UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Ul. Martiri della Libertži (Ul. Commerciale) 5/1. Tel. 28-770. Za Italijo: Gorica, P.zza Vittoria 18/11. Pošt. pred. (casella post.) Trst 431. Poštni č. r.: Trst, 11/6464 Poštnina plačana v gotovini NAROČNINA: tromesečna lir 350 - polletna lir 650 - letna lir 1250; — za ino zemstvo: tromesečna lir 600 - polletna lir 1100 - letna lir 2200. Oglasi po dogovoru Spedizione ln abb. postale I. gr. ŠT. 197 TRST, ČETRTEK 27. MARCA 1958, GORICA LET. VII. OB OBISKU DAG HAMMARSKJOELDA V MOSKVI Hladn a vi )jna med Vzhodom in Zapadom s e ostri Človeštvo se bliža robu prepada - Če hoče uspeti, mora politika zapada biti krščanska v dejanjih Najpomembnejši politični dogodek tega ledna je prihod glavnega tajnika Združenih narodov llammarskjoelda v prestolnico Sovjetske Rusije. Mož, ki je znan kol eden naj-spretnejših in najpotrpežljivejših diplo-niat-skili posredovalcev v svetu, je dospel v Moskvo ravno v trenutku, ko so pogajanja med zapadnjaki in komunisti o sklicanju sestanka najvišjih predstavnikov obeh taborov za-51 a v slepo ulico. Iz tega izhaja, da je prišel v Moskvo z nalogo in namenom posredovali med sprtimi strankami ler omogočiti vsemi težavam na-kljub sestanek, katerega tako' željna pričakujejo vsi narodi na zemlji. In res ie imel Haina.rskjoeld takoj po prihodu s Hrušče-voin in zunanjim ministrom Gromikom v Kremlju razgovor, ki je trajal okrog dve uri Uradno' seve molče, o čem so razpravljali, čeprav vsi v politiki izvedeni ljudje dobro vedo, za kaj pravzaprav gre. ZAKAJ SE NE MOREJO SESTATI? Rusi žele, da bi se takoj sklicalo zborovanje načelnikov Vlad razprtih velesil, katerega naj bi se udeležilo čim večje število' zastopnikov tudi drugih dežel, in sicer tudi nevtralnih. Zberejo naj se možje, ki imajo v svojih državah odločilno besedo, ter začnejo brez odloga reševati spore, razdvajajoče današnje človeštvo, v prvi vrsti naj se pa lo-lijo' postopnega razoroževanja. Kar namreč najbolj tlači narode ter jih navdaja s skrbjo in strahom, je zmerom ostrejša tekma v atomskem oboroževanju. Ljudstva zahtevajo, naj se že enkral prenehajo ato-mska razstreljevanja ter sploh prepove uporaha jedrnega orožja. To je zanje prvo in glavna, vse ostalo je drugotnega pomena in se ho pozneje reševalo. Tak sestanek se lahko skliče takoj in zanj ni treba bogsi-gavedi kakšnih priprav. Že to, da se razdvojeni državniki sestanejo in začnejo pogajati, bo dobro vplivalo in zmanjšalo' napetost v svetu. Ainerikanci in njih zavezniki so pa drugega mišljenja: Sestanek mora biti tako skrbno in temeljito pripravljen, da ho prav gotovo uspel, sicer nima smisla ga sklicevati. Vsak novi neuspeh bi namreč naro-de le globoko razočaral in razmere v svetu saino poslabšal. Odnošaji med državami bi |>oslali še hujši, kot so danes. NEPREMOSTLJIVA NASPROTJA Kdo.r pa hoče resničen sporazum med narodi, ne sme omejiti pogajanj na razoroževa-nje, temveč jih raztegniti na liste velike sporne zadeve, ki so pravi vzrok vseh nesporazumov in s tein same oboroževalne tekme. Izvor vsega nemira v Evropi je na priliko razkosanost Nemčije. Vse dotlej, dokler se nemškemu narodu ne vrne pravica, da svobodno sklepa o svoji usodi ter se spet združi v enotno državo, bo Nemčija ognjišče stalnega nepokoja in se tudi Evropa ne more umiriti. Isto velja o številnih vzhodnih deželah on. kraj železne zavese: o Češkoslovaški, Poljski, Ogrski, Romuniji, Bolgariji in o baltskih državah, ki so pod oblastjo Moskve in nimajo svobode, da bi odločale o svoji bodočnosti. Tako nasilno stanje, v katerem živi približno' ena tretjina evropskega človeštva, ne more večno trajati. Prej ali slej bo treba lem narodom vrniti pravico do samoodločbe in demokracije. To so ležka, a zelo važna vprašanja, katera bo treba nekoč rešili. Zapadnjaki, in zla-Sli Ainerikanci, zahtevajo, naj se o njili začne govoriti že na prihodnjem sestanku načelnikov vlad, kar pa Sovjetska zveza najodločneje odklanja. Rusi spet postavljajo zahtevo, naj Ameri-kanci ukinejo svoja vojaška oporišča v Evropi in v drugih deželah okrog meja Sovjetske zveze ler odpokličejo svoje edinice v domovino. To zahtevo pa seve Ainerikanci odbija- j0'- Rusija se noče odpovedali važnim postojankam.,ki si jih je z zadnjo vojno prihorjla v osrčju našega kontinenta, Amerika pa ne mara .prepustiti evropskih zaveznikov premoči Moskve ter hoče biti dobro pripravljena za primer vojaškega spopada s komunisti. V 3 lednih 9 razstrelitev Medi eui ko tako obvladuje nasprotna tabora najgloblje nezaupanje, gre seve tekma v atomskem oboroževanju dalje. Ravne te dni se vodilni krogi v Washingtonu ukvarjajo z vprašanjem, kaj naj pomeni, da so Rusi v novejšem času s toliko naglico pospešili svoje atomske poskuse. V zadnjih 3 tednih je bilo v Sovjetski zvezi nič manj ko 9 jedrnih razstrelitev. V Ameriki domnevajo, da nameravajo Rusi s temi poskusi izpopolnili čimprej svoje medcelinske izstrelke, ki jih zapadnjaki še nimajo, ter nato s povečanim poudarkom zahtevati, naj se vsa atomska razstreljevanja prepovejo. Američani pa ne žele, da bi se poskusi ustavili, preden bi tudi oni ne imeli medcelinskih izstrelkov, predvsem pa preden ne izumijo posebnih priprav, s katerimi je mogoče ugotoviti sleherno atomsko razstrelitev na svetu, pa naj se izvrši še tako tajno. Edino to hi dajalo zapadu jamstvo, da Rusi ne bodo skrivaj nadaljevali poskusov. S tem vprašanjem se sedaj peča poseben odbor ameriških znanstvenikov pod vodstvom dr. Jaincs Killiana. To so vzroki, zakaj Rusi tako zelo prili-skajo. da bi se načelniki vlad čimprej sestali in lotili razoroževanja, začenši s takojšnjim prenehanjem jedrnih poskusov. Na lepši način hi si Rusi seveda ne inojrli zavarovali prednosti, ki so si jih priborili na atomskem in s tem na vojaškem področju. Razumljivo pa je, da se zapadnjaki za take sovjetske predloge ne luvgzna kako navdušujejo. O razorožitvi bi se radi pogajali z boljševiki šele tedaj, kadar bi jih v nekaterih panogah atomske znanosti popolnoma dohiteli. Zalo1 jim zelo prav hodi. da lahko postavljajo na dnevni red bodočega sestanka združitev Nemčije in vprašanje vzhodnih držav onkraj železne zavese, četudi vedo, da Rusija o tem noče nič slišali. S tem upajo pridobiti na času ter dohiteti Sovjetsko zvezo v atomskem oboroževanju. ŽARIŠČA NEMIROV To je, razume se, tudi oblika hladne vojne, ki vznemirja človeštvo. Nasprotja med sovražnima taboroma prihajajo pa do izraza v še neprimerno nevarnejših oblikah. Kjerkoli v svetu nastanejo resnejši spori, jili skušajo nasprotne si velesile izkoristiti v svoje namene. Najnovejši primer nam nudi meščanska vojna v Indoneziji. Sukarnova vlada v Džakarti prejema pomoč iz Sovjetske zveze, uporniki na bogatem otoku Sumatri pa od nacionalistične kitajske vlade Čang Kaj Seka na Formozi, to se pravi posredno od Amerike. Ravno tako se dogaja v Sredozemlju, kjer en tabor podpira Naserja, drugi njegove nasprotnike, ta Jude, drugi Arabce. Ista pesem v Alžeriji: narodnoosvobodilnemu gibanju prihaja orožje skozi pustinje Libije in Tunizije iz Egipta, torej posredno' od komunistov, kar spravlja Amerikance v največjo zagato. Kaj naj narede oni? Če podprejo Francijo, odbijejo od sebe ves arabski svet, ako pomagajo za narodno samostojnost se borečim Al-žireein, zgube velevažne francoske zaveznike in prijatelje v Evropi. Stali brezbrižno ob strani jim tudi ni mogoče, ker bi s tem prisilili Alžiree in druge Arabce v Severni Afriki, da prejemajo pomoč z vzhoda ter tudi nehote postanejo zavezniki Moskve. (Nadaljevanje na 3. strani) NOVICE Z VSEGA SVETA VOLITVE NA TRŽAŠKEM Za vso llalijo je bilo vloženih nad 80 volilnih znakov, od katerih jih pride v poštev kar 14 za Tržaško. Tiv pa ne pomeni še, da se bo za 4 poslanska mesta tu potegovalo 14 list, zakaj posamezne skupine imajo še čas, da se med seboj združijo in enotno nastopijo. Do danes je gotovo, da bodo samostojno nastopili le demokristjani, komunisti, republikanci, liberalci in fašisti. Vsi ostali se še pogajajo, da bi postavili skupne kandidatne liste. Imena svojih kandidatov so najprej razglasili komunisti. Ti so: Vidali, Bernetičeva, Pogassi in Buri o. Vidali je izjavil, da so se komunisti pogajali za skupen nastop tudi z drugimi skupi? nami, a ker ni prišlo do sporazuma, so se naposled odločili za samostojno listo. Demokrščanski kandidatje pa so: prof. Sciolis, Bologna, Laura Eulambio in dr,. Franzih TRETJI AMERIŠKI SATELIT Včeraj so Amerikanci pognali v vesolje svoj tretji umetni mesec, imenovan Explorer III. Nekoliko večji je od prejšnjega, ker telila 14 kg in je dolg 2 metra. Poskus je v bistvu uspel, saj je satelit začel kmalu krožiti okoli zemlje in pošiljati v 4 minutah že znake od sebe, toda vse se vendar ni izteklo tako, kol je bilo predvideno. Mesec so namreč zagnali v napačno smer, tako da ie ExpIorerju, kol pravijo ameriški učenjaki, usojeno zelo kratko življenje: v nekaj dneh se bo že spustil proti zemlji. Kljub temu pa lahko govorimo o očitnem napredku ameriškega znanstva. MOČ NEMČIJE Mnogi so domnevali, da bodo gospodarske težave, ki se pojavljajo v Ameriki, slabo vplivale tudi na Nemčijo. Meseca januarja je namreč njena trgovinska bilanca po dolgih letih prvič izkazala znaten primanjkljaj, sc pravi, da je Nemčija mnogo več uvozila iz tujine kol tja izvažala. Toda podatki za februar so lo črnogledost povsem razpršili. V tem mesecu je namreč Za-padna Nemčija uvozila iz inozemstva blaga za 2.410 milijonov mark (ena marka je vredna 150 lir), izvozila pa blaga za 2.950 milijonov. Prebitek znaša torej velikanski znesek 540 milijonov. Zopetni dokaz, kako je Nemčija gospodar, siko čvrsta. Če bi Amerika res zabredla v krizo, bi pa seveda potegnila za seboj tudi Za-padno Nemčijo. ZELO DRAGA STVAR Bližajoče se volitve v parlament bodo zelo mnogo stale italijansko ljudstvo. Notranji minister je izjavil, da bo vlada za vse priprave potrošila 15 milijard lir. Velike vsedržavne stranke bodo imele tudi velikanske izdatke, tako za lepake, proglase, brošure, deset-tisoče shodov, vozila itd. O Kršč. demokraciji pišejo, da bo imela ravno tako kot vlada 15 milijard stroškov, monarhistična stranka g. Laura 10, komunistična 8 in socialistična 5. Vse druge stranke seveda mnogo manj. Vsega skupaj pojde za volitve baje okrog 100 milijard lir. ITALIJA IN JUGOSLAVIJA Maršal Tito je, kot znano, že 16. marca ugovarjal izgraditvi atomskih izstrelišč v Italiji, češ da bi mogla hiti z njimi ogrožena varnost in nedotakljivost Jugoslavije, čez katero bi letele vodikove bombe. Izstreli-ščem se je pred dnevi tudi uradno uprl jugoslovanski veleposlanik v Rimu dr. Černej v posebni spomenici, ki jo je izročil zunanjemu ministru Pelli. Ta je pa jugoslovanski ugovor odbil trdeč, da Italija ne more dovoliti tujim državam vmešavanja v svojo vojaško politiko. .Jugoslavija je v ostalem lahko prepričana, da ji od Italije ne preti nobe-na nevarnost. MONARHIJA V ŠPANIJI Diktator Franco se je do danes dosledno upiral, da bi se kralji vrnili na španski prestol. Prejšnji teden se je pa odločil spremeniti svoje stališče. Poslal je svojo ženo na Portugalsko k princu Juanu Burbonskemu s pismom, v katerem mu priznava pravico do španske krone. Medtem ko drugod monarhije zginjajo, pripravlja Franco, kot se zd; njeno obnovitev v Španiji. IZ SLOVENSKEGA JAVNEGA ŽIVLJENJA Slovenci smo imeli doslej dve S.K.G.Z. (Slovenski kulturno-gospodarski zvezi), v katerih so bile združene razne prosvetne, gospodarske in druge organizacije bivše O. F. Ena zveza je bila v Trstu, druga v Gorici, v katero poslednjo so bili vključeni tudi pristaši iz Beneške Slovenije. V nedeljo sta se zvezi spojili v enotno’ organizacijo pod istim imenom S.K.G.Z. Za predsednika je bil izvoljen dr. Jože Dekleva, podpredsednica je postala prof. Nežica Ko- cijančič iz Gorice, drugi podpredsednik pa je Beneški Slovenec Izidor Predan. NESREČNI IZGUBLJENCI Še danes, 13 let po vojni, mnoge družine ne vedo o svojcih, kakšna usoda jih je doletela. Morda leže mrtvi pod zemljo, morda se pa sami še potikajo po svetu. Od časa do časa se ta in oni oglasi ali celo vrne domov. Iz Italije je skoraj 150.000 oseb, katerih usoda je neznana. Za> te nesrečne pogrešence je letošnji 30. marec proglašen za spominski dan, ko se bodo zanje obhajali po vseh cerkvah prošnji obredi. VZHODNONEMŠKA REPUBLIKA Za diplomatskega predstavnika Jugoslavije v Vzhodni Nemčiji je bil imenovan Mitja Vošnjak, dosedanji generalni konzul v Trstu. Za g. Vošnjaka, ki je bil povišan v poslanika, je dala vlada v vzhodnem Berlinu že uradni pristanek. VSE ZA STRANKO Misovci so postavili za poslanskega kandidata v Livornu Mussolinijevega vnuka Fa-bricija Ciana. Fabricij je sin dučejeve hčere Edde in nekdanjega z.unanjega ministra Liana, katerega je Mussolini ukazal ustreliti, ker je glasoval 1. 1943 zoper njega. Kljub temu je Fabricij ostal zvest fašist, in sicer tako zvest, da je šel na isto listo kandidatov s sodnikom Paglianijem, ki je obsodil njegovega očeta Galeazza Ciana na — smrt! ZBOROVANJE ZLOČINCEV Pravosodni minister Indije g- Sampurnand je predložil zakonski načrt o preuredbi kaznilnic. Te naj bi kaznjenca vzgojila v novega človeka, ne pa da mu vtisnejo za vse življenje pečat manjvrednosti. Minister je šel tako daleč, da je sklical v mesto Lueknow kongres vseli indijskih zločincev. Občina je sprejela v svojo godbo 8 tolovajev, 42 morilcev in 15 tatov, ki so ob veselih zvokih korakali v mestno hišo, kjer je župan slovesno otvoiril zborovanje. Gospodarstvo Amerike Zadnje ledne se polašča nekaterih krogov v Združenih državah bojazen, da se deželi približuje po tolikih letih velike blaginje gospodarska kriza. V dokaz navajajo naslednje številke: jeklarne in železarne so morale skrčiti delo na 70 odstotkov svoje zmogljivosti in tudi pridelovanje nafte je nazadovalo. Število avtomobilov, katerih so lani izgotovili 5 milijonov 700 tisoč, bo- letos padlo na 5 milijonov. V zadnjih 12 mesecih je tudi precej narasla množica brezposelnih: poskočila je od dveh na pet milijonov. Toda ti pojavi ne vznemirjajo odgovornih ljudi Amerike bogsigavedi kako, ker menijo, da bodo v kratkem sami od sebe prešli. Bolnik bo okreval brez zdravniške pomoči. V komunističnih deželah se marsikdo gospodarskih težav Amerike veseli, češ da se kapitalizem zapleta v zaporedne krizo, kafe. rim bo konec koncev moral neizbežno podle- Iči. Tako sklepanje je pa zelo' prenagljeno, za- kaj gospodarska gradnja Združenih držav je neprimerno trdnejša, kot si ljudje mislijo. Podpora brezposelnim Najprej je treba vedeti, da prejema v Ameriki vsak brezposeln človek v prvih 7 mesecih podporo, ki znaša 30 dolarjev, to je 20.000 lir na teden ali 80.000 na mesec. Take plače ne zasluži v Sovjetski zvezi niti najboljši zaposleni delavec. V nekaterih industrijah, na priliko v avtomobilskih, mislijo podpoTo brezposelnim toliko povišati, da bo domala enaka redni plači. Predsednik družbe United Automobile Workers je celo pozval podjetja, naj vprašanja brezposelnih no rešujejo na ta način, da zmanjšajo število tedenskih ur, tako da bi moglo biti več ljudi zaposlenih, temveč naj delavce začasno' odpuste iz službe s plačo, da bi mogli neko dobo počivati. Tudi zastopniki ameriških delavskih sindikatov so prepričani, da so gospodarske težave v Združenih državah le začasne, da torej deželi ne grozi resna kriza. Po svetu Švica — Znanstveniki so odkrili pred kratkim tudi v švicarskih Alpali bogata ležišča urana, ki spada med najdragocenejše rude naše atomske dobe. Količino1 in vrednost radioaktivne gmote bodo ocenili že spomladi. Združene države — Po objavljenih številkah potrošijo Američanke samo' za lepotičenje vsako leto nad milijardo dolarjev ali približno 630 milijard lir. Ogromno bogastvo, ki se namaže na ustnice, obrvi in lica, namesto da bi šlo' v korist človeštva. Kanada — V južnem Ouebecu so naleteli na nova ležišča zlate rude. Ljudi se je lotila prava vročica. V upanju, da bodo na lahko in hitro obogateli, so iskalci rude kljub ve- Pred kratkim je izšel »Annuario Pontifi-cio 1958« ali Papeški letopis za 1. 1958, ki daje človeku edinstven vpogled v upravni ustroj vesoljne Cerkve, raztezajoče se skoro po vseh deželah na zemlji. Ob tej priliki je vodilni katoliški časopis Avstrije dunajska Die Furche priobčila zanimiv članek, ki ga hočemo navesti v glavnih črtah. »Pregled izredne knjige«, pravi Die Furche, »nain dovoljuje ugotovitev, da se v osrednji upravi Cerkve in zlasti v njeni diplomatski službi načelo internacionalizma, v kolikor gre za osebno politiko, skoro nič ne upošteva«. V vrhovih cerkvene uprave imajo Italijani nekak monopol. »Letopis zaznamuje v inozemstvu vsega 56 papeških zastopnikov, od teh 41 diplomatske prirode (nunciature in internuneiature) in 15 brez diplomatskega značaja (apostolske delegacije). Pri tem se izkaže, da je med diplomatskimi predstojniki 36 oseh italijanske in samo pet druge narodnosti, in sicer: Amerikanec Mc Geough v Ahesiniji, Amcri-kanec Munch v Nemčiji, Belgijec Fiirsten-berg na Japonskem, Irec Collins v Liberiji (Afrika) in Avstralec Kno>x v Indiji. Med nediplomatskimi predstavniki je 11 Italijanov in štirje Neitalijani.« »Z izjemo msgr. Muncha v Nemčiji«, pi5f> Die Furche, »so hila Neilalijanom poverjena le mosta manjšega političnega pomena za Cerkev, kot v Liberiji, japonski in Tndiji ali pa tam. kjer so se vlade izrecno izjavile zoper imenovanje Italijana, kot v Veliki Bri-taniji in Abesiniji. Če izvzamemo Bonn in London, nima torej nobeno predstavništvo v Evropi, Severni in Južni Ameriki neitalijan-skega predstojnika.« »Prvi moderni papež« »Islo velja«, nadaljuje Die Furche, »za osrednjo upravo v Rimu. Med stalnimi nameščenci na papeškem dvoru je samo en Ne-italijan, Holandec Van Lierde. V državnem tajništvu je vse osebje političnega odseka italijansko, v odseku za redne cerkvene zadeve je poleg 60 Italijanov zaposlenih le 12 Neitalijancpv. Vsa finančna uprava je v izključno italijanskih rokah. Nižje osebje v papeški kuriji sestoji iz 300 oseb, od katerih jih je le 19 neitalijanske narodnosti.« »Branitelji takih razmer, ki omogočajo Italijanom «koro izključen vpliv na osrednjo likemu mrazu dobesedno preplavili področje- Nemčija — Johann Ster je pred kratkim prestal velik strah. Ko je sedel oh robu ceste in pil pivo, se mu je iznenada približal od zadaj velik medved. Vse je pa za srečo gladko izteklo: kosmatinec je vzel Steru steklenico in jo izpraznil, nato je segel v torbo, kjer je našel še 5 steklenk in jih vse popil. Kadar ni bilo več pijače, je zabrundal in izginil med drevje. Rusija — Največji in najtežji zvon, ki so ga ljudje kdaj ulili, se nahaja v Moskvi. Telila 193 ton, a ni še nikoli zazvonil, ker se je poškodoval, še preden so ga dvignili na cerkveni stolp. Listi po svetu — Odsek Organizacije združenih narodov UNESCO je objavil knjigo, upravo Cerkve, so naravno predvsem Italijani sami.« Enotnost delovanja papeške kurije je po njihovem najbolje zajamčena, ako pri-oadajo njeni člani enemu samemu narodu. Pristaši internacionalistične struje ugovarjajo, da se enotnost delovanja da edino zagotoviti z enotnostjo katoliške verske miselnosti in ne s pripadnostjo enemu narodu. Ali ai čudno, da iprepušča »ravno Cerkev, ki je po svoji naravi edina mednarodna in nadna-rodna organizacija, svojo osrednjo upravo ro-kam enega samega naroda«, piše Die Furche, »medtem ko se svet naokoli v vse večji meri internacionalizira ?«. Teh teženj naše dobe si nihče ni bolje v svesli kot ravno Pij XII. »Eugenio Pacelli je prvič v zgodovini dal ziboru kardinalov že neitalijansko večino in izvršil s tem resnično revolucionarno dejanje, ki ga povišuje na mesto prvega modernega papeža. V svoji daljnovidnosti je začel v istem smislu reformirati tudi kurijo'«. Da ni doslej dosegel več, je treba iskati vzroka v netnalih težavah, s katerimi mora računati pri svojem delu. iz katere izhaja, da se listi med ljudmi čedalje bolj širijo. V zadnjih 5 letih se je branje časopisja povečalo za 14 odstotkov. Največ čitajo Angleži, saj si 60 odstotkov prebivalcev dnevno kupuje časnik, medtem ko čuti to' potrebo v Ameriki le 34 odstotkov ali dobra tretjina ljudi. Dve državi, v katerih je že iz starodavnih časov tisk najbolj udomačen, sla Kitajska in Velika Britanija. Kitajci so' poznali časnike že mnogo stoletij pred Kristusom, Angleži pa več ko 300 let. Brez vsakih listov sta danes še dežela Jemen na Arabskem polotoku in državica Andora, ki leži v Pirenejskih planinah na meji med Francijo in, Španijo. O Jugoslaviji zvemo iz knjige UNESCA, da ima 30 dnevnikov, 145 tednikov in 190 drugih periodičnih časopisov. Sovjetska zveza — Ruskim raziskovalcem morij se je posrečilo naslikati dno Tihega oceana v globini 9960 metrov. To se je zgodilo pri otokih Kennadec. Da so žarki iz fotografske priprave lahko prodrli tako' globoko, je bilo potrebno izvajati na vsak cm2 plošče pritisk ene tone. Izum je izrednega pomena. MASLO Mleko je človek poznal in užival že v predzgodovinski dobi. Tudi sir se je naučil že zgo'daj izdelovati. Masla pa dolgo časa ni poznal. Šele v 13. stoletju se je prvič pojavilo, toda uporabljali so ga le v zdravilne namene. Komaj v 14. stoletju je prišlo kot hrana v splošno rabo. Posebno v postnem času sr ga použivali cele gore. Zalo je Cerkev prepovedala uživanje mašila v postnem času. dokler ni papež Inocenc Vlil. prepoved ukinil. Danes použijejo največ masla na Tibetu v Aziji. Tam služi v kepah tudi kot denarno sredstvo. Ko gre iz rok v roke, postane pra umazano in žaltavo, a Tibetancem prav tekne in ga slavijo v čaj. V februarju obhajaj > »ipraznik masla«. Takrat zgnetejo iz masi i po en meter visoke Budove kipe, ki jih pr.-jedo, kadar so že prav močno umazani. Hladna vojna med Vzhodom in Zapadom se ostri ___________(Nadaljevanje s 1. strani) Položaj je potemtakem za Amerikance in Angleže izredno težak in zapleten, posebno pa zastran tega, ker bi se krajevni oboroženi spopadi mogli po nepremišljenosti kakega državnika spremeniti v splošno vojno ter po-gnali človeštvo v najstrašnejšo vseh nesreč. POMANJKANJE ENOTNOSTI Katastrofa bi bila tem pogubnejša, ker hi se bodoča vojna vodila z atomskimi bombami, s katerimi je, kot vemo, mogoče uničiti čez noč milijonska velemesta in iztrebiti z zemlje cele narode. Take vojne se pa boje ravno tako zapad-njaki kot Rusi in zato eni in drugi žele, da bi sc odpravilo vsaj atomsko vojskovati je. To je edina točka, v kateri sta si oba sovražna tabora edina. Zastran tega lahko rečemo, da sc bodo komunisti in za.padnjaki na bodočem zborovanju. do katerega mora prej ali slej priti, zedinili samo v vprašanju atomske, fia razoroževanja. Borbn med nasprotniki se bo pa kljub te- mu, čeravno z drugimi sredstvi, nadaljeval; . Kar pri tem zapadu najbolj manjka, je složno in enolno' gledanje na vprašanja naše d> -be. Zapadnjaki stopajo pred mlade nekršča -ske narode v imenu krščanske omike, a mn -gi med njimi pri tem očitno kršijo dan ja dnem načela krščanstva. Na ves glas govore o svobodi in demokraciji in o dostojanstvi človeške osebnosti, a drže istočasno tuj i ljudstva v kolonialni odvisnosti, jim ne pii-\oščijo politične samostojnosti, jim ne dajo. da bi mogli kot enakopravni tovariši zapai!-tijakov izkoriščati naravna bogastva svoj' domovine, temveč hlepe le za tem, kako 1 i se polastili njihovega petroleja in njihovi i rud ter pri tein uporabljali domačine le kr! slabo plačano delovno silo. Vrhovno načelo in gihalo teli zapadli jako ni krščanstvo, ampak le težnja po- dobičku i . oblasti. Da s tako> »krščansko« kulturo ne bodo premagali Sovjetske zveze, je več ko' jasno. S tako politiko le sami utirajo pot ko-, miinizmu. O dveh strujah v katolicizmu TRŽAŠKI POKRAJINSKI SVET Prejšnji petek jc pokrajinski svet zaključil razpravo o proračunu za tekoče leto. Pred glasovanjem je predsednik Gregoretti govoril tudi o vprašanjih, ki zadevajo slovensko manjšino na Tržaškem. Najprej je zavrnil očitke fašistov in republikancev, češ da pokrajina posveča večjo skrb slovenskim kot italijanskim šolam. Prof. Gregoretti je odvrnil, da soi stroški za slovenske šole nekoliko večji, ker se nekateri zavodi nahajajo v zasebnih prostorih, za katere je treba plačevati najemnino. Prav zato je generalni ko'-misariat nakazal 'pokrajini 300 milijonov, s katerimi bodo za omenjene slovenske zavode sezidali novo poslopje. Predsednik Gregoretti je obenem odgovoril komunističnemu svetovalcu šiškoviču, ki je na eni zadnjih sej zahteval, naj svet obsodi gonjo' proti dvojezičnosti in enakopravnosti naše manjšine. Predsednik je dejal, da se za svoje pravice tržaški Slovenci nimajo danes ničesar bati, ker so njihove svoboščine zaščitene tudi v ustavi republike. Odklonil je obenem sleherno razpravo o londonskem sporazumu, ker da sta za njegovo izvajanje odgovorni le sosedni vladi, ki sta v ta namen ustanovili posebno mešano komisijo. Da se preveč ne zameri desničarjem, pa je takoj pristavil, da izvajanje sporazuma nikakoT ne smo ogražati italijanstva Trsta! Na koncu je sicer ponovil besede, ki jih je bil v Trstu izrekel predsednik Gron-chi in ki pomenijo očitno obsodbo slehernega nacionalizma, vendar so zaradi zgornje pripombe zgubile velik del svojega pomena. Proračun je bil sprejet z glasovi demokristjanov in republikancev. Proti so glasovali komunisti in fašisti, slovenski svetovalec Grbec pa se je glasovanja vzdržal. NABREŽINA Na petkovi seji občinskega sveta so kratko razpravljali o prodaji zemljišč zasebnikom. Tako so v Štivanu odstopili Karlu Periču 130 kv. m, Vladimiru Kocmanu pa 3350 kv. m zemlje. Cena je 380 lir za kv. meter. Odobrili so' tudi prodajo 818 kv. m zemljišča v Cerovljah, kjer si domačin Emil Legiša namerava sezidati hišo. Zemlja ga bo stala 250 lir za kv. meter. Odbornik Drago Legiša je sporočil, da jc prefektura končno potrdila prodajo stare ceste iz Štivana proti Tržiču. Pot bo kupila nova tovarna papirja, ki bo zanjo plačala 2 milijona lir. Svet je nato odobril več sklepov upravnega odbora, med drugim odstop okrog 20 tisoč kv. m zemljišča ob Timavu v Štivanu, kjer je država kmalu po' vojni bila izvršila velika bonifikacijska dela. Država bo občini zato izplačala 1 milijon 300 tisoč lir. O tujskem prometu Odbornik Markovič je zatem imel daljše poročilo o tujskem prometu v Sesljanu in Devinu. Dejal je, da se občinska uprava do'-bro zaveda važnosti, ki jo ta gospodarska dejavnost predstavlja za občino, ter nato obrazložil vrsto ukrepov, ki jih je uprava sprejela v korist tujskega prometa. Tako je poskrbela, da so si zasebniki iz Devina in Sc-sljana končno lahko napeljali telefon v hiše; ojačena je bila javna razsvetljava, razširjena cesta iz Sesljana do tamkajšnjega pristanišča, v Devinu urejujejo greznične napra- ve ter bodo v najkrajšem času povsem obnovili vodovodno omrežje. Izvršenih je 'bilo nadalje mnogo drobnih del, kot so novi nasadi, čiščenje in urejevanje cest, ki so bistvene važnosti za nadaljnji razvoj tujskega prometa. Uprava je končno uspela vzpostaviti začasno' službo za odvažanje smeti, ki bi lahko že začela delovati, če bi lastniki raznih obratov pokazali večje razumevanje za to važno vprašanje. Govornik je nato poudaril, da je treba v naših obalnih vaseh še mnogo narediti in da uprava že preučuje načrt za nova dela. Končno je omenil krajevno ustanovo za tujski promet. Za njeno ureditev bo občina v sporazumu z Uradom za turizem naprosila ministrstvo, naj proglasi ves obalni predel od Štivana do Sv. Križa za tujskoprometno področje. Upati je, da bodo vse potrebne listine pripravljene še pred koncem leta. Kaj je z misovskimi lepaki? Svetovalec Kravanja je na koncu vprašal župana, ali je res, da je neki občinski uslužbenec lepil v Nabrežini lepake z napisom »'No al bilinguismo« (Nočemo dvojezično; sti). Razglasi so, kot znano, pred kratkim vabili ljudi na fašistovsko zborovanje v Trstu, kjer je govoril predsednik misovcev De Marsanich. Župan je odgovoril, da je omenjene lepake res postavil občinski uslužbenec, ki je pa to naredil na ukaz občinskega tajnika. Pristavil je obenem, da župan o tem ni bil predhodno obveščen, ker bi sicer lepljenje preprečil. Ker tajnika tedaj ni bilo več na seji in nihče ni vedel, kam jo je ucvrl, je svet sklenil, naj upravni odbor uvede preiskavo ter naj o njej poroča na prihodnji seji. ŠTEVILO VOLIVCEV Konec prejšnjega tedna so občinske volilne komisije dokončno pregledale sezname volivcev. Na Tržaškem je v volilnih seznamih vpisanih 229 tisoč 603 oseb. V tržaški občini je 211.727 volivcev, v devinsko-nabrežinski 3.944, v dolinski 3.841, v zgoniški 893, v re-pentaborski 409 in v miljski občini 8.789. Za izvolitev enega poslanca je zato potrebnih od 33 do 34 tisoč glasov. TEČAJ ZA NATAKARJE Kot smo porogali, se na pobudo občinske trprave v kratkem prične v Sesljanu tečaj za natakarje in hariste. Udeleže se ga lahko fantje in dekleta od 14. do 25. leta starosti. Na tečaj bo sprejetih največ 30 oseh, trajal pa bo štiri mesece. Pouk bo v restavraciji Eden. Kdor se za la važna poklica zanima, naj sc čimprej zglasi na županstvu v Nabrežini. DOLINA Kot srno zadnjič kratko poročali, je dolinski občinski svet prejšnji teden soglasno sprejel proračun za leto 1958, ki predvideva nekaj nad 172 milijonov izdatkov ter okrog VOLILNA AGITACIJA V sredo je generalni komisar Palamara Alical sestanek županov in predstavnikov strank, da se prvgovore o volilni agitaciji. Sklenjeno je bilo, da se zborovanja lahko privede ob delavnikih od 11. do 13. ure ter od 16.30 do 22.30; ob nedeljah in praznikili pa od 10. do 13. uro lor od 16.30 div 22.30. | 130 in pol milijona dohodkov, lako da znaša letošnji primanjkljaj nad 41 milijonov. Od novih in pomembnejših del, ki jih uprava namerava izvesti, naj omenimo ustanovitev dveh zdravniških in zob o tehničnih ambulant, gradnjo dvorane za kulturne prireditve ter javno tehtnico1. Za ta dela so določili skupno 9 milijonov 600 tisoč lir. MAVHINJE Po' dolgem času lahko javnosti sporočimo veselo vest, da so prejšnji teden postavili v naši vasi javno telefonsko govorilnico. Nahaja se v gostilni g. Urdiha. Kako je bila potrebna, je razvidno že iz števila sedanjih telefonskih razgovorov. Vsi vaščani smo zelo hvaležni občinski upravi, da nam je s svojimi prizadevanji končno preskrbela telefon. Ker se bližajo, kot upamo, toplejši dnevi, opozarjamo občinske motže, naj od pokrajinske uprave izposlujejo, da se dokončno asfaltira naš vaški trg. Občina pa bi obenem lahko ta čas uredila obcestne zidove ter ojačila javno razsvetljavo, ki je na mnogih mestih zelo pomanjkljiva. PRIJAVE VANONI Davkoplačevalce ponovno opozarjamo, da 31. t. m. zapade rok za vlaganje prijav Va-norni. Da ne bo nepotrebne zgube časa, jim priporočamo, naj vzorec čimprej izpolnijo ler ga oddajo na finančni intendanci ali na županstvih. MSGR. IVAN KRAMARIČ V ponedeljek popoldne je poi kratki bolezni izdihnil svojo' dušo msgr. Ivan Kramarič. Približno mesec dni se je zdravil v tržaški bolnici, a ker se je njegovo stanje čedalje bolj slabšalo, so ga na praznik sv. Jožefa prepeljali na dom v Barkovljah, kjer mu je v ponedeljek srčna kap pretrgala nit življenja. Pokojnik se je rodil leta 1892 v Radoviči na Dolenjskem, dolgo let pa. je bil župnik v Šempetru na Krasu. Leta 1945 se je preselil v Trst, kjer je bil pred 10 leti imenovan za kanonika stolnega kapitlja. Bil je tudi šolski nadzornik za verouk in katehet na gimnaziji. Naj mu Bog da večni mir irt pokoj! KROŽEK MLADIH IZOBRAŽENCEV - TRSI vabi na sestanek, ki bo v petek, 28. marca, ob 20.30 v Trstu, Ul. Commerclale 5/1. Na sporedu je fotoreportaža ing. Mirana Pavlina TRŽAŠKA V SLIKI IN BESEDI Po predavanju pomenek o velikonočnem izletu. PROSVETNO DRUŠTVO NA OPČINAH vabi na KONCERT, ki bo v nedeljo, 30. marca, ob 17. uri. V Prosvetni dvorani na Opčinah gostuje pevski zbor Ljubljanski Zvon. ŠOLA GLASBENE MATICE V TRSTU priredi v sredo, 2. aprila, ob 20.30 v dvorani na stadionu »Prvi maj« (Vrdelska cesta 7) JAVEN NASTOP Nastopijo gojenci za klavir, violino in klarinet, otroški godalni orkester in pevski zbor. Kot gostje nastopijo sopranistka Berginc Gojka, mezzosopranistka Bitenc Marija in baritonist Milič Danilo. — Vabila so na razpolago v pisarni Glasbene šole R. Manna 29/1. ter eno uro pred pričetkom predstave pri blagajni dvorane. —- iz GORIŠKI MESTNI SVET Mestni svet je na zadnji seji v glavnem razpravljal o pravilniku za občinske uslužbence ter o njihovem gospodarskem položa- jU* Pred razpravo je podžupan obvestil sve-tovalce, da je uprava ATA pristala na pogajanja s predstavniki sindikatov, da se skuša rešiti spor, ki je nastal med delodajalci in delavci. Pogajanja sa prično še ta teden na Uradu za delo1. Prof. Zuccalli se je nato poklonil spominu ministra za javna dela Romite, ki je iznenada umrl pred nekaj dnevi. Za njim je^ v imenu upravnega odbora govoril še podžupan dr. Poterzio. kulturne prireditve v gorici V dvorani na Placuti je bil 12. marca kulturni večer, na katerem je dr. Marija Kacin govorila o velikem Slovencu Janezu Evangelistu Kreku. Nato so recitirali Župančičevo, Gradnikovo in Lovrenčičevo pesem, ki poveličuje osebnost in delo dr. Kreka. V prosvetni dvorani na korzu Verdi je na praznik sv. Jožefa ponovno nastopilo SNG iz Trsta. Izvajalo je mladinsko pravljico Rdečo kapico. RAZDELITEV ODLIKOVANJ Na praznik sv. Jožefa so na sedežu Trgovinske zbornice slovesno razdelili 25 zlatili svetinj in diplom 16 zaslužnim delavcem, ki so bili zaposleni pri kakem podjetju več kot 30 let. Šest odlikovanj so razdelili med trgovska, industrijska ter obrtniška podjetja za 50-letno, oziroma 25-letno službovanje, trem pa zato, ker so svoja podjetja v zadnjem času tako' izboljšali, da ima od tega korist vse prebivalstvo. Ob tej priliki so 6 podjetjem v pokrajini izročili nagrade, ker so od 1. septembra do 31. decembra 1957 nakupila nove sodobne stroje. Med zaslužnimi delavci je nekaj nagrajencev tudi Slovencev: tako na primer Avgust i'urlan in Jakob Požar, ki sta zaposlena v ržiških ladjedelnicah, in Rudolf Lutman ter Karel Legiša, ki sta nameščena pri goriškem podjetju G. Brumschweiler že od 1922. leta. POMEMBNO JAVNO DELO Pred nekaj dnevi so začeli graditi pri mostu IX. avgusta nasip, ki bo zadrževal vodo Soce in jo spravljal v namakalni prekop Konzorcija za namakanje gradiško-krminske-ga polja. Obenem bodo zgradili električno centralo. Stroški za to javno delo znašajo nad dve milijardi lir. SOLKANSKO POLJE S prelepega Solkanskega polja se tedaj oglašamo, kadar nam kaj. posebnega leži na duši. Danes hočemo v prvi vrsti poudariti nujno potrebo po čimprejšnii popravi nn-ših poti, zlasti ulice Brigata Etna in Sco■> neprevidno potemnile. K n a izmed njih ji je - pinceto za obrvi počasi vlekla nitke blaga iz zateklih ran. Naš to. variš, ki hi bil rad pomagal, je potegnil iz žepa škatlico nekakega mazila za rane in jo izročil dekletom, da so ji namazala rane. Kmalu nato je bila Olga spet na nogah. Malo trdo je hodila, a drugače je bila živa in vedra kakor vedno. Dekleta so jo kar zavidale za njen pogum in na tihem jo1 je najbrž tudi marsikdo med nami moškimi. Sicer pa ni bila edina nred stanovalkami Cvetličnjaka pretepena. Počasi sem se spoznal z nekaterimi ženskami iz Cvetličnjaka in skoro vsaka mi je povedala, da so tudi njo pretepali pri zasliševanju. Le težko senu si predstavljal, kako so agentje, skoro sami mladi fantje dvaindvajsetih, tr in dvajset ih let in največ študentje ter še pobožni povrhu, kot bi človek lahko sklepal iz organizacij, iz katerih se je večina rekrutirala, pretepali la dekleta. Pravile so, da sc jih upognili čez mizo in medtem, ko sla jih dva držala, je tretji dvignil krilo in jo s palico ali bikovko udrihal po zadnji plati. Pri tem je radio na ves glas igral dunajske valčke in napeve. Seveda ni manjkalo perverznih opazk. Tisto jutro sem nekako mimogrede slišal ime otroške negovalke Margonove, lepega temnolasega dekleta, ki so ga bili prejš-nji dan pripeljali v Cvetličnjak in ponoči tudi pretepli med zaslišanjem, da je komaj hodila. Kmalu po razdelitvi kave sta se spel izmenjala paznika. V podzemlju se je pojavil spet koščeni Dolenjec od včeraj v škornjih. Eno prvih njegovih opravil to jutro je bilo, da je prišel v našo celico in brez vsakega vidnega povoda premlatil in obrcal ubogega Tržačana. Pretepal ga je z nekako naslado in strastjo, ne da bi se zmenil za njegovo obupno vpitje. Končno ga je pahnil na po<-grad in z zadovoljnim nasmehom odšel. Ne vem, kaj je imel proti njemu. ^Nain je zatrdil, da bo polomil vse ko-sti »temu prekletemu fašistu«. Stvar je bila precej nejasna, a pravzaprav se tudi ni nihče trudil, da bi ji prišel do dna. Čez kaka dva dni so Italijana odpeljali. Raje so ga poslali z izgonskim listom v Trst. ( Daljp) GOSPODARSTVO IZBOR TRT ZA NAŠE KRAJE Pred. nekaj tedni je bil v Gorici sestanek vinogradniških in kletarskih izvedencev, ki so proučili sedanje stanje vinogradništva ter razpravljali o njegovi bodočnosti. Razgovar-jali so se zlasli o sortah trt, ki so se do sedaj najbolje obnesle in katere kaže saditi tudi v bodoče. Prišli so do naslednjih zaključkov; 1. V brdnatih legah naj se goje hele sorle, in sicer zlasti tokajec. Temu naj sledijo sivi pinot, sauvignon, beli pinot (burgundec), ru. mena rebula (predvsem v sušnih legali), laški rizling, malvazija Ronchi in traminec. Črne sorte gojimo v manjšem obsegu in v naslednjem redu: Glavna vrsta naj bo merlot, kateremu naj sledila cabernet in črni burgundec (pinot nero). 2. V ravninskih legali naj se goje predvsem črne sorte, in sicer zlasti merlot in cabernet. Od belih vrst naj bo glavna tokajec, dodatni pa sauvignon in sivi pinot. 3. V kraških legali naj se goje predvsem črne sorte, in sicer merlot in potem refošk z rdečim pecljem. Kot podlaga za cepljenje pride v poštev za bolj suhe lege »riparia x berlandieri 420 A«, za vse ostale pa »riparia x berlandieri Kober 5 BB«. KAKO DOBIŠ DOBER HLEVSKI GNOJ? Dober hlevski gnoj je temelj našega kmetijstva in primerno gnojišče je prava zakladnica. Brez dobrega hlevskega gnoja ni niti rodovitnih njiv niti ibogatih pridelkov. Zato človeka kar boli srce, ko vidi po vaseh in na posameznih kmetijah, kako se nekateri prav nič ne brigajo, da bi doma pripravili čimveč in čimboljšega gnoja. Še vedno otpaziš, kako tu in tam odteka gnojnica in se širi neprijeten smrad, kako kokoši in veter brskajo in sušijo gnoj, tako da od njega končno ostane le malovredna stelja, ki sploh ne moTe dati zemlji posebnih gnojilnih moči. Po naših vaseh je seveda tudi vse polno gospodarstev, kjer z gnojem pravilno ravnajo, zato imajo tudi uspehe. Kdor hoče imeti doher hlevski gnoj, mora imeti primerno gnojišče. 'Ni ravno potrebno, da je iz betona, lahko je tudi izkopana jama, ki pa naj ima nepropustna tla in ibodi tako urejena, da deževnica ne bo imela vanjo pristopa in da se iz nje ne bo odtekala gnojnica. Na tako gnojišče spravimo vsak dan iz hleva vse živalske odpadke in steljo ter vse skupaj dnevno- steptamo. Kvarno je, če gnoj vsak dan raztrosimo po vsem gnojišču. S lem bi ga brez pogrebe zračili, tako da bi uhajal v zrak dušik, ki je pri hlevskem gnoju najbolj dragocen. Zato bomo dnevno količino skidanega gnoja spravili na čimmanjšo ploskev in ga steptali, lako da bo imel zrak čimmanj dostopa v notranjost kupa. V njem se razvije okoli 30 stopinj C toplote, ki pospešuje delovanje bakterij. Te razkrojijo rastlinske snovi (steljo) v črnico. Da zrak ne pride v notranjost kupa, še bolje preprečimo, če gnoj tu pa tam oblijemo z gnojnico. S tem pa ne smemo pretiravati: zmerne količine gnojnice pomagajo, da se kup stisne, velike pa se v zraku spremenijo v vodo, ogljikov dvokis in smrdeči amoniak. ZoTn ko- ristno je, če vrhu gnoja raztrosimo kakšno snov, ki veže nase dušik, da ne uhaja v zrak. V tem oziru so priporočljivi sadra ali mavec (gesso agricolo) in zmleti fosforiti. to je zmleta surova ruda, iz katere delajo super-fosfat. Ni pa na mestu posipati gnoj z železno galico’, žvepleno kislino ali s kalijevimi solmi, ker povzročajo te snovi spojine, ki ne koristijo rednemu kipenju-zorenju gnoja. Ko je kup gnoja dovolj visok, ga ponovno nekoliko polijemo z gnojnico, takoj zalem pa pokrijemo s ped debelo plastjo zemlje, če mogoče z ilovico. Tako obdan gnoj bo dozorel v 1 do 5 mesecih. KOPRIVE — IZBORNA PERUTNINSKA KRMA Marsikatera kmečka gospodinja se je od svoje matere naučila, da poišče mlade koprive, jim odreže nežne vršičke in jih nato zreže med krmo za mlade piščančke. To se ponavlja iz roda v rod, a danes vemo, zakaj so koprive perutnini koristne: vsebujejo namreč različne vitamine, predvsem tiste iz skupine B in vitamina E ter K, ki pospešujejo in urejujejo telesni razvoj. Koprive učinkujejo še celo bolje kot deteljina moka. Za krmo niso primerni le nežni vršički mladih kopriv, temveč vse koprive. Celili kopriv ne bomo seveda pokladali, temveč jih prej na lenko zdrobili, jih polili z malo vode — ali še holje s posnetim mlekom — in premešali z otrobi ali s kakšno moko ter nudili perutnini v bolj suhem stanju. KORUZA NA SVETU Koruzo gojijo danes v vseli 5 delih sveta. Njen letni pridelek presega poldrugo milijardo stotov, od katerih odpade nad polovico na ZDA. Osiali predeli sveta pridelajo (v milijonih stotov): Evropa 200; Azija 190; Južna Amerika 110; Afrika 100. Pridelek koruze v Rusiji ni znan, a se na \sak način stalno viša: v lolu 1957 so posejali s koruzo skoraj 4-kral toliko površino kot 1. 1954, pridelek pa je zelo trpel zaradi suše. Za sedaj dobavlja Amerika iRusiji seme hibridne koruze, a Rusi se bodo gotovo v kralkem [udi v lem pogledu osamosvojili. Večina pridelane koruze v Evropi, v ZDA in v Južni Ameriki služi za krmo živali, v Aziji in Alriki pa predvsem za človeško prehrano. NAKAZILA IZSELJENCEV V I. 1957 so italijanski izseljenci poslali v Italijo nekaj nad 187 milijonov dolarjev ali 116 milijard lir. Največ lega denarja pride iz Združenih držav, nato iz Kanade, Argenti-ne in Venezuele; od evropskih držav pa iz Francije, Švice in Nemčije. CENA MODRE GALICE Ministrstvo' je za niiodro galico določilo naslednje cene: čislo blago stane v tovarni 10.500 lir za 100 kg, toi je cena kii velja za marec. V prihodnjih mesecih se cena dvigne m 200 lir na mesec, tako da bo aprila, 10.700, maja 10.900 ild. V trgovini ma drobno seveda ne veljajo le cene, ker ji je treba dodali 5% prometnega davka na galico (525 L), strošek za vrečo (224 L), prometni davek na vrečo (7 L), 1%, stroške zia prevoz, usušek in skladišče, obresti vloženega kapitala in trgovčev dobiček. Tako pridemo do cene 12.000 lir za 100 kg ali kaj več. Cena je Ietois za več kot 50 lir na kg galice nižja od lanske, kar je posledica manjše cene bakru oziroma kotlo-vini. ki je padla za več kot za polovico. ZEM LJIŠKE CENE Po vsej Italiji se opaža nižanje cen zemljiški posesti. V primeri z 1. 1956 so< cene padle za okoli 10 do 15%, v brdnatih legali Emilije in Toskane pa še za več. Cene za mala posestva v 'bližini mest pia so nespremenjeni'. — Padec je treba pripisati velikemu begu z dežele v mesta oziroma v industrijo, nadalje nižjim cenam kmetijskih pridelkov in dražji delovni sili. i Q)po rini pregled I. SLOVENSKI NAMIZNOTENIŠKI TURNIR V TRSTU Včeraj so ljubitelji namiznoteniškega športa prisostvovali začetnim tekmam I. slovenskega turnirja v Trstu. Tekmovanje se je začelo ob 20.15, in sicer v prostorih na stadionu Prvi maj. Odveč je pojasnjevati potrebo takih tekmovanj. Ta ne nudijo samo razvedrila i.n pospešujejo družabnost, temveč tudi omogočajo, da se slovenski športniki medsebojno seznanjajo ter uveljavljajo. Res je, da srno v Trstu že imeli takšno slovensko namiznoteniško prireditev, a turnirja v pravem pomenu besede doslej ni bilo. Saj se je prvič zgodilo, da so se za tekme prijavili mnogi posamezniki in društva ter da so bile razpisane številne nagrade, ki so jih velikodušno poklonile tukajšnje trgovine in podjetja. Na sporedu so tekmovanja ekip za prehodni pokal »Graphis« in turnir posameznikov. Za tekme se je prijavilo 15 ekip iz naslednjih 8 društev: A. S. K. Simon Gregorčič iz Gorice, P. D. Skedenj (3 ekipe), P. D. Pregare (3 ekipe), A. K. Jadran (2 ekipi), Društvo slovenskih srednješolcev (2 ekipi), Dijaški dom, P. D. Škamperle in Krožek mladih izobražencev (2 ekipi). Ker so si moštva po moči precej enakovredna, se več ekip upravičeno potegu ie 7a prvo mesto Za turnir posameznikov so se vpisali najboljši igralci iz mesta in okolice. Izmed 25 lahko izsledimo liste, ki po vsej verjetnosti lahko upajo na zmago. Največji favorit je gotovo Berce, ki spada med najboljše igralce v Italiji; nato sledijo Bajec, Merlak, Benedetič, Košuta E. in drugi. Orožja .ne mislijo z lahkoto položiti niti Kovačič, Jurkič, Grbec, Sosič, Germani, Kljun, Tomšič in Valenčič. SPORED TEKEM četrtek, 27. marca, ob 20.15: osmine finala turnirja ekip. Petek, 28. marca, ob 20.15: četrtine finala turnirja ekip in šestnajstine finala turnirja posameznikov. Sobota, 29. marca, ob 20.15: polfinale turnirja ekip in osmine ter četrtine finala turnirja posameznikov. Nedelja, 30. marca, ob 14.30: polfinale in finale turnirja posameznikov ter finale turnirja ekip, nato razdeljevanje nagrad. ŠPORT PO SVETU Nogomet. — V nedeljo je na Dunaju avstrijska reprezentanca tesno porazila (3:2) italijansko državno enajstorico. Golc so zabili Kozliček, Komer in Buzek za Avstrijo, Petris in Firmani za Italijo. Po lej tekini je lestvica za Mednarodni pokal naslednja: I. Madžarska 12 točk (8 tekem), 2. Češka 11 (7), 3. Avstrija 11 (10), 4. Jugoslavija 7 (9), 5. Italija 3 (6) in 6. Švica 2 (6). Italija mora igrati še 4 tekme, in sicer proti Češki (2 tekmi), Madžarski in Švici; Jugoslavija pa se bo pomerila še s Švico. Kolesarstvo. — Pi va velika kolesarska dirka letošnje sezone Milano-Sanremo, ki velja tudi za nagrado Dcsgrange-Colombo, se je zaključila z zmago mladega Belgijca Rika Van Looya, ki je na cilju prehitel Spnnrn Pobleta in Francoza Darrlgado Stran 9 NOVI LISI PRAV tMW>' ZDAS SEM lE TARO MOKER. PREIZKUSIL BOM SKAKALNICO'.. PAZI, DA NE SKOČIM NATE1 NE BI Sl "RAD RAZBIL /v GLAVE.HI,Ul.' MO, SEM Tl REKEL? . SPET SE 1 ZAČEL! J KOGA MISLIŠ? LAKOTNIKA?! BEŽI, BEŽI. TA NE BI BIL , TEGA 'Tf ZMOžTN! nn.it* ZVITOREPEC SE ELEGANTNO ZAPLAVAL PO ZRAKU... Žflonrrra. V ZAČUDENO SE STRMEL OKOLI SEBE. VISOK SNEG TE POKRIVAL DETELO IN MRAZ SE PRITISKAL DA 1E KAR ŠKRIPALO... WO IZ ZVITOREPEC SKOČIL, SE 3E TRDON3A, POTOPU^ | ■JUH, KAKO Ml PRIJA KOPEL’ VES DAN BI TAUOLE ČOFOTAL!.. kako globok se _^rO>-v//o PRAVZAPRAV TA <1 »° ////'■ BAZENČEK < //Co / OBLEKA, Ml ZMRZUSE' BRi ” MORAM V HI&O.. TODA-K SE SE TRDONSA*’ SAS SE VENDAR, SE PRAVKAR PLAVAL V BAZENU' /_>__ .IN PRISTAL - NA LEDENI PLOSKVI *' i i. »Vlili Vi ritViM POGNAL SE SE PROTI POVRŠINI ,TODA LED2!! ^MENTA, ZDA1 SEM PA USET! CE Ml ZVITOREPEC MITRO NE IZSEKA LUUNJE, SE BO TA ŠALA KLAVRNO KONCA1A ZAME. ^ |E3 KAT SE PA ZDAS?! VODA ZZ POSTALA LEDENOMRZLA1 .TO BO NASBRŽ SPET ENA TISTIH NESLANIH ČAROVNIS BRi MO RAM NA <2UUO,DA NE OTRPNEM POD LEDOM SE ' | ( | Jtttiiivnft Ittibn - i olc* rlfi*# h v vi ti / E« Wal#ace . 17« O. »Dragi moj Joe, slabo bo,« je ponavljal Clifford in se sprehajal z rokami v žepu po salonu. »Vsemu »i ti vzroik... ti in tvoje trapaste misli. Vsak dan se eno amisliš. Zdaj mi boš še pomagal!« Joiže Bray si je pri peči meneal oči. nevoljen, da 11111 Clifford krati lenolbni počitek. »He... kako si rekel... saj si' mi vrli v glavi... nisem dolhro razumel...« »Sem rekel, da ib o hudo in še p recej: si razumel sedaj. Tisti tvoj Fing-Ho in tvoj dragi bratrance nekaj kuhata. Boš že videl kašo!« Joe je nekaj godrnjal in odgriznil, konec cigari. »Prekleta ura,« je javkal, »ko se,m stopil v 'to deželo; tako. ilolbro sem se. urne'! v Kini. Ti si dober dečko, <.Iiff. to'da malo zaletel. Moj Bog. ali je res Iretba toliko liriupa? Fing-lloja sem imel za pridnega otroka... zdaj pa..., na! Tako učen... saj me je precej stalo. Jaz nisem učen, znam komaj brati in pisali, pa sem postal bogat kot Krez... ali se ne reče tako?« »Hm... če bi Krez živel, hi vse tvoje dohodke porabil samo za cigarete.« »...saj sem rekel tjavdan. Toda pomisli... jaz iz dohre družine, belec, bogat kol Krez, znam komaj pismo napisati... on pa, Kitajec, zna grško, latinsko in kakih pet jezikcv. Eli, takšno je življenje, zares smešno:..« Clifford si je sezuval čevlje in mu odgovarjal: »Smešno, seveda, če bi bili vsi tvojega kova. Dobro, da si ti edini svoje vrste. Si bral liste?« »Da, da«, in je pokazal na kuj) razmetanih časnikom. »Spet so ubili dva misijonarja v Honanu... vedno revolucije tam doli in sami vojaki...« »Prav; si pa tudi bral, kaj imajo listi vojaki napisano na praporih? Pozdravljen, sin nebes! Razumeš, da se pojavlja nov oblast mik ?« Joe je odkimal. »Kaj hočeš, Cliff, listini otročajem ne gre dajati orožja v roke. \ edno kakšno zagcdejo. Sicer pa, če misliš, da so naša podjetja v nevarnosti, se kar vrnem v Kino!« TEDENSKI KOLEDARČEK 30. marca, nedelja: Oljčna nedelja, Angela 31. marca, ponedeljek: Modest 1. aprila, torek: Hugon 2. aprila, sreda: Frančišek 3. aprila, četrtek: Veliki četrtek, Rihard 4. aprila, petek: Veliki petek, Izidor 5. aprila, sobota: Velika sobota, Irena VALUTA TUJ DENAR Dne 26. marca 1958 sl ameriški dolar avstrijski šiling 100 dinarjev 100 francoskih frankov funt šterling nemško marko pesos švicarski frank zlato napoleon dobil oz. dal za: 624—627 lir 23,50-24,25 lir 78—83 lir 129—132 lir 1620—1690 lir 146—148 lir 13—15 lir 144—146 lir 712—714 lir 4850-5050 lir RADIO TRST A Nedelja, 30. marca, ob: 9.00 Kmetijska oddaja; 10.00 Prenos maše iz stolnice Sv. Justa; 12.00 Vera in naš čas; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj... Kronika sedmih dni v Trstu; 13.30 Glasba po željah; 16.00 Slovenski zbori; 17.00 František Langer: »Iskra v pepelu«, igra v 5 dej. Igrajo člani Rad. odra; 22.00 Nedelja v športu. Ponedeljek, 31. marca, ob: 11.30 Brezobvezno — drobiž od vspeovsod in... Predavanje: »Velika noč — družinski praznik v Rimu«; 18.00 Dvorak: Simfonija št. 5 v e-molu, op. 95; 19.00 Vokalni tercet »Metuljček«; 19.15 Radijska univerza: Zemlja kot planet: »Razvoj vesoljstva — Zaključni pregled«; 22.00 športni komentar; 20.30 Giuseppe Verdi: »Othe-lo«, lirična drama v 4 slikah; 21.05 cca: V 1. odmoru opere: Sodobna književnost in umetnost: Tone Svetina: »Lovčeva hči«, ocena Martin Jcvnikar; 22.00 cca: V 2. odmoru opere: Raztreseno cvetje lirike: »Pesmi o davni mladosti«, ureja V. Beličič. Torek, 1. aprila, ob: 11.30 Glasba po željah; 18.00 Boccherini: Sonata v C-duru za čelo in klavir; 18.30 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše; 19.00 Simonitijevi, Pregljevi in Adamičevi samospevi — poje sopranistka Ileana Bratuž; 19.15 Zdravniški ve-dež; 21.00 Postno predavanje: Janez Vodopivec: »Ljubi Boga z vsemi svojimi močmi«; 22.00 Obletnica tedna: »Pred 25.mi leti je Hitler postal diktator«. Sreda, 2. aprila, ob: 11.30 Brezobvezno — drobiž od vsepovsod in... Žena in dom, obzornik za ženski svet; 18.00 Haydn: Koncert v Es-duru za trobento in orkester; 18.55 Vokalni kvintet »Zarja«; 19.15 šola in vzgoja: prof. 1. Theucrschuh: »Trpljenje in vstajenje v družini«; 21.00 Antonio G. Galeazzi: »Bogu podobni«, preludij v 2 delih. Igrajo člani Rad. odra. Četrtek, 3. aprila, ob: 11.30 Brezobvezno — drobiž od vsepovsod in... Predavanje: »Ave Sanctum Ole-um«; 18.00 Chopin: Sonata št. 2 v b-molu, op. 35; 18.30 Sirimo obzorja: Znamke govore: Tone Penko: »Zdravilne rastline«; 18.50 Črnske duhovne pesmi; 19.15 Novela: Ivan Cankar: »Četrta postaja«; 21.00 Postno predavanje: Janez Vodopivec: »Križani Kristus, najpopolnejši vzgled ljubezni do Boga in do človeka«; 22.00 Ilustrirano predavanje: Jože Peterlin: »Slovo za srečanje«; 22.15 Cherubini: Requiem v c-molu; 23.05 Ravel: Pavane pour unc infante de-funte. Petek, 4. aprila, ob: 11.30 Predavanje: Karlo Sancin: »Velikonočni čas je navdihnil skladatelje; 18.00 Ivan Mrak: »Proces«, velikonočni misterij v treh delih. Igrajo člani Rad. odra, nato Duhovne pesmi; 20.30 Bach: Pasijon po sv. Mateju. Sobota, 5. aprila, ob: 11.30 Predavanje: »Gospodova žrtev in vstajenje v znanih podobah in kipih«, predava M. Pavlin; 15.15 Čajkovski: Labodje jezero, op. 20; 16.00 Novela: L. N. Tolstoj: »Svečka«; 17.00 Ravel: Le tombeau de Couperin; 18.00 Oddaja za najmlajše: Lojzka Peterlin: »Bele ovčke«. Igrajo člani Rad. odra; 19.15 Ilustrirano predavanje: Drago Štoka: »Velikonočni paberki po naši obali«; 21.00 Lope de Vega: »Prvi greh«, misterij v 3 delih. Igrajo člani Rad. odra. VPRAŠANJA IN ODGOVORI Vprašanje št. 437: Pred mesecem dni sem vsadil grah v razorčke, kamor sem raztrosil hlevskega gnoja. Vrhu sem potrosil tudi nekoliko superfosfata. Z začudenjem sem ugotovil, da je grah izkalil zelo na redko in da je ostalo zrnje izginilo. Vzdolž vseh razorčkov je opaziti vse polno lukenj, ki so jih naredili krti, voluharji ali bogve kdo. Kako naj ravnam pri drugi setvi, da se mi ne ponovi ista smola? Odgovor: Sveži hlevski gnoj ni za grah, i.n sicer tudi zato ne, ker krt take prostore prav rad obišče in vse prevrta, da dobi različne črve in gliste, ki so v gnoju. Zato sadimo grah na površine, ki so bile prejšnje leto izdatno pognojene s hlevskim gnojem. To rodovitno zemljo pognojimo samo z umetnimi gnojili, in sicer takole: Razstavljeno seme potrosimo z navadnim pepelom in tudi s sajami, nato seme pokrijemo s tanko plastjo zemlje. Vrhu raz- trosimo nekoliko superfosfata, kalijeve soli in žvep-lenokislega amoniaka ali še bolje apnenega dušika in spet pokrijemo z zemljo. Saje in apneni dušik (calciocianamide) bosta pregnala miši, voluharje, bramorje in ščurke, da se ne bodo spravili na seme. če zemljo pred setvijo še namočimo v petroleju, smo lahko prepričani, da bo setev izkalila 100%. Zdravstveni kotiček NEKAJ ODGOVOROV ZA TISTE, KI SE REDIJO Svetovno znani strokovnjak za zdravstvena vprašanja prof. Friderich Star je tako odgovoril na nekaj vprašanj, ki so mu jih novinarji postavili v zvezi z debelostjo: Ali vpliva teža na dolgost našega (življenja? Nedvomno. Pri debeluharjih se življenjska doba skrajša skoraj za eno četrtino. Če se človek prične debeliti že v mladosti, je nevarnost še večja. Ugotovili so, da je pri mlajših debelih osebah umrljivost za 80% večja kot pri tistih, ki imajo normalno težo. Ali so debeli ljudje izpostavljeni boleznim? In še kako! Možnost, da debeli ljudje zbolijo, je 3 do 4-krat večja kot pri suhih. Pri operacijah pa je nevarnost za življenje do 4-krat večja. Ali je tek merilo debelosti? Seveda! Občutek lakote je glavni vzrok, da ljudje jedo. Debele osebe naj zaužijejo nekaj, kar manjša apetit. V poštev pridejo bonboni, skodelica mleka ali manjši košček peciva. Ali je debelost dedna obremenitev? Za to ni mnogo dokazov. Debelost povzročajo razni činitelji, proces pa je vedno enak. Brž ko pojemo nekaj več, kot je potrebno, že naredimo korak k debelosti. Ni nujno, da postane debeluh, kdor je imel debele starše. Če so v družini požeruhi, se bodo po njih zgledovali tudi otroci, česar pa ne moremo imenovali dedne bolezni. Ali je mogoče zmanjšati debelost s telovadbo? Da. Toda vedeti moramo tudi, da prekomerna telovadba, odnosno šport, sili organizem, da nadomesti izgubljene kalorije. Poizkusi na živalih 'so pokazali, da se apetit poveča zaradi gibanja. Za debelu-harje pride torej v poštev samo umerjeno gibanje. Ali tlobak vpliva na apetit? O tem mnogo pripovedujejo, toda dokazov ni. Ne glede na to pa se človek, ki preneha kaditi, spočetka zredi. Verjetno se mu zdi, da je hrana okusnejša in zato več je. Izdaja Konzorcij Novega lista Odgovorni urednik Drago Legiša Tiska tiskarna »Graphis« - Trst, ul. Sv. Frančiška 20 Telefon 29-477 »Ti boš kar lu ostal,« ga je spet zavrnil Lynne. »Za naše koncesije tam doli se nikar ne boj!« Razgrnil je na mizo velik zemlje, vid. Joe se je z zanimanjem približal. Lynne je razlagal: »Če se kaj zgodi v Honanu, še ne bo hudo... toda revolucionarno' gibanje se bliža Yun«Nanu. Tu pa je nekaj spodaj! Vsi uporniški znaki na praporih nosijo znamenje »Bralske zveze«. »Pa... vendar ne boš resno jemal tiste štiri norce?!« »'Da, da, štiri norce. Polastili so se že ošinili pokrajin! Tvoj Fing-IIo nas lepo vleče za nos. Z zaslužki iz naših koncesij je ustanovil konkurenčno podjetje.« »Saj sanjiaš!« »Sanjam? Pojdi, pojdi v London v Peking-House. Tam boš videl razkošno urejen glavni stan vladarja Fing-IIoja.« Joe je ostal z odprtimi usti. »Vladar?... Potem pa je norec in ga je treba zvezati!« »ZatO' pa je treba denarja. Brezdno denarja,« je poudaril Lynne. »Njemu se je posrečile kupiti nekaj generalov. Sedaj pa namerava z njih pomočjo postaviti na noge veliko vojsko pod poveljstvom nekega majorja Spedtvella, ki pozna Kino’ do dna. Skušal bo vreči vlado in sam začeti novo dinastijo. Kako mu je tak drzen načrt šinil v glavo, kdo zna?« Jože Bray se je nervozno premikal na naslanjaču ter se izogibal Lynnovemu pogledu. Ta pa je dobro opazil njegovo zadrego. »Vsega si ti kriv,« je nenadoma zavpil in pomeril nanj s ka-zalcent. »Slišiš, Cliff,« je javkal stari. »Včasih seveda smo govorili... veš, imam bujno domišljijo... kakšen romanopisec bi lahko postal...« »Ste večkrat govorili o stvari?« »Da... včasih. Kaj hočeš, hotel sem ga samo vzpodbudili, da bi poslal nekaj velikega...« Clifford je bruhnil v smeh: »Ha, ha, zdi se mi, kol da že vidim tvojega 1' ing-Hoja na nebeškem prestolu kakor Napoleona! Ila, ha, ha!« »Saj je bilo že dosti Napoleonov,« je skisano pristavil Joe. »Dovolj, dovolj! Bomo'že še govorili,« je vzkliknil (.lili in pogledal na uro. »Si že kdaj stikal za ptičjimi gnezdi?« »Gnezdi?« je vesel skočil Joe s sedeža, da se je neprijetni razgovor zasukal na drugo plat. »Pa še kako sem jih znal najti kol mlad fant. Še danes bi jih šel iskat.« »Dobro! Še nocoj bova slikala za nekim ptičem, zelenim ali rumenim. Rečem ti, da bo prav zabavno!« Joe se je obupan sesedel. XXI. Tisto jutro je moral Štefan Nart h v mesto z vlakom, ker se je bil avto nekaj pokvaril. Na postaji je kupil časnik. Na tretji strani je bilo z velikimi črkami natisnjeno: Bratovska zveza — vzrok kitajskih nemirov. Naslov se mu je zdel nekam znan. Ni se mogel spomniti, kje ga je že slišal. Kitajska politika ga je pa zanimala le v toliko, v kolikor je lahko vplivala na bratrančeve milijone, ki bodo z božjo ali hudičevo pomočjo nekoč le padli v njegov žep. Milijoni! Beseda, ki je čudežno vplivala na N a rt hov o' srce. Kako priti do denarja, tega ni jemal preveč tenkovestno. Za denarne posle je imel vonj kot lovski pes. Njegove nasvete so pa drugi izrabljali. Sam zase je k takim poslom prišel prepočasi, ker je vedno hlepel le po velikanskih dobičkih. (Dalje)