt tudi v tovarniški strateški komerciali.
Foto: Tajno društvo PGC
Foto tedna • Bralci fotografirajo
Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do ponedeljka, 22. 10., pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj.
Ime in priimek:_
Naslov:_
Pošta:_
Telefonska številka:_
Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali nagrajenca, ki bo prejel nagrado v tajništvu Radio-Tednika. Knjižno nagrado podarja Založba Didakta. Nagrado prejme Ana Vindiš, Ptuj.
Foto: Mateja Lesjak
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! Trgatev se je večinoma že končala, spomini nanjo pa ostajajo. Eden takšnih je tudi tokratna fotografija, ki nam jo je poslala Mateja Lesjak in pripisala: »Pošiljam vam eno slikico naše najmlajše putarke v trgatvi. Bila je zelo pridna.«
«"DIDAKTA
Iskrice
RADIOPTUJ
89,8*98,2*104,3 www.radio-ptuj.si
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejevznakpskpp
	5	8		2		6		
4								
				3		9	7	
				6			8	9
		1	7		2	5		
	8					2		
5				4				8
		7	1					2
		4						3
	Ljubezen	Poseí	Denar	Zdravje
Oven	vvv	©	€€	O
Bit	vv	©©©	€	OOO
Dvojčka	vvv	©©	€€€	OO
Rt	v	©©©	€	OO
Lev	vv	©	€€€	O
Devica	vv	©©©	€€	OOO
Tehtnica	v	©©	€€	O
Škorpijon	vv	©©©	€	OOO
Strelec	v	©©	€€	OOO
Kozorog	vv	©	€€€	O
Vodnar	vvv	©©	€	OOO
RiBi	v	©©	€€€	OO
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
Velja za teden od 16. oktobra do 22. oktobra 2012. 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
(Vir: www.pregovor.com)
»Spodbude prihajajo od zunaj, spoznanja od znotraj, a le, ko oboje sovpade, dobimo razvoj.« Seneka
»Vsi si prizadevajo, da bi osvojili to, česar ne vedo. Nihče pa si ne prizadeva, da bi osvojil to, kar že ve.« Čuang Ce
»Bolje se je naučiti nepotrebnih stvari kot ničesar.« Sene-ka
»Najbolj zanesljivo je, da človek ne ve zanesljivo ničesar.« Voltaire
»Znanje je moč.« Francis Bacon •k**
»Domišljija je pomembnejša kot znanje.« Albert Einstein
»Ponavljanje je mati znanja.« Latinski pregovor
»Ne ve, kdor govori, kdor ve, molči.« Lao Ce
»Izobražen je tisti človek, ki ve, kje bo našel tisto, česar ne ve.« Georg Simmel
•k**
»Kjer je veliko znanja, je tudi veliko bolečin, kdor zbira znanje, zbira tudi trud in muko.« Michael E. de Montaigne
»Ljudje bi se morali več učiti drug od drugega in manj učiti drug drugega.« Peter Ustinov
Kidričevo • Revitalovi jesenski dnevi odprtih vrat
Najlepše otroške risbe bodo natisnili na svoje tovornjake
V kidričevskem Revitalu, hčerinskem podjetju skupine Talum, so konec tedna pripravili jesenske dneve odprtih vrat. Kljub slabemu vremenu so bili zadovoljni z obiskom, številnim obiskovalcem pa so prikazali pisano paleto lončnic, okrasnih grmovnic in svojih storitev.
Na letošnjih dnevih odprtih vrat, ki so potekali v Revitalovi vrtnariji ob stadionu v Kidričevem, so se v petek posvetili predstavitvi okrasnega grmičevja, urejanju okolja in raznim okrasnim nasadkom. V Revita-lov risalni kotiček so povabili učence Osnovne šole Borisa Kidriča Kidričevo, v soboto pa tudi druge otroke. Njihove najlepše risbe so nagradili, nekatere pa bodo potiskali na Revitalove tovornjake, tako da bodo vidne po vsej Sloveniji. Izbor najboljših risb so predstavili v petek, sobota pa je bila namenjena tudi bližnjemu dnevu spomina na mrtve in urejanju grobov.
Vsekakor zanimiva dvodnevna prireditev, na kateri so lahko obiskovalci videli in kupili okrasno grmičevje, mačehe, krizanteme, ciklame in drugo cvetje. Kot je poudarila direktorica Revitala Brigita
Ačimovič, so letos predstavili tudi široko ponudbo svojih storitev, saj se ukvarjajo tudi z urejanjem in vzdrževanjem okolja ter čiščenjem prostorov. Posebnost letošnje prireditve je bil razstavni del, kjer so prikazali možnost ureditve grobov ob bližnjem dnevu spomina na mrtve, v cvetličnih aranžmajih pa so začeli uporabljati tudi aluminij, kar je njihova posebnost. Sicer pa to ni nič presenetljivega, saj je Talum skupina za proizvodnjo in predelavo aluminija.
Pomemben del dneva odprtih vrat je bil namenjen likovnemu ustvarjanju mladih. V petek so učenci Osnovne šole Borisa Kidriča Kidričevo pod strokovnim vodstvom njihove učiteljice Irene Tušek ustvarjali na temo rož in cvetličnih aranžmajev. Strokovna komisija v sestavi Irena Tušek, Dušan Fišer, Irena Grdinič in Darko Ferlinc
Foto: M. Ozmec
Revitalovi jesenski dnevi odprtih vrat so bili dobro obiskani, saj so bili prava paša za oči.
je izbrala pet najlepših, ki jih nameravajo preslikati na Revi-talove tovornjake, tako bodo njihova likovna dela vidna po vsej državi. Sicer pa so se podelitve priložnostnih nagrad v petek popoldne udeležili tudi predsednik uprave Taluma Marko Drobnič, župan Občine Kidričevo Anton Leskovar in
ravnateljica OŠ Kidričevo Alenka Kutnjak.
V soboto pa so lahko ustvarjali tudi vsi drugi otroci, ki so želeli. Tudi med njihovimi izdelki so izbrali nekaj del, ki jim bodo dali priložnost, da jih bo videla vsa Slovenija. Kljub slabemu vremenu je bilo kar precej obiskovalcev od blizu
Lancova vas • Lancovski folkloristi na ruskem odru
Rusom predstavili svojo kulturno dediščino
Člani FD Lancova vas so se nedavno vrnili z desetdnevnega obiska v Rusiji, kjer so v Moskvi in okrožju Vladimir obiskovalcem dveh mednarodnih festivalov predstavili bogato kulturno dediščino Lancove vasi in njene okolice. Domov so prinesli lepe spomine na nepozabno gostovanje, hkrati pa so veseli, da so lahko pripomogli k večji promociji Slovenije.
Lancovski folkloristi so znani po tem, da ljudsko izročilo domačega kraja prestavljajo tudi na številnih gostovanjih po tujini. Letošnje je bilo res nekaj posebnega, saj so se odpravili v daljno Rusijo. Povabilo na gostovanje je prišlo prek Zveze ljudskih tradicijskih skupin (ZLTS) Slovenije in članstva v mednarodni organizaciji CIOFF, sta povedala Mateja Verhovšek, predsednica društva, in Janko Jerenko, strokovni vodja skupine. »Vabilo je prišlo precej pozno, zato smo imeli zelo malo časa za priprave. Vsekakor so se nam obrestovale redne vaje in celoletni trud; če ne delaš skozi vse leto, ne moreš v enem mesecu pripraviti 40-minutnega programa,« je o hitrem odzivu na povabilo povedal Jerenko.
»Podati se na gostovanje v oddaljeno Moskvo je bil velik organizacijski pa tudi finančni zalogaj. Na voljo smo imeli le
malo časa, da smo uredili vse potrebno, saj zahteva potovanje z letalom veliko dodatnih priprav - vizumi, letalske vozovnice, prtljaga. Prav tako je bil to čas dopustov, ko so bili nekateri naši člani še na počitnicah. Veseli smo, da nam je kljub vsemu uspelo sestaviti ekipo, ki je bila pripravljena pokriti tudi del stroškov,« je potek priprav povzela Verhov-škova.
Odlične razmere za nastopanje, rusi presenetili kot gostitelji
V Moskvi so se najprej udeležili 7. mednarodnega folklornega festivala, kjer so nastopili v družbi osmih tujih skupin: iz Italije, Brazilije, Romunije, Šrilanke, Portugalske, Kitajske, Koreje in Srbije. Oder je bil postavljen malo zunaj središča
Moskve, v parku, razmere za nastopanje, osvetljava in ozvočenje pa so bili več kot odlični. Čez nekaj dni so se vse skupine preselile v okrožje Vladimir, v mesto Suzdal. Lancovski folklo-risti so tudi tukaj in po okoliških mestih predstavljali plese, pesmi, šege in navade Lancove vasi in okolice. Ob začetku in koncu festivala so se z nekajminutnim programom predstavile vse skupine.
»Rusi so se kot organizatorji zelo potrudili in izkazali spoštovanje do gostujočih skupin, saj so se ob nastopu vsake na zaslonu vrtele kulise iz države, ki se je predstavljala na odru. Tako smo lahko videli na platnu tudi Bled, Ptuj, Ljubljano in Piran. Oba festivala sta bila na visoki organizacijski ravni in takih gostovanj bi si želeli še več,« je sklenil Jerenko.
Rusi so se kot gostitelji izkazali, pravzaprav so jih prijetno presenetili, saj so člani
in daleč. Glede na zapisano v knjigi vtisov so po besedah direktorice Brigite Ačimovič obiskovalci odhajali polni prijetnih vtisov, saj so zaposleni pričarali zanimivo in hkrati za oko lepo sliko vsega, kar ponuja Revital. Vsekakor vredno ogleda in prav tako odkrite pohvale. To je bilo resnično Revitalovo skupno delo, saj je pri tem sodelovala kar polovica vseh zaposlenih. Upajo, da bodo podobni dogodki postali redna priložnost za medsebojno spoznavanje in tudi druženje s tokratnimi ter novimi obiskovalci.
Naj dodamo, da je podjetje Revital, ki je bilo ustanovljeno leta 1991, invalidsko podjetje, v katerem je trenutno zaposlenih okrog 90 delavcev, od tega 42 odstotkov invalidov. Sedež podjetja je na Tovarniški cesti 10 v Kidričevem, dejavnost vrtnarstva pa opravljajo na Kopališki 18 ob naselju Kidričevo. Njihove osrednje proizvodnje
dejavnosti so vrtnarstvo, vzdrževanje okolja, vzdrževanje igrišča za golf, čiščenje in kurirska služba. Ena od poglavitnih dejavnosti je vzgoja lončnic, imajo tudi širok asortiment enoletnic, sadik vrtnin in v zadnjem obdobju tudi trajnic. Proizvodni program temelji na nenehnih posodobitvah opreme in večanju tehnične zmogljivosti. Kot je dejala Ačimovičeva, imajo računalniško podprto vodenje proizvodnje, zaradi vlaganja in širitve pa so veliko skrb posvetili prilagajanju potrebam kupcev tudi na področju vele-prodaje. Trenutno imajo le eno maloprodajno enoto, ki posluje na sedežu vrtnarije v Kidričevem. Sicer pa skozi vse leto ponujajo kakovostne okrasne lončnice, enoletnice, okrasne rastline, zimzelene rastline, po-krovne, senčne in cvetoče trajnice. Imajo pa tudi vozni park, s katerim naročene proizvode tudi razvažajo.
-OM
r
PTUJSKA TELEVIZIJA
FD Lancova vas slišali od nekaterih prejšnjih skupin, da so se iz Rusije vrnile s slabimi izkušnjami. V prostem času so gostitelji poskrbeli za številne oglede kulturnozgodovinskih znamenitosti in animacije, lan-covskim folkloristom pa ostaja v spominu predvsem nepozabna vožnja z moskovskim me-trojem. V ruski prestolnici so se srečali tudi s predstavniki slovenskega konzulata, za en dan pa so jim priskrbeli tudi uradnega prevajalca.
Ob koncu festivala so doživeli še eno prijetno presenečenje. Pred njihovim nastopom so recitirali nekaj Prešernovih verzov v slovenščini, ki so jih nato prevedli še v ruščino. Na Rusijo tako ostajajo nepozabni spomini, ki jih bodo zapisali v bogato društveno kroniko.
Petra Krajnc
Torek 16,10, 8;30 Prodajno okra 3:00 Dnevnik TV Maribor - pan. 9:25 Kuhinjioa - pon. 9:50 Info kanal 10:00 Ptujska kronika • pon. 10:20 Info kanal 11:00 Modro-pon. 1:30 Info kanal 1:45 Prodajno okno 2:00 Ptujska kronika 2:2D Info kanal 2:50 Prodajno okno 3:05 Pomorski tednik-pon. 3:30 Info kanal 15:35 Kuhinjica 18.00 Ptujska kronika - pan. 16:20 Info kanal 16:30 Prodajno okno 17:00 Soortfno)-10. oddaja 17:30 Moto scena -14. oddaja
Jž vl
PROGRAMSKA SHEMA PeTV
15:35 Kuhinjica 16:00 Ptujska kronika - pon. 16:20 Info kanal 16:30 Prodajno okno 17:00 Cista umetnost -12. oddaja 17:20 Gvatemala - De čela potresov in vulkanov 17:50 Info kanal 18:00 Povabilo na kavo 18:35 Kultura na dlani - 9. oddaja - pon. 19:35 Info kanal 20:00 Ptujska kronika-pon. 20:20 Moto scena -H. oddaja-pon. 20:50 Povabilo na kavo - pon.
21:25 Ep k napoved ni k 21,55 Ren TV Gorfcnica
a|a-p
13:00 Ptujska kronika - pon. 13:20 Kultura na dlani - 9. oddaja - pon. 19:20 Info kanal
10:40 Izrabljeno gumo - Sezuti avtomobili 20:00 Ptujska kronika - pon. 20:20 Sport(no)-10. oddaja-pon.
.napovednik -10. oddaja -.pon. ^.55M, m
22:55 Info kanal Četrtek 18.10. 8:30 Prodajno okno 3:00 Dnevnik TV Maribor - pon. 9:25 Kuhi nji ca - pon. 9:50 Info kanal 10:20 Modro - pon. 10:50 Info kanal 11:45 Prodajno okno 12:00 Ptujska kronika 12:20 Povabilo na kavo-pon.
^^rí^T,3 " pan Í3;Q0 PrGdSjrDükno
-pon
21:45 Zomlia in mi -10. oddaja 22:10 Ptujska kronika-pon. 22:30 Info kanal Sreda 17.10. B:30 Prodajno okno 9:00 DnevnikTVMaribor-pon. 9:25 Kutiinjica - pon. 9:50 Info kanal 10:00 Ptujska krortika - pon. 10:20 Info kanal 11:00 Modro - pon. 11:30 Info kanal 11:45 Prodajno okno 12:00 Info kanal 12:50 Prodajno okno 13:05 Poslanski utrip -10. oddaja - pon. 13:50 Info kanal 15:20 Odpadna električna in elektronska oprema
13:15 Info kanal 15:30 Kuhinj ica I6:j] Pujska kronika - pon. 16:20 Info kanal 16:30 Prodajno okno 17:00 Epk napovednik -10. oddaja - pon. 17:30 Info kanal 13:00 Ptujska kronika - pon. 13:20 Sport(no)-10. oddaja -pon. 13:50 Info kanal
19:4G Nevarni odpadki-Skrivnostni svet omar 20:00 Ptujska kronika - por. 20:20 Poslanski utrip - ID. oddaja - ppn. 21:05 Ptujske odrske deske - 9. oddaja - pon. 21:30 Cista umetnost -12. oddaja - pon. 21:5011. roiata Ptujčanka - pon. 22:05 Ptujslia kronika - pon. 22:25 Zemlja in mi -10. oddaja - pon. 22:50 Info kanal
Foto: arhiv FD Lancova vas
Člani FD Lancova vas so bogato kulturno dediščino Lancove vasi in njene okolice predstavili v daljni Rusiji.
Prireditvenik
Torek, 16. oktober
18:00 Ptuj, Narodni dom: predavanja arheologa Draga Obradoviča -
Osupljiva arheološka odkritja v starodavnih deželah - Egipt 18:00 Slovenska Bistrica, knjižnica Josipa Vošnjaka: predavanje Upravljanje s časom - upravljanje z življenjem
Sreda, 17. oktober
09:00 Ptuj, kongresna dvorana hotela Primus: strokovni regijski posvet
ISIO - nova znanja in spretnosti za nova delovna mesta, do 15.45 16:00 Ormož, Knjižnica Franca Ksavra Meška: pravljična ura 18:00 Ptuj, Narodni dom: predavanja arheologa Draga Obradoviča -
Osupljiva arheološka odkritja v starodavnih deželah - Petra 19:30 Ptuj, Mestno gledališče: premiera predstave Mahmud
Četrtek, 18. oktober
09:30
11:00 18:30
18:30
18:30
19:00
Ptuj, Mestno gledališče: predstava Mahmud, ponovitev ob 11.30, za šole in izven
Slovenska Bistrica, grad: Dan vintgarja
Poljčane, knjižnica: predavanje Mladostništvo - čas nasprotovanj in sodelovanj
Pragersko, Vodni stolp: delavnica izdelovanja rož iz najlona in volne
Ptuj, Narodni dom: predavanja arheologa Draga Obradoviča -Osupljiva arheološka odkritja v starodavnih deželah - skrivnosti starodavnih zvitkov
Ptuj, Kolnkišta: Festival KPŠ - Vino ni voda; predstavitev vinogradništva Turčan in nastop Bernardke in pevk s Strmca
Petek, 18. oktober
09:30 11:00
15:00
18:30
19:00
19:00
19:30
20:00
22:00
Ptuj, Mestno gledališče: predstava Mahmud, za šole in izven Skorba, dom krajanov: občinski praznik Hajdina, srečanje starejših občanov
Žetale, OŠ: 13. občinski praznik; osrednja prireditev, ustvarjalne delavnice ob 200-letnici šolstva
Pragersko, Dom krajanov: 7. obletnica ustanovitve TD Breza Pragersko Gaj
Ptuj, atrij knjižnice Ivana Potrča: festival KPŠ Vino ni voda; predstavitev vinske kleti Štoka, glasbena skupina Samson Ptuj, Miheličeva galerija: odprtje razstave Oscar Kokoschka, zgodnja grafična dela in njegov vpliv na Elso Oeltjen Kasimir in Jana Oeltjena
Ptuj, refektorij minoritskega samostana: Viktorinov večer - Orhideje Slovenije, predavanje Marjana Šenice; nastop pevk KD ljudske pevke Jezero Ptuj
Žetale, šotor pri OŠ: 13. občinski praznik; društveni večer z ansamblom Štajerski baroni, podelitev pokalov in priznanj Ptuj, Kolnkišta: Festival KPŠ - Vino ni voda; koncert glasbene skupine Samson
Mestni kino Ptuj
Četrtek, 18. oktober: 19:00 Kraljestvo vzhajajoče lune. Petek, 19., sobota, 20., in nedelja, 21. oktober: 17: Paranorman; 19:00 Kraljestvo vzhajajoče lune; 21:00 Bournova zapuščina.
TV
Televizija Skupnih nternih Programov
TV
www.siptv.si
TOREK 16. 10.
SREDA 17. 10.
00:00 Video strani 8:00 Destmik - Razstava »Potovanje okrog
sveta« 9:20 Polka in Majolka 10:20 Utrip iz Ormoža 11:20 Video strani 18:00 Glasbena oddaja 19:30 Glasbene novičke z Ingrid 20:00 Dobrodelni koncert za živali 2012 22:30 Duhovna oaza 23:00 Video strani
00:00 Video strani 8:00 Hajdina - Vinske pesmi Skorba 2012 9:00 Hajdina - Oddaja iz preteklosti 10:00 Oddaja iz Občine Starše 11:30 Oddaja ŠKL 12:30 Video strani 18:00 Oddaja iz Občine Starše 20:00 Društvo Evropa Dona na Hajdini 21:00 Utrip iz Ormoža 22:00 Gostilna pri Francetu 23:00 Oddaja o kulturi 23:30 Video strani
ČETRTEK 18. 10.
Z vami že 15 let!
00:00 Video strani 8:00 Srečanje ob Svetovnem dnevu učiteljev 9:15 Ujemi sanje 10:10 Ptujska kronika 10:35 Duhovna oaza 11:00 Video strani
16:00 Seja sveta Občine Lenart - V ŽIVO 20:00 Oddaja iz občine Dornava 21:40 Gostilna pri Francetu 22:40 Ptujska kronika 23:00 Video strani
Uredništvo:(02) 754 00 30 Marketing:(02) 780 69 90, 031 627 340
Dornava 116 D, 2252 Domava
AVTOMOBILI P.R.& AVTO FILIPIČ Industrijska 9, MARIBOR 02 2283020, 031 658 679
-NOVA VOZILA FORD
-	POOBLAŠČENI SERVIS VOZIL FORD
-	KREDITI NA POLOŽNICE BREZ POLOGA
-	ODKUP VOZIL & ODPLAČILO LEASINGOV & MENJAVE
CENA« OPR.
PEUGEOT206 Ul, 3 VRATA	2000	M»,DO
SEAT LEON 1.4 S VRAT, SLO	2003	4.590,00
CHEVROIET AVEO12,3 VRATA	2000	4.910,DO
PEUGEOT 200 CC 1.6 CA8RI0IET	2005	5.490,00
FORD FIESTA COMFORT M, 5 VRAT, SLO 2008	5.990,00
FORD FIESTA 14 TDCI, S VRAT	2007	5.990,00
FORD FIESTA TREND M, 5 VRAT	2009	8.190,00
FORD FIESTA TREND 1,25,5 VRAT	2009	8.190,00
TOYOTA AURIS 2.0 DIESEL TERRA	2007/08	1.990,00
FORD FUSION 1.G IEBOMV	2011	9.890,00
WV TOURAN 2.D AVTOMATIC	2007	11.290,00
FORD SMAX 2J) TDCI, SLO	2008	12.990,00
FORD FOCUS 1.61WCTH1ENIWARANCUA 2012	13.990,00
BMW 32Si AVTOMATIC, 4 VRATA	2005	13.990,00
8MW M3 SMG COUPE AVTOMATIH	2002/03	17.990,00
EL PAKET,SERVO VOL 1.LAST., SERV. KNJIGA 1.1ASTJE 44.190 lm ALU PIAT, AVT.KLIMA POTOV. RAČ, LE 70850 Ion AVT.KUMA, POTOV. RAČUN. LE 49.594 km, RUIEIOOIR KOMUNIK. PAKET MAST, ELEKT. PAKET AVT.KUMA, SAMO 6.450 km TEMROMAT, ALU PIAT. ENOPROS, DRUL AVTO URNA STREHA, NOVI MODEL ŠPORTNO PODVOZJE USNJE, P01RSERV.KNJIGA
KOV. SV. ZELENA KOV. ZLATA RDEČA ČRNA
KOV. TANGO ORANGE KOV. SV. MODRA KOV. RDEČA KOV. ZELENA S01IEEZE KOV. TEMNO SIVA KOV. ČRNA KOV. T. SIVA KOV. ČRNA DELA
KOV. ČRNA K0V.Z1ATA
Ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več se glas tvoj ne sliši. Le lučko na grobu bo upihnil vihar, a v naših srcih je ne bo nikdar.
SPOMIN Janez Toplak
1928-2007
IZ STOJNCEV 108
14. oktobra 2012 minilo je pet let, kar odšel si tiho, brez
slovesa, dragi mož, oče, tast in dedek.
Hvala vsem, ki se ga spominjate s cvetjem in svečkami.
Vsi njegovi
ŠE VEČ VOZIL NAJDETE NA : www.avto.net/avtomobilipr
Mali oglasi
KMETIJSTVO
KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursus ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197.
PRODAM bukova drva, razcepljena, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, brezplačna dostava, ugodna cena. Telefon 051 667 170._
KUPIM TRAKTOR, enoosno kiper prikolico Tehnostroj in ostale priključke. Tel. 041 235 349._
NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Tibaot, Babi-nci 49, Ljutomer, tel. 02 582 14 01.
BELE KOKOŠI, težke 4 kg, po 4 € za žival, prodajamo. Tel. 688 13 81 ali 040 531 246, Rešek, Starše 23.
PRODAM bukova kalana drva, metrska. Tel. 031 839 764._
KUPIM jalove krave in telice. Tel. 041 263 537._
PRODAM večjo količino hlevskega gnoja. Tel. 031/281 453._
KUPIMO bikce simentalce, stare od 10 do 14 dni. Telefon 041 875 779.
PRODAM osem mesecev brejo telico simentalko. Telefon 031 713 160.
PRODAM ovna in brejo ovco. Telefon 031 825 470.
NEPREMIČNINE
NA PTUJU kupimo garsonjero ali eno-sobno stanovanje. Tel. 031 781 514.
ZAPOSLIMO monterje vodovodnih naprav v tujini. Akromis-mont, d. o. o., Zabovci 85, Markovci, tel. 051 335 724.
KMETIJSKA ZADRUGA PTUJ
D OMAČA ZELENJAVA
JABOLKA
SOLATA
Kmetijska zadruga Ptuj z.o.o.,
Miklošičeva 12, 2250 Ptuj
Tel.: 02 749 03 00, Fax.: 02 749 03 51
KZ Ptuj nova poslovalnica 'ADRUŽNIK na lokaciji Rogozniška c. 27, Ptuj, z delovnim časom:
Ponedeljek - petek 8 00 do 17 00, Sobota	8 00 do 12 00
Domače zelenjavo je prav tako možno dobiti v vseh ostalih poslovalnicah KZ Ptuj z.o.o.
Z nakupom domače zelenjave podpirate LOKALNO KMETIJSKO PRIDELAVO
»DARS d.d. prodaja enostanovanjsko hišo z gospodarskim poslopjem in pripadajočim zemljiščem na naslovu Dolena 36a, Videm.
Razpis javnega zbiranja ponudb za prodajo je objavljen na spletni strani www.dare.si in v razglasnem delu Uradnega lista RS, z dne 12.10.2012.
Izhodiščna vrednost prodaje je 83.000,00 EUR. Dodatne informacije na tel. št. 01/300-99-20.«
Let je pet minilo, odkar se je srce tvoje ustavilo. Tvoje dobre nam vrline nate vračajo spomine.
SPOMIN
16. oktobra mineva pet let žalosti, odkar te ni več med nami,
Marija Kelc
SP. VELOVLEK 40
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njenem grobu in ji prižgete svečo.
Tvoji
íPoifuiajts nai
na ius.touns.rn ijitstu!
RADIOPTUJ
KO. úftUtU
www.radio-ptuj.si^)
Zaman te iščejo naše oči, zaman te kliče naše srce, srce ljubeče zdaj spi, nam pa rosijo se solzne oči. Odšel si, več te ni,
v bolečini nemi tiho sklonili smo glavo, z lepo mislijo na te - za slovo.
ZAHVALA
V četrtek, 11. 10. 2012, smo se poslovili od našega ata, dedka in pradedka
Antona Šeruga
22. 5. 1942-9. 10. 2012 IZ KICARJA
nazadnje stanujoč v Ljutomeru
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče, za svete maše in spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala g. župniku ter ge. Veri, pevcem za odpete pesmi, godbeniku za odigrano Tišino, pogrebni službi Bratuša iz Križevcev in Komunalnemu podjetju Ptuj.
Žalujoči: partnerka Anica, sin Branko, hčerki Danica in
Jožica z družinami
NAGRADNA
STAJERSKEGA TEDNI
Bralci, nagrajujemo vašo zvestobo. V času od 12. oktobra pa vse do 6.
novembra bomo v vsaki številki štajerskega tednika med tekstom objavili dve besedi, ki ju boste morali najti, izrezati, nalepiti na kupon
ter kupon poslati na dopisnici na naslov radio
6, 2250 Ptuj. Med vsemi prispelimi dopisni
izžrebali srečne nagrajence, ki bodo
Beauty world. Imena nagrajencev
časopisu štajerski tednik, obve:
raičeva ulica mbra bomo drogerije novembra v pa vam bomo
(f^áim
Na kupon nalepite iskani besedi ter ga pošuite ali prinesite na naslov: Radio Tednik Ptuj, RaiJeva ulica 6,2250 Ptuj.
Leskovec • Tretji gasilski boj
Zanimivo za obiskovalce, ekstremno težko za tekmovalce
V Leskovcu se je skozi ves sobotni dan odvijalo izjemno zanimivo (in težaško) tekmovanje gasilskih dvojic v polni gasilski opremi v premagovanju ovir. Tekmovanja, ki je zelo podobno t. i. Fire combatu, se je kljub slabemu vremenu udeležilo kar 43 dvojic iz vseh koncev Slovenije, en tekmovalni par pa je prišel tudi iz sosednje Hrvaške.
Pobudnik ideje za tovrstno atraktivno tekmovanje je poveljnik PGD Leskovec Peter Jagarinec, ki je sicer tekmoval tudi sam, v mešani dvojici s sotekmovalko Petro Kozel. »Z udeležbo sem seveda zelo zadovoljen, saj pride vsako leto več tekmovalcev. Naše tekmovanje tukaj v Leskovcu sicer ne šteje za točke državnega prvenstva v gasilski disciplini Ognjeni dan ali Fire combat, a je odlična vaja in preizkušnja za vse tekmovalce. Ta gasilska disciplina je tekmovanje, sestavljeno iz premagovanja raznih ovir, uporabe reševalne tehnike, prenosa ponesrečenca in vlečenja cevovoda. Res je, da je na našem območju to tekmovanje manj znano kot drugod po državi, zato je tudi manj ekip iz Podravja. Poleg naju s Petro iz Leskovca so prišle še ekipe iz Prvencev, Vidma, Podlehnika in Stoperc ter seveda iz veliko drugih krajev po Sloveniji, od Dolenjske, Notranjske, Prekmurja itd.«
Vsak par se je na poligonu pred gasilskim domom v Leskovcu v polni gasilski opremi, ki tehta dobrih 20 kilogramov, in z dihalnim aparatom na obrazu moral najprej pomeriti v premagovanju slaba dva metra visoke
ograje, nato se je bilo treba po vseh štirih splaziti skozi ozek in nizek tunel z naklonom navzgor in navzdol, sledilo je vzpenjanje na šest metrov visok stolp, kamor je bilo treba potegniti še 20-kilogramsko utež, in se nato z vrvjo spet spustiti na tla, nato prenesti deset 25-kilogramskih vreč z enega platoja na drugega, potem dvigniti in prenesti 80-ki-logramsko človeško lutko z ene točke na drugo, zatem z vrvjo potegniti 40-kilogram-sko gumo do začrtane točke in za konec razviti še težko B-cev do določene točke ter od tam s curkom zadeti tarčo na oddaljenosti 10 metrov. Zmagovalec je bil par, ki vse te naloge opravi v najkrajšem možnem času z najmanj možnimi kazenskimi točkami (za kazenske točke je veljala že nekoliko nepravilno poravnana noga lutke ob položitvi na zahtevano točko). Da gre za izjemno naporno preizkušnjo, ni dokazala le omedlevi-ca ene od tekmovalk, ampak povsem izžeti obrazi vseh tekmovalcev po koncu boja, ko so jim iz opreme brez izjeme morali pomagati navijači.
Peter Jagarinec je bil ob koncu z rezultatom, ki sta ga dosegla s Petro, zelo zadovo-
Po plazenju skozi neraven, nizek tunel je bilo treba splezati in se nato z vrvjo spustiti s šestmetrske-ga stolpa (vmes pa nanj še potegniti 20-kilogramsko utež).
ljen, še posebno ker se je Petra v prvem krogu nekoliko poškodovala: »Zato sva v drugem krogu za premagovanje vseh ovir porabila nekoliko več časa, ni pa bil zaostanek prevelik, kar kažejo tudi rezultati. Če ne bo večjih posledic, upam, da bova odlično nastopila tudi na sklepnem državnem prvenstvu v Fire combatu v Kočevju, kjer računava na prvo mesto v kategoriji mešanih dvojic,« je še povedal Jagarinec.
Petra in Peter na gasilskem boju v Leskovcu nista bila edina mešana tekmovalna dvojica; teh je bilo sedem, sicer pa je bilo največ moških parov in
najmanj ženskih.
Končani rezultati letošnjega gasilskega boja pa so takšni: v kategoriji A (moški do 30 let) sta se na prvo mesto uvrstila tekmovalca iz PGD Ig, na drugo mesto tekmovalca iz PGD Dolenja Trebuša in na tretje mesto tekmovalca iz PGD Razvanje. V kategoriji B (moški nad 30 let) sta se najbolje odrezala člana PGD Bistrica ob Dravi, drugo mesto je zasedla ekipa iz PGD Sp. Polskava, na tretje mesto pa se je uvrstila dvojica iz PGD Leskovec (Peter Jagarinec) in PGD Lukovica (Jure Čokl). V kategoriji C (mešana ekipa) se je najbolje odrezal par iz
PGD Mozirje in PGD Lukovi-ca, na drugem mestu je pristal par iz PGD Bistrica ob Dravi, na tretjem pa člana PGD Leskovec (Mateja Vindiš in Davorin Potočnik). V kategoriji D (ženska ekipa) sta zmagali tekmovalki iz PGD Leskovec (Petra Kozel) in PGD Mozirje (Blanka Jakopin), drugi sta bili tekmovalki iz DVD Sesve-tski Kraljevac, tretji pa tekmovalki iz PGD Radovljica in PGD Leskovec.
Kot je še povedal Jagarinec, bo gasilski boj v Leskovcu spet organiziran naslednje leto, pri izvedbi pa pomagajo Občina Videm, gasilska zveza in sponzorji.
SM
Osebna kronika
Rodile so: Daniela Kolenko, Zakl 28 b, Podlehnik - deček Simon; Simona Vajda, Bukovci 101 a, Markovci - deček Jakob; Tanja Dogša, Grabe 5a, Središče od Dravi - deček Maj; Jasmina Kacijan, Krčevina pri Vurbergu 58, Ptuj - deklica Emili; Andreja Anžel, Ul. 5. prekomorske 21, Ptuj - deček Bor; Rebeka Kociper Škedelj, Šardinje 15 a, Velika Nedelja - deček Erik; Barbara Marčič, Ljubljanska ul. 19 a, Maribor - deklica Elizabeta Paulina; Korena Čerček, Markova ul. 7, Maribor - deklica Viktorija Klara; Janja Kosar, Ul. Nikole Tesle 11, Kidričevo - deklica Eva. Umrli so: Jožefa HVALEC, roj. Šprah, Mostje 2/a, roj. 1926
-	umrla 3. oktobra 2012; Stanislava ŠAŠE, roj. Skledar, Breg 85, roj. 1942 - umrla 3. oktobra 2012; Marija ŽERAK, roj. Čelofiga, Žetale 8/a, roj. 1925 - umrla 1. oktobra 2012; Vinko MURKO, Mestni Vrh 39, Ptuj, roj. 1931 - umrl 29. septembra 2012; Metka MULEJ, roj. Kostanjevec, Go-rišnica 124, roj. 1969 - umrla 1.oktobra 2012; Antonija ZUPANIČ, roj. Žumer, Hajdoše 17, roj. 1923 - umrla 3.okto-bra 2012; Andrej PUŠAVER, Majšperk 55, roj. 1935 -umrl 8. oktobra 2012; Štefanija KRIŽE, roj. Šantl, Na gradu 4, Ptuj, roj. 1921 .- umrla 4. oktobra 2012; Elizabeta BEZJAK, roj. Junger, Štuki 28, Ptuj, roj. 1931 - umrla 3. oktobra 2012; Konrad STRELEC, Grajena 14, Ptuj, roj. 1955 - umrl 4. oktobra 2012; Marija PETROVIČ, roj. Vojsk, Zgornji Velovlek 20, roj. 1924 - umrla 5. oktobra 2012; Branko ROBINŠČAK, Na postajo 49, Ptuj, roj. 1957
-	umrl 6. oktobra 2012. Poroke Ptuj: Andrej HOL-CER, Moškanjci 59, in Petra URNAUT, Moškanjci 59; Marko VURZER, Grajena 75, Ptuj, in Klara ŠMIGOC, Rimska ploščad 23, Ptuj.
OKNA • VRATA - GAR. VRATA
I\AI 'O/iS.,,,
Hardek 34g, 2270 ORMOŽ
Tel.: 05 99310 86; e-mail: info@naitois.si
VELIKA NAGRADNA IGRA!
v kolikor se odločite za nakup naSIh artiklov do 15.10.2012 lahko dobite vrnjeno kupnino
do 3.000,00 €!!!!
za več informacij nas pokličite pa poglejte na www.naltors.slt
UGODNO!
Foto: SM
Za začetek so morale tekmovalne dvojice premagati 1,80 metra visoko oviro.
Napoved vremena za Slovenijo
Če je vlažen in mrzel Luka (18.), 10/10 repo popuka in osmuka.
Po uspešno opravljenih preizkušnjah so se vsi tekmovalci »zrušili« od napora in tudi sreče, da jim je uspelo. Na posnetku sta domačina, Peter Jagarinec in Petra Kozel.
Danes bo oblačno in deževno. Temperature bodo od 7 do 13, na Primorskem okoli 15 stopinj C.
Vremenska slika
Nad zahodno Evropo in zahodnim Sredozemljem je obsežno ciklonsko območje. Vremenska fronta se prek območja Alp in severne Italije bliža Sloveniji. Pred njo doteka k nam od jugozahoda razmeroma topel in vlažen zrak.
Obeti
V sredo in četrtek bo deloma jasno z občasno zmerno oblačnostjo. Zjutraj bo po nižinah megla. Čez dan bo ponekod pihal jugozahodni veter.
Foto: SM
Foto: SM