jbbap£S^pgr Cena 300 lir____________ POSEBNA IZDAJA Leto XXXVI. Št. 104 (10.624) TRST, ponedeljek. 5. maja 1980 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad. Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* ^ ovcu Pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja J945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi f I 1 v- ■■ ' ' 'mm tmm ■ / j ill • U ■url je človek, ki je spremenil svo-omovino, človek, ki je nakazal in sto-^ na pot, ki vocjj k sožitju, pravičnosti in joa!nen>u miru v svetu. Za njim ne žaluje-žal 6 naroc^ in narodnosti Jugoslavije, ne žaIUJem° Slovenci v zamejstvu, za njim uJe ves svet, ker je dal neizbrisen pečat čl0°^u času in je z dejanji vlil upanje °stvu, da je mogoče pravičneje in v ^ živeti. kj ^ ^asn najhujšega bratomornega boja, to *zzvaJ nacifašistični okupator, zapis 5 *ažje vladal in da bi bil povojni dn k P°^^evnejši in ko ni bilo več upanja, mogoče spraviti jugoslovanske naro-narodnosti pod isto državno streho, da b0 de in Tito in Komunistična partija Jugosla-*n t/ k°rbenim geslom boja proti fašizmu, in K°Pravnosti vseh narodov in narodov Vjčnar°^nosti' bratstva in enotnosti in pra-ne družbene ureditve, položila temelje cii kSe^nsR° novo Jugoslavijo, kar jo je tu-Poo ^rzavno tvorbo rešilo. Brez narod-sv°bodilnega boja in njegove revolucio-kate16 Vsel3ine si )e težko predstavljati, kdo, g--re 3rnžbene sile bi bile sposobne Ju-, ,.. av*i° ohraniti in tako omogočiti pred- Vsem tanjšim narodom, torej tudi sloven- Jutri, v torek, 6. t.m., ob '8. uri bo v Kulturnem domu v Trstu osrednja enotna komemoracija Slovencev v Italiji *Q predsednikom SFRJ Josipom Brozom Titom. Isib <;U nar°du- da se izogne pritisku veli-stj sedov in da v jugoslovanski skupno-lab^^opravnih narodov in narodnosti ^ Uspešno razvija svojo državnost. iiaru..s,abotne, v nekaj dneh razbite mo-»di ,e’ 1 neenakopravnimi in zato sprti-dr^l^udi in narodnostmi, polne krivic im 8tvar ]en^ Protislovij, je Tito ohranil in u-listiA uSledno in notranje trdno socia-n° državo. Poy0 Svilnih šibkih, večinoma po vojni V^ih držav, je kot sotvorec in u-Postj neuvrščenosti z železno dosled-skupn 'n oačelnostjo utrdil to svetovno *uk>jeuSt ^ ’° usPosol3il v nenadomestljiv kak SyetovneSa dogajanja, ko Sg 0 je bila Titova pot premočrtna, ka-°r^‘ans^° Siri obseg njegovega zani-kriVuj. in vpliva, kako se vztrajno dviga goVeJa Pomembnosti in uspešnosti nje- y ^ lo jd£n^egov*h odločitvah in dejanjih ni bi-Po8t naključnega. Imel je izredno sposob-jPvn , je znal oceniti bistvo vsakega po- vsakega po-primerne posege in premeriti ^•ela Zato so njegova, tudi najbolj stališča in dejanja, pripeljala k V U- , P]a jeSec*emdesetih letih javnega delovala °d sindikalnega krajevnega aktivi-avstrJtaščal v protivojnega upornika v skep, Krski armadi prek upornika v ru- r«vo' U!etuištvu v udeleženca v oktobrski f.,„, Ueiji do sindikalnega in partijskega _ lf’arja v svoji ožji domovini. Dolgo-Pjitpjj apor ga je oborožil z novimi izkuš-N*, ? znanjem, tako da je prerasel v N%'fVnega Partijskega voditelja, uspešen p0 n zmagovitega vojskovodjo, gradite-Ju6oslavije in odločnega branilca •htg^^^ostojnosti, tvorca samoupravnega * ki je najbolj demokratična oblika Skrh^00 demokracije. bo-> ko in iskreno sožalje Vam jz-" reka • > -,A p Centjr^isjHBBjtit^ * Zveze komunistov Jugoslavije Pogled na ljubljanski Klinični center (Telefoto AP) Odi a/ skrbi za zdravje predsednika 'Uta to bile tudi njegove slike v ljubljanskih trgovinah (AP; borcev. Svet je občudoval podvig Titove prekaljene armade, svet se je spraševal, kako je bilo mogoče, da je lahko nekaj deset tisoč komunistov in revolucionarne mladine po-krenilo tako široke množice jugoslovanskih narodov v njihovo največjo zgodovinsko bitko.* »Naša partija in tovariš Tito sta od samega začetka dala temu boju značaj narodnoosvobodilnega boja in socialistične revolucije. Tovariš Tito je vedel, da je za takšen boj in zmago potrebna široka fronta ljudskih množic*. »Narodnoosvobodilni odbori na o- SOŽALJE CK ZKJ DRUŽINI BROZ svoDojenem ozemlju ter AVNOJ so postavili temelje nove Jugoslavije. Do končnega formiranja demokratične ljudske federativne skupnosti je prišlo na drugem zasedanju AV NOJ v Jajcu. Jugoslavanski narodi so z odločilnim bojem v osvobodilni vojni vzeli svojo usodo v svoje roke. Brez njihove udeležbe ni bilo mogoče več delati nikakršnih načrtov o njihovi prihodnosti.* «V narodnoosvobodilni vojni se je vsak naš narod in vsaka naša narodnost bojeval za svojo lastno nacionalno osvobodittv ter za novo Jugoslavijo, svobodno skupnost bratskih in enakopravnih narodov in narodnosti. Niti sedanje niti prihodnje generacije ne bodo pozabile, da sta bratstvo in enotnost naših narodov in narodnosti zavestna opredelitev naše revolucije in tovariša Tita. Tito se je boril proti politiki nacionalnega tlačenja v bivši Jugoslaviji. Nasprotoval je poskusom, da bi razbili državo. Vedno je bil trdno prepričan, da lahko naši narodi in narodnosti ohranijo svoj obstanek in neodvisnost, da lahko svobodno izgrajujejo socialistične samoupravne odnose, samo, če se naslonijo na socialistično enotnost, solidarnost in vzajemnost.* «Tovariš Tito je poudaril, da je naš skupni življenjski interes čuvati in utrjevati enotnost ter graditi Socialistično federativno republiko Jugoslavijo kot skupnost enakopravnih narodov in narodnosti. Vedel je, da nas v to pogojuje usodna povezanost, medsebojna zgodovinska podobnost, stoletna borba proti tujim zavojevalcem, da mora biti vsak gospodar v svoji hiši. Vodili so ga marksistična načela nerazdružljive povezanosti razrednega in nacionalnega. Neomahljivo se je bojeval proti nacionalizmu in šovinizmu, nestrpnosti, prevladovanju in hegemoniji enega naroda nad drugim. Boril se je proti vsem pojavom unitarizma in separatizma.* »Naša trdna socialistična skupnost se je uresničila skozi boj in revolucijo in je trajno jamstvo naše prihodnosti. Tito je vedno poudarjal u- Eden zadnjih posnetkov predsednika Tita, neposredno po amputaciji leve noge (Telefoto soden pomen bratstva in enotnosti kot največje revolucionarne dediščine, ki jo je treba čuvati kot zenico očesa.* •»Tovariš Tito je vrhovni komandant in borec armade, rojene skozi boj, in z velikimi človeškimi žrtvami. Začel je narodnoosvobodilno vojno, čeprav brez orožja, brez vojaških šol, brez zaledja in tovarn. Obstajala pa je jasna linija Zveze komunistov, trdna volja in odloč- nost, patriotizem širokih ljudskih množič, da ne sprejme okupacije suženjstva in razdeljevanja naše dežele.* • »Tito je tvorec strategije in taktike naših oboroženih sil, vodja, pobudnik in neposredni vodja vseh njenih bitk in zmag. Z zedinjenem težnje po Svobodi in revolucionarnih stremljenj ljudskih množic je Tito v NOV ustvaril koncept in doktrino splošne ljudske^ revolucionarne vojske, v kateri je' však občan vojak, in vsak vojak občan. Pod 'neposrednim Titovim vodstvom so naše oborožene sile v povojnem obdobju postale del socialističnega samoupravljanja ter zanesljiva opora zaščite svobode in celovitosti Socialistične federativne republike Jugoslavije. Tito je dal temelje in smeri razvoja splošnega ljudskega odpora in vojaške znanosti, v osnovi katere je njegova misel: «Tujega nočemo, svojega ne damo*.* Takšna revolucionarna izkušnja je uresničila Marksovo zamisel o oboroženem ljudstvu po kateri je borbena pripravljenost oboroženih sil in homogenost njenih vrst jamstvo naše svobode in neodvisnosti, ohranjanja bratstva in enotnosti, enakopravnosti naših narodov in narodnosti ter nemotenega razvoja našega socialističnega samoupravljanja.* »Tovariš Tito je iskal globlje in vsestransko bistvo in resnico o socialistični družbi. Verjel je v ustvarjalno moč delavskega razreda in delovnih ljudi. Prepričan je bil, da mora biti socializem v interesu delovnega človeka, da postane njegovo delo. da mora imeti v državi delavskega razreda odločilno vlogo sam razred, ne pa kdo v njegovem imenu.* »Ves naš boj se je opiral na široke delovne množice in iz njih črpal svojo moč. iz katere je vzniknila ljudska fronta kot delo najširšega zbiranja vseh, katerim so pri srcu dediščine naše neuvrščene, samoupravne socialistične skupnosti bratskih narodov in narodnosti. Iz takšne zamisli in izkušnje iz NOV se je z ustvarjalno uporabo marksizma rodilo socialistično samoupravljanje. Tovariš Tito si je vedno prizadeval, da bi samoupravno organizirani delovni ljudje upravljali s sredstvi in pogoji dela, tokovi družbene reprodukcije in prek delegatskega sistema družbo v celoti. Spomnimo se na besede tovariša Tita: »Tovarne delavcem, zemljo kmetom*, ki niso neka abstraktna propagandna parola, temveč celoten program socialističnih odnosov.* »S tovarišem Titom smo v treh desetletjih prišli do samoupravljalne izkušnje. Naša praksa je pokazala. (Nadaljevanje na zadnji strani) Sporočilo konzilija zdravnikov o poteku bolezni tovariša Tito Konzilij zdravnikov je objavil sporočilo, o katerem je rečeno, da se je danes, 4. maja. 1980 v zgodnjih popoldanskih urah znova močno poslabšalo splošno zdravstveno stanje predsednika republike Josipa Broza Tita. Kljub vsem medicinskim .ukrepom so postopoma ugašale vse vitalne funkcije in je predsednik Socialistične federativne republike Jugoslavije, predsednik Zveze komunistov Jugoslavije, in . vrhovni poveljnik oboroženih sil Socialistične federativne republike Jugoslavije, maršal Jugoslavije Josip Broz Tito, umrl ob 15. uri in pet minut. .J Tovariš predsednik je dolgo let bolehal za sladkorno bole^ Kot posledica te bolezni so se h® • li: hujše arteriosklerotične sPr.e%t be na ožilju nog, živčno-miši&mj. vare nog z motnjami pri hoji l® vara ledvic. AjJ Prva znamenja motenega kr, ga obtoka na oživi ju leve noge s® pojavila konec decembra se je kljub intenzivnemu kon**^ LAZAR KOLIŠEVSKI PREVZEL FUNKCIJO PREDSEDNIKA PREDSEDSTVA BEOGRAD — Na osnovi člena 328, odstavek 6 ustave SFRJ je predsedstvo SFRJ na seji 4. maja 1980 sprejelo sklep o prevzemanju funkcije predsednika predsedstva Socialistične federativne republike Jugoslavije: 1. S prenehanjem funkcije predsednika republike prevzema funkcijo predsednika predsedstva SFRJ v soglasju z ustavo SFRJ Lazar Koliševski, dosedanji podpredsednik predsedstva SFRJ. 2. Ta odlok začne veljati takoj. Na osnovi člena 327 ustave SFRJ je predsedstvo SFRJ na seji 4. maja 1980 sprejelo odlok o izboru podpredsednika predsedstva Socialistične federativne republike Jugoslavije in za podpredsednika predsedstva SF RJ izbralo Cvijetina Mijatovi-ča, člana predsedstva iz Socialistične republike Bosne in Hercegovine. Predsednik predsedstva SF RJ Lazar Koliševski je izdal naslednji ukaz: Na osnovi člena 328. drugi odstavek ustave SFRJ ukazuje: Na dan pogreba predsednika SFRJ, predsednika Zveze komunistov Jugoslavije in vrhovnega komandanta oboroženih sil Jugoslavije, maršala Jugoslavije, tovariša Josipa Broza Tita, izvesti častno salvo: V glavnem mestu SFRJ, Beogradu. iz 48 topov 42 salv, v glavnih mestih socialističnih republik — Zagrebu, Ljubljani, Sarajevu, Skopju in Titogradu iz 20 topov 20 salv. Predsednik predsedstva SFRJ Lazar Koliševski tivnemu zdravljenju stanje P®^, šalo, so zdravniki opravili art£i< grafijo leve noge, ki je P0*5?. da sta zamašeni vrhnja arterij8,^: stegnu in zadnji del podkol®® ^ arterije. Zaradi slabih možno?1 'a*. • tič uspeh rekonstruktivnega opera*!% ga posega je bilo sklenjeno, nadaljuje z intenzivno konzervno terapijo. O tem so se P°sveLjr li tudi z dvema tujima stroko^L koma. Kljub intenzivnemu zdrs liju so se pojavila znamenja če gangrene. V tem položaju. 1 •“•»“v,,«* postala amputacija noge neimvjl je bilo odločeno, ob polnem sog* ^ s tovarišem predsednikom, da sf^t skuša rešiti ogroženo nogo z livnim posegom. , Sredi januarja tega leta j®., ji izvršena načrtovana operacija. ^ dala dober neposredni rezultat-^ da kmalu zatem je prišlo do ^ nih komplikacij v cirkulaciji. J1 $ učinek operacije zmanjšale d®^ mere, da je bilo treba teden dnujj neje ob pristanku tovariša preas^ na amputirati levo nogo. Tito je obe operaciji zelo dobto^jj stal. Neposredno po drugi op®®1^ se je začela rehabilitacija in tOvjj predsednik je začel delno opraV1 svoje predsedniške dolžnosti. V poznejšem obdobju je P°vj^t odpovedalo delovanje iedvic in 5 ^ kot posledica že prej omenje®®,^ vare ledvic in nastale infekcij®:^ se kljub sprejetim ukrepom n1^ novilo delovanje ledvic, so zdr?^, uporabili umetne ledvice, hei lizo, ki je delovala vsak dan. , y V nadaljnjem poteku bolezf" jj nastopile številne komplikacij®1 pf .......... ■■ ■ stanje tovariša predsednika. so vse bolj otežkočale zdrav? Podoba Ljubljane v žalosti LJUBLJANA — Ko je ob 20. uri po italijanskem poletnem času iz radijskih in televizijskih sprejemnikov odjeknila žalostna vest, da je v ljubljanskem Kliničnem centru prenehalo biti srce velikega revolucionarja, voditelja jugoslovanskih narodov in narodnosti, državnika in borca za pravice vseh narodov, tovariša Tita, je vsa Slovenija, vsa Jugoslavija obstala in obnemela. Čeprav so bile v zadnjih časih novice iz Kliničnega centra vedno bolj zaskrbljujoče in vznemirljive in niso dopuščale več upanja, je vendarle kruta vest o smrti tovariša Tita iz-nenadila vse. Marsikatero oko se jo orosilo, utrnila M j« rnarsikatciu solza, ljudje doma ali na delovnih mestih so zastali poleg radijskih in televizijskih sprejemnikih in kot o-kameneli poslušali sporočilo predsedstva CK ZKJ in predsedstva Socialistične federativne republike Jugoslavije, da najljubšega gosta ni več med živimi. Marsikdo tej kruti novici ni hotel verjeti, a zastave spuščene na pol droga, besede radijskih in televizijskih napovedovalcev, žalostna glasbe, vse to je potrjevalo, da a« je zgodilo to, kar so ys| se ne bo zgodilo. N-u-oj yr po žalostnem sporočilu jo v Ljubljani že. izšle posebne iz- daje časopisov z novico o smrti predsednika Tita. Liste so delili brezplačno po ulicah, v še odprtih javnih lokalih, nesli so jih od hiše do hiše, od vrat do vrat. Ljudje so sprejeli novico z veliko bolečino v srcu, a dostojanstveno in mimo: Titovo življenje je ugasnilo, njegova misel, njegovo delo, njegov vzgled, pa bodo trajno živeli v srcu vsakega jugoslovanskega človeka, živeli bodo v srcu vseh tistih, ki resnično ljubijo mir, miroljubno sožitje in napredek človeštva. Tovariš Tito bo vselej živ, njegovo ime pa je neizbrisno zapisano v zgodovini vsega člove štva. V. T. večkrat ponovljena pljučnica, nje strjevanja krvi z občasnih" ^ dimi krvavitvami, predvsem lodcu, na črevesju in pljučih, °^jt nje še huda okvara jeter, ki 1™ spremljala zlatenica ter kom®' stanje. kCij® Večkrat ponavljane hude 'n‘€ jpr? in dolgotrajna visoka ternp?®®^:, nh IpHvip okvari ob insuficienci ledvic, okvari £jUi slabosti srca in krvotoka, vsem terapevtskim ukrepom' dlc do progresivne izčrpanosti jf nih moči predsednika tako, nastopilo postopno odpovedo**^ življenjskih funkcij in do usod1* konca. or Pri zdravljenju so ves čas sevali posebni zdravniki tovariša sednika, občasno so angažirali« ^ roma so se posvetovali z vrsto . kovnjakov, specialistov. ml Zdravniški konzilij: prof. d C-, I dan Brecelj, dr. Mioljub Kič1®’ jf j Miro Košak, dr. Predrag LS/Jji dr. Stanislav Mahkota, dr. Popovič, dr. Jovan Ristič. ^ zdravniki: dr. Zvonimir Diti'*®y,]a' Radosav Djordjcvič, dr. b''®‘V Čelikič, dr. Damir Mfanilovič« ji Mladen Radmilovič, dr. M" 1 Stankovič. Jugoslovanska teievJ' zl|a bo danes neposr®^ no prenašala, z zač«1' kom ob 8.30 (po itallifln' skem času) prenos Pjj' smrtnih ostankov pre°' sednika Tita iz Ljublia0® v Beograd. ŽIVLJENJE. BOJ IN DELO JOSIPA BROZA-TITA Objavljeno besedilo je povzeto iz knjige «Tito - štirideset let na čelu ZKJ». Knjiga je izšla leta 1977 v Ljubljani (slovenska izdaja) v združeni založbi Narodne knjige iz Beograda, Partizanske knjige iz Ljubljane in Nove Makedonije iz Skopja. Založniški odbor so sestavljali ugledni predstavniki jugoslovanskih znanstvenih in raziskovalnih inštitucij, JLA, Zveze komunistov, Socialistične zveze, Zveze socialistične mladine in sindikatov, avtorji prispevkov pa so prav tako številni najvišji jugoslovanski politični, vojaški in družbeni voditelji. Priobčene življenjepisne podatke je zbral in napisal dr. Pero Damjanovič, direktor Instituta za sodobno zgodovino v Beogradu. ®roz je več kot šest pol desetletij (od leta 1910) .. lVno sodeloval .v jugoslovan-» ,m dravskem gibanju in je /evolucij prešel vsa ob-Ja tega gibanja, od njegovega s anka in konstituiranja v novi Soslovanski državni skupnosti Prvi svetovni vojni, do danes. .J0} e(ten najodločnejših dolgovi- k°rcev za enotnost in nove Ti, °S? v Komunistični partiji 'goslavije je prišel Tito na nje-Aje Ce^° sre 'n gospodinje Ma-Ker 'r0jene Javoršek, 1868 1918). Titov:.3 v nekaterih poznejših in tile- *n (irug'l| listinah dan ličen SeC nieg°vega rojstva raz- todno ° *c^el se 'ičit kiju Všajjk r.Ske obrti v delavnico le ob. ln Karaš* v Sisku, kjer °val tudi vajeniško šolo. V f ujino za delom Ob ra ve| zmerah, v katerih je ži-tiaiist^b°d vplivom starejših, šote Broz"1!' Usmerjenih delavcev, hie o u 8P°znal tudi prve poj-®ketn „.azrednem boju m dela v-Sti 1 an-iu in se začei vključi .elavske akcije. Po kon j* (i„ k! dobi in vajeniški šoli se n' °dšel v Zagreb detavnj*apos.*i* v ključavničarski ** je Z Izidorja Haramine. Tu Rt°bra leta 1910 vpisal v Zvezo kovinarskih delavcev, s tem pa je v svojem 18. letu postal tudi član socialdemokratske stranke Hrvatske in Slavonije. Tedaj je začel Broz sodelovati v prvih političnih demonstracijah, ki jih je organizirala socialdemokratska stranka Hrvatske proti promadžarski politiki tedanjega hrvaškega bana. nato pa v delavskih stavkav in pri drugih oblikah revolucionarnega boja. S tem se začenja tudi neredno življenje delavca, ki je zdaj zaposlen, zdaj pa brez dela. Ko išče nove zaposlitve, se seli v razne kraje in kakor mnogi delavci, postaja «tujec». Iz Zagreba odide v Ljubljano pa v Trst, od koder se spet vrne v Zagreb, potem pa se julija 1911 zaposli v Kamniku v kovinarski delavnici. Maja leta 1912 odide s skupino delavcev na Češko, v mestece Jince - Čen-kov, 60 km jugozahodno od Prage ob reki Litavki. Zaposli se v tovarni, v kateri se je prav tedaj začela stavka. Broz se takoj priključi stavkajočim Krajši čas je delal v Plznu v tovarni motoriziranih topov «škoda>\ potem pa je odšel v Nemčijo in se zaposlil v tovarni kovinske industrije v Munchnu. Nato j odšel v Mannheim v tovarno «Benz». Ob koncu istega leta je prišel na Dunaj in se zaposlil v tovarni motorjev «Grild». vendar je kmalu odšel v Wiener Neustadt in se zaposlil v tovarni avtomobilov «Deimler», kjer je postal tudi poskusni voznik. V teh krajih se je Broz pove zal s sindikalno organiziranimi delavci, v nekaterih mestih v Nemčiji in Avstriji pa ‘udi z or ganizacijo socialistične mladine. Jeseni leta 1913 je začel služiti vojaščino v dunajskem arzenalu, v tehničnem oddelku artilerije, od tam pa je bil na lastno željo kmalu premeščen v Zagreb, najprej v 53., nato pa v 25. domobranski polk. Tu je končal tudi podčastniško šolo in postal vodnik. živahno se je ukvarjal s športom in kot dober sabljač je sodeloval na tekmovanju za prvenstvo v avstro-ogrski vojski v Budimpešti maja leta 1914 in si priboril drugo mesto. Na fronti Začetek prve svetovne vojne je Broz dočakal v 25. pešpolku v Zagrebu kjer je služil vojni rok. Ko je bila njegova enota avgusta 1914 premeščena v Srem, lucionar, s katerim je bil povezan v Kungurju in čigar sin, prav tako inženir, je delal v teh zavodih. Tega načrta ni izpeljal, ker so se začele julija istega leta (1917) velike demonstracije, v katerih je sam tudi sodeloval. Da bi se izognil aretaciji, je sklenil, da se bo vrni v domovino, toda prijeli so ga v Uleoborgu (zdaj Oulu) na Finskem in ga poslali v Petrograd, kjer je bil potem tri tedne zaprt v Petro-pavlovski trdnjavi. Kot vojnega ujetnika so ga nato spet poslali v taborišče Kungur Vozil se je z vlakom «Maksim Gorki*, ki je na vsaki postaji pobiral ujetnike. Na poti v taborišče se mu je spet posrečilo pobegniti in tako je prišel v Sibirijo vf : peš kot z vlakom. Na poti v Omsk_ na postaji Ataman-ski Hutor je od oboroženih delavcev zvedel za zmago oktobrske revolucije. Ko je prišel v Omsk novembra 1917, so tam že imeli oblast sovjeti. V Omsku je Broz vstopil v internacionalni odred rdeče garde, ki so ga že sestavljali iz ujetnikov različnih narodnosti. V odredu je sodeloval v stražarski službi v Omsku in pri zavarovanju proge na postaji Ma-rajanovka na sibirski magistrali. V tem času je vložil prošnjo za sprejem v boljševiško partijo in za sovjetsko državljanstvo, kakor je bila navada pr' sprejemanju tujih državljanov v enote rdeče armade. Ker pa so se razmere naglo spremenile, tega sprejema v boljševiško partijo niti niso o-pravili. Ko so se nepričakovano uprle češkoslovaške enote in druge Povratek v domovino iz SZ Ko je prišel v Zagreb, je Broz nadaljeval aktivno delo v Zvezi kovinarskih delavcev. Vključil se je v predvolilno agitacijo za listo Komunistične partije Jugoslavije (KPJ), pri .olitvah za ustavodajno skupščino (28. novembra 1920), predaval o oktobrski revoluciji, deloval v klubu povratnikov iz Rusije in sodeloval pri organiziranju delavskih stavk. Miroslav Krleža, ugledni jugoslovanski književnik, je, spominjajoč se prvih srečanj z Josipom Brozom v Zagrebu jeseni 1920, pisal o tem Brozovem delovanju: «Proletarec, kovinarski delavec, ki se je po šestih letih vrnil iz Rusije, kamor ga je zaneslo tako kot toliko tisočev naših vijnih u-jetnikov, je tedaj, ko je nastopil v sindikatih... v svoji sivi astrahanski kučmi, na kateri se je v volnenih kodrih opažalo obledelo mesto snete kovinske peterokrake zvezde, mirno s superiorno sla-bilnostjo- svojih pogledov že tedaj sugestivno zavladal svoji o-kolici. Tovariši so ga gledali kot potnika, ki je pripotoval z daljne obale leninskega kontinenta in je na lastne oči videl vse tisto, o čemer so tedaj v sindikatih romantično sanjah*. (Kumrov ečki nokturno). Med preganjanji in aretacijami komunistov po obznani (in kasneje tudi zakona o zaščiti države) je odšel Broz januarja 1921 z Veliko Trojstvo (bjelovarsko okrožje) in se zaposlil v mlinu kot : , *- s« . * * , - ^ te l *.LtA& V* s.:.:, Rojstna hiša Josipa Broza - Tita v Kumrovcu na fronto proti Srbiji, so vodnika Josipa Broza zaradi antimi-litaristične propagande jeseni 1914 aretirali in zaprli v Petro-varadinsko trdnjavo, po enem tednu pa so ga izpustili. V začetku januarja 1915 so njegovo enoto poslali na rusko fronto v Galicijo, nato pa v Karpate. Med rusko ofenzivo v Karpatih 12. aprila 1915 je bil ranjen in ujet. V bolnišnici v Uspenskem samostanu v mestu Svijažsku v kazanski guverniji je ležal bolan leto dni. Med zdravljenjem je bil dalj časa v kritičnem stanju, ker sta se ga lotila najprej pljučnica, nato pa še pegasti tifus. Po okrevanju so ga poslali v mesto Altir ob reki Suri, čuvaška SSR, v taborišče za vojne ujetnike. Ker je s skupino drugih jugoslovanskih prostovoljcev, tako imenovanih disidentov, odklonil, da bi se pridružil srbskemu prostovoljnemu korpusu, v katerem so prevladovali velikosrbski elementi, so ga poslali v taborišče Ardatov. Pošiljah so ga na delo v razne ruske kraje, najprej kot strojnika v mlin nekega kmeta v vasi Kolosejev bhzu Ardatova, potem pa v Kungur na Uralu kot železniškega 'elavca. Tam je prišel v stik z ‘niškimi revolucionarji in po Poljaku inž. Katzu, ki je delal na železnici, tudi z boljševi-ki. Večkrat se je udeležil tudi njihovih sestankovt na katerih so brali revolucionarno literaturo, med drugim tudi Leninove Aprilske teze in drug dela. Med oktobrsko revolucijo Kot starešino vojaških ujetnikov, ki je branil njihove interese pred nezakonitimi postopki organov carske oblasti, so začetku marca leta 1917 Broza zaprh in ga bičah. Iz zapora so ga rešili o-boroženi delavci, ki so po vesti o zmagi februarske revolucije v Petrogradu (zdaj Leningrad) vdrh v zapor in reših vse ujetnike. Broz se je spet vrnil v ujetniško taborišče. Maja 1917 so ga spet zaprh. V zaporu je bil dva tedna, potem pa so ga poslah V Jer-gač pri Permu, kjer je popravljal železniške proge. Od tam je ušel in je prišel ob koncu junija 1917 v Petrograd (Leningrad), da bi se zaposlil v Putilovskih zavodih in delal v svoji stroki. V to tovarno ga je napotil že imenovani poljski inženir Katz, revo- protirevolucionarne sile proti sovjetski oblasti (maja 1918) in so bile enote rdeče garde v Omsku in okolici že po nekaj dneh premagane, se je Broz, ki je bil še slaboten od ran, po nasvetu tovarišev umaknil v okolico Omska. Najprej je delal kot strojnik na mlatilnici v vasi Mihajlovki, po vse hujšem terorju protirevolucionarnih sil pa se je umaknil globlje v stepo, v kirgiški aul (vas), kjer je delal v mlinu pri bogatem Kirgizu Isaiju Džaksenbajevu. Za Kolčakove viadavine je Broz politično deloval med kirgiškimi kmeti, agitiral proti belim in je zato veljal med njimi za komunista, čeprav formalno ni bil član ruske komunistične partije bolj-ševikov RKP. Kot agitator je občasno odhajal v Omsk in ilegalno vzdrževal zveze s posameznimi člani partije — boljševiki, z delavci, ki so bili zaposleni v električni centrali in na železniški postaji v Omsku. Od njih je prejemal tudi partijsko literaturo, razglase in drugo. Ko so premagali kontrarevolucionarne Kolčakove sile, se je Broz decembra leta 1919 vrnil v Omsk, kjer je bil nekaj časa v enotah rdeče garde. Istočasno je delal v jugoslovanski skupini pri oblastnem komiteju RKP boljševi-kov Omska v okviru slovanskega oblastnega urada, ki so ga sestavljali Ukrajine^ Čehi in Jugoslovani. Tam je spremljal dogajanja v Jugoslaviji in ko je sredi 1920 bral v osmih časopisih, da so na Hrvaškem kmetje začeli revolucijo, se Je Broz odločil, da se čimprej vrne domov. Potoval je iz Omska z vlakom v Petrograd, od tam pa je odšel prek Estonije v Narvo. Tam je bil nekaj časa v karanteni v neki trdnjavi (kjer so nastanili vse dospele vojne u-jetnike), potem pa je po posredovanju nemškega poslaništva z ladjo «Lily Feuermann* odpotoval v nemški Stettin. S skupino Jugoslovanov je bil nato poslan prek Nemčije in Avstrije v Jugoslavijo. Ob koncu oktobra leta 1920 je tako prišel Broz najprej v Maribor, kjer je bil eno od zbirnih taborišč za povratnike iz Rusije, od tam po neka dneh karantene končno v Zagreb. Tako se je Josip Broz po šestih letih, ki jih je preživel v prvi svetovni vojni in v ujetništvu v Rusiji in kot udeleženec oktobrske socialistične revolucije in državljanske vojne v ZSSR, spet znašel v domovini. strojnik. Tu je preživel več kot štiri leta in delal v lokalni organizaciji KPJ. Razvil je živahno politično dejavnost zlasti med kmeti v okoliških vaseh. V začetku 1924 je postal član okrožnega komiteja KPJ za križevsko-bjelovarsko županijo. S svojo politično aktivnostjo je vzbudil pozornost policije, ki je vse bolj pazljivo opazovala, zlasti po njegovem ostrem govoru proti režimu na pogrebu tovariša Josipa Valente, člana okrožnega komiteja in udeleženca oktobrske revolucije. Tedaj so ga tudi zaprh. Po nasvetu zagrebških komunistov je zato sredi septembra leta 1925 odšel z družino v Kraljevico in se zaposlil v ladjedelnici. Nadaljeval je revolucionarno delo in se zavzemal za partijsko in sindikalno organiziranje delavcev. Broz je postal sekretar partijske organizacije v kraljeviški ladjedelnici, ki je štela petnajst članov, in sekretar sindikalne podružnice. Kmalu je postal tudi član okrožnega komiteja KPJ. Leta 1926 je Broz kot partijski voditelj in izvoljen; delavski zaupnik organiziral stavko ladjedelni-ških delavcev. Stavka se je končala z uspehom, toda Broz, kot njen organizator, je bil odpuščen (v začetku oktobra leta 1926). Da bi bil lažje dobil zaposlitev, je sprejel povabilo nekaterih funk-cionarjevf naj pride v Beograd. Ko je čakal na zaposlitev, je Broz nekaj časa (novembra in decembra 1926) obiskoval sindikalno šolo, ki so jo tedaj ustanovili v Beogradu. Aktivno je politično delal tudi med članstvom Zveze delavcev kovinske industrije in o-brti Jugoslavije. Pogosto je zahajal v njihove prostore. Tu je razlagal svoje poglede tudi na nekatera vprašanja partijske politike, zlasti je govoril o potrebni enotnosti partije in revolucionarnega gibanja. Omenjeni sindikalni funkcionarji, ki so bih pravzaprav pristaši desnice v KPJ, so ga s tem, da so ga povabili v Beograd, želeh ločiti od Zagreba, kjer je bilo tedaj središča levice. Ko pa so spoznali, da ni primeren zanje, so te struje ovirale, da bi se vključil 'v delo beograjske partijske organizacije. V takih razmerah si je Broz sam našel začasno zaposlitev kot strojni mehanik, potem pa je sprejel predlog, da se zaposli v Smederevski Palanki in pomaga pri organiziranju tamkajšnjih delavcev. Tako se je Broz v začetku leta 1927 zaposlil v Smederevski Palanki kot ključavničar - orodjar v tovarni za popravilo vagonov «Ja-senica, A. D.» (zdaj tovarna vagonov in metalnih konstrukcij «Dragoslav Djordjevič-Goša»). Tudi tu je posvečal največ pozornosti partijskemu in sindikalnemu delu. Branil je položaj delavcev in je o tem pisal tudi članke v delavskem tisku. Marca 1927 je Josip Broz zaradi svojega revolucionarnega dela kot «nevaren komunist in agitator* spet izgubil delo. Ko je odhajal iz Smederevske Palanke (spomladi 1927) kot prejšnje leto iz Kraljeviče, je vse bolj spoznaval družbene in politične razmere v državi, težak položaj delavskega razreda, zlasti nujnost, da se delavci organizirajo in se v revolucionarnem boju o-prejo na lastne sile. Kot predstavnik delavcev in njihov dopisnik v partijskem in sindikalnem tisku je tedaj pisal: «Pri temi tovariši, nič drugega ne pomaga, kot, ča se zanašamo sami nase. Nihče ne skrbi za nas, vse socialne ustanove so samo na papirju. Tovariši, pridružiti se moramo borbeni sindikalni organizaciji, potem pa moramo začeti energični boj proti okrutnemu izkoriščanju nenasitne buržoazije,* Po 20. marcu 1927 je Broz spet iskal zaposlitev v Beogradu. Zdaj so mu desničarji iz sindikalnega vodstva v želji, da bi se ga znebili, predlagali, naj gre v Ku-manovo in se zaposli kot strojnik v mhnu nekega simpatizerja KPJ. Najprej je Broz sprejel ponudbo, na vlf>'.u na poti v Makedonijo pa se je premislil in sklenil, da se vrne v Zagreb. Tu so ga kmalu izvolili za sekretarja oblastnega odbora Zveze kovinarskih delavcev Hrvatske, jeseni i-stega leta pa je postal tudi sekretar Zveze usnjarsko - predelovalnih delavcev. Aprila 1927 je postal član, julija pa organizacijski sekretar mestnega komiteja KPJ Zagreba, tedaj ene najbolj množičnih partijskih organizacij v državi. Sredi julija 1927 so ga zaprh zaradi prejšnjega revolucionarnega dela v Kraljeviči, zaprh so ga v Bakru, od tam pa so ga na njegov protest po desetih dneh prepeljali v zapor okrožnega sodišča v Oguhnu, Ko je zahteyal, naj mu čimprej sodijo, je v zaporu prvič izvedel gladovno stavko (pet dni). Kmalu so ga izpustih iz preiskovalnega zapora, da bi se branil na svobodi. Obsojen je bil na sedem mesecev zapora, vendar so mu nastop kazni odložili do končnega sklepa višjega sodišča, ki mu je zmanjšalo kazen na pet mesecev (sklep je prišel 10. novembra leta 1928, v času novega sodnega postopka proti Brozu). Od jeseni 1927 je spet na partijskem in sindikalnem delu v Za- grebu. Tedaj se je občutno poživilo delavsko gibanje v državi, v KPJ pa se je pojavil močnejši odpor proti frakcijskim bojem v vrhovih. V Zagrebu se je Broz najbolj aktivno posvetil pripravam na VIII. mestno partijsko konferenco, na kateri so sprejeli njegove predloge o obsodbi fakcij, o premagovanju sektaštva in o tem, naj se partija posveti življenjskim problemom delavskega razreda in vsega naroda. Te predloge je Broz razložil na konferenci (25. - 26. februarja 1928) v posebnem korefe-ratu kot organizacijski sekretar v imenu manjšine komiteja. Po dolgi razpravi najvidnejših predstavnikov partije so delegati odobrili nastop Josipa Broza, ki je tedaj deloval pod psevdonimom Georgijevič. S 27 glasovi za. s tremi proti in z enim vzdržanim so sprejeh njegova stališča in direktive za predstavnika zagrebške organizacije, ki bi bil moral sodelovati na bližnjem posvetovanju v Komunistični internacionali (kamintemi) o razmerah v KPJ. Te direktive so bile podlaga za »odprto pismo članom KPJ*, ki jim ga je komintema poslala aprila leta 1928. Na tej konferenci je bil Josip Broz izvoljen za političnega sekretarja zagrebškega mestnega komiteja KPJ. Zagrebška partijska organizacija je takoj po konferenci začela z akcijami. 1. maja je popeljala delavce na ulice. Med organizatorji in aretiranci je bil tudi Josip Broz (obsojen je bil na tri tedne zapora). Partijska organizacija se je znova lotila političnega boja, Id se je začel po 20. juniju 1928, ko je bil v narodni skupščini v Beogradu izveden atentat na prvake Hrvatske kmečke stranke. Broz je tedaj kot partijski in že znani sindikalni funkcionar naslovil poziv s svojim podpisom odločnemu boju proti velikosrbskemu hegemo-nističnemu režimu. V Zagrebu so postavili barikade. Broza so spet hoteli aretirati, vendar se je s svojo prisebnostjo izognil. Pet let robi j e Brozova dejavnost je izražala najpozitivnejše težnje, ki so se tedaj pojavile v Komunistični partiji Jugoslavije, zlasti v delavskih sredinah. Na seji centralnega komiteja KPJ 20. junija leta 1928 je bil Broz izbran za člana nadomestnega urada CK KPJ (za primer, da bi izvoljene člane politbiroja zaprh, bi on nadomeščal organizacijskega sekretarja), 2. avgusta istega leta pa je bil izbran tudi za sekretarja pokrajinskega vodstva KPJ za Hrvatsko. Toda spet so ga 4. avgusta 1928 prijeli in ga obsodili v tako imenovanem »bombaškem* procesu na pet let robije. Tedaj je meščanski tisk objavljal senzacionalne vesti o zadržanju kovinarskega delavca, komunista Broza pred sodišč«« in o njegovi izjavi, da «ne priznava buržoaznega sodišča*, da je zanj »pristojno samo partijsko sodišče*, da prizna, da je «član ilegalne komunistične partije*, da je «deloval za širjenje komunističnih idej in propagiral komunizem*, s kom pa je delal in kako, tega ne bo povedal. «Za svoje ideale je pripravljen žrtvovati tudi življenje*. Leta jetniškega življenja v Le-poglavi (do maja leta 1981) in v Mariboru (do novembra leta 1935) Josipa Broza niso ločila od partijskega in revolucionarnega dela. Na . robiji je spoznal številne komuniste iz vseh jugoslovanskih krajev. Z njimi se je pridno izobraževal v marksizmu in se odločno boril za to, da bi se izboljšali pogoji ro-bijaškega življenja. Odklonil je pogojni odpust, ker se ni hotel odreči »polemičnemu prepričanju*. Zato so zaznamovah, da je Josip Broz, jetnik št. 483, »nepoboljšljiv komunist*, njegov primer pa je postal simbol za druge, zato so jetniške oblasti preprosto zapisovale tudi za druge komuniste, da so takšni «kot Broz*. Kot eden od organizatorjev partijskega dela med komunisti na robiji je postal Broz spomladi leta 1930, po njihovem boju za to, da bi jih imeli zbrane na enem mestu v lepoglavski kaznilnici, sekretar krajevnega (v resnici ka-znilniškega) komiteja. To jim je omogočilo organizirano delovanje, zlasti pa uspešnejše študijsko delo. Po protestni stavki zaradi surovega ravnanja jetniške uprave z njihovim bolnim tovarišem (aprila 1931), so Broza s skupino jetnikov komunistov' (sredi maja . i-stega leta) premestili v mariborsko kaznilnico, kjer je nadaljeval boj, da bi bilo mogoče marksistično izobraževanje. Tedaj so ustanovili tudi komunistično univerzo, ki so jo imenovali «Djuro Djako-vič* (po ubitem organizacijskem sekretarju CK KPJ). Ko so organizirali sistematično učenje štirinajst in petnajst ur dnevno, so i-meli program, ki je zajemal politično ekonomijo u druge marksistične predmete. »Tam smo tudi prevajali*, je večkrat ponovil Broz. »Vsakdo, ki je znal nemško, je dobil nekaj deset hstov za prevajanje, kajti imeh smo po en izvod določene knjige, recimo Hilfetdin-ga, Franza Mehringa itd. Tam sem mnogo prevajal iz nemščine pa tudi drugi, ki so obvladali ta jezik. Vse to je vključevalo, da tako i-menujem, v neko samodzobraževa-nje.» (Iz izjave na RTV Beograd maja 1972). To intenzivno večletno marksistično izobraževanje je nedvomno mnogo prispevalo k temu, da se je Broz izoblikoval v vidnega marksista in profesionalnega revolucionarja. Po petih letih zaporov v Lepo-glavi in v Mariboru je preživel Broz še skoraj štiri mesece (iz prejšnje obsodbe) v zaporu v O-guhnu in je prišel na svobodo šele 12. marca leta 1934, V Član centralnega komiteja KFJ na Dunaju Po prihodu iz zapora so mu oblasti določile rodni Kumrovec kot kraj prisilnega bivahšča, a se je kmalu rešil policijskega nadzorstva. Nastanil se je v Samoboru, od koder je pogosto hodil na ilegalno delo v Zagreb. Medtem ko je čakal na sklep CK KPJ, da naj zapusti državo, je Broz utrjeval mestni in ustanavljal pokrajinski komite v ta pa je vključil nekaj komunistov, ki jih je poznal od prejšnjega dela in z robije. Ob koncu julija 1934 je odšel na Dunaj, v tedanji sedež centralnega komiteja KPJ, ki ga je medtem na svoji seji 2. julija istega leta kooptiral za člana politbiroja. Broz, ki je prav tedaj privzel psevdonim Tito, psevdonim, ki je postal odtlej tudi sestavni del njegovega imena, je odšel v CK KPJ tudi kot opolnomočenec zagrebške in pokrajinske partijske organizacije za Hrvaško z nalogo, da naveže tesnejše odnose z najvišjim partijskim vodstvom, ker se je do CK KPJ zaradi pogostih aretacij komunistov v državi pojavilo določeno nezaupanje, CK pa so tudi očitali «da preveč shematično ravna v svojih resolucijah in direktivah, ker da ne pozna dobro razmer v državi*. Po enomesečnem bivanju na Dunaju s” je Broz vrnil v domovino, da bi organiziral pokrajinske konference KPJ v Hrvat-ski in Sloveniji. Tiste jeseni je po-ton še dvakrat prišel z Dunaja ' (sedeža CK KPJ) v domovino in neposredno pripravljal IV. državno konferenco KPJ, na kateri je bil izvoljen v centralni komite, potem pa še v politbiro, V Moskvo Po sklepu centralnega komiteja je Broz sredi februarja leta 1935 odšel v Moskvo, na sedež komin-teme, na delo v balkanskem sekretariatu. Tam je ostal skoraj -j,, jr mm? ■■ **a3aasaeatfežy Kot revolucionar je Josip Broz pogosto potoval ilegalno, s ponarejenim potnim listom: faksimile potnega lista na ime švedskega državljana Johna Aleksandra Karlssona. dve leti. Bil je tudi član političnega predstavništva KPJ v komin-temi. Sodeloval je na VII. kongresu kominteme kot sekretar delegacije KPJ (juhj - avgust 1935). Predaval je na mednarodni leninski šoli in na jugoslovanskem oddelku komunistične univerze nacionalnih zahodnih manjšin, kot član predstavništva KPJ pri kominterni pa je opravljal še mnoge druge partijske naloge. Bivanje v Moskvi je izkoristil tudi za svojo marksistično, vojno in splošno izobraževanje. Na vodstvu KPJ Ko so imeh na pobudo kominteme avgusta leta 1936 v Moskvi posvet vodilnega aktiva KPJ, na katerem so kritizirali dotedanje vodstvo in sklenih, da odide CK KPJ razen enega člana, v domovino, je tedaj prejel Broz posebna pooblastila in nalogo, da takoj odide v domovino, da vodi in je odgovoren za delo partije v državi in da uredi tudi pogoje za ustanovitev partijskega vodstva, se- stavljenega iz ljudi, ki bodo de v državi. Od decembra 1936 do gusta 1937 je Tito preživel več sedem mesecev ilegalnega del, državi in v tem času večkrat šel najprej na Dunaj, kjer je tedaj sedež CK KPJ, in nato v riz in nazaj. Med drugim je oi niziral odhod jugoslovanskih i stovoljcev v vojsko republikan Španije. Pogovarjal se je s pai skimi voditelji KPJ za Slovenij pripravah za ustanovni kongre; obenem vztrajal na tem, da se Kardelj čimprej vrne iz Mosk da bi nadaljeval in dokončal priprave. Nekaj kasneje je or niziral in pripravil ustanovni k greš KP Hrvatske, ki je bil začetku avguste 1937, ustanovil osrednjo mladinsko komisijo itd Ko so sredi julija 1937 med r hujšimi stalinskimi čistkami, stavili Gorkiča kot generalnega kretarja KPJ, je Josip Broz — daj najvidnejša in najsposobne osebnost v CK — na poziv d> članov politbiroja (R. čolakov (Nadaljevanje na 4. strani) ŽIVLJENJE. BOJ IN DELO JOSIPA BROZA-TI ti novo ljudsko oblast. To bo glavna posebnost vstaje, na katero se mora KPJ aktivno pripraviti, da bi se v njej zbrali vsi, ki so se pripravljeni boriti proti fašizmu. Ne da bi se spuščali v prenaglje- ne akcije, morajo komunisti organizirati razne vrste odpora prebivalstva proti fašističnim okupatorjem in njihovim sodelavcem in sodelovati v tem odporu. Tito je o-pozarjal na nacionalna nasprotja nih jugoslovanskih deželah in krajih, kar morajo komunisti upoštevati, da bi laže premagali razne težave in kar najuspešneje izvedli pripravo na vstajo. Priprave za oborožen boj proti okupatorjem Jugoslavije (Nadaljevanje s 3. strani) in S. Žujoviča) prišel iz domovine v Pariz in prevzel dejansko vodstvo KPJ. Ko so nekaj kasneje z odlokom kominterne odstranili tu di druge člane politbiroja, je Broz dejansko ostal edini od ožjega vodstva KPJ, izvoljenega na IV. konferenci KPJ. Boj proti frakcionastvu Tedaj je prišlo do ene najtežjih kriz KPJ: v kominterni so razmišljali o tem, da bi jo razpustili, z aretacijo vodilnih kadrov v Moskvi pa so se okoriščali frakcionaški e-lementi in skušali prevzeti vodstvo. Kominterna je skoraj povsem pretrgala zveze s KPJ. Medtem je Brozu uspelo, da je ohranil kontinuiteto partijskega vodstva in e-notnost partije Ko se je naslanjal na partijske kadre doma in se lxr ril za ohranitev enotnosti partije in gibanja, je spodbujal aktivnost KPJ zlasti v boju proti režimski profašistični politiki, enotnost sindikalnega gibanja in utrjevanja vrst mladega rodu. Dokončno je o-pustil navado, da bi vodil partijo IV. Od srede 1937 sta razvoj in vzpon KPJ močno povezana z delov njem Josipa Broza Tita. Bil je neutruden pri izbiranju in vzgajanju kadrov, pri razvijanju politične aktivnosti KPJ in pri krepitvi njenega političnega vpliva, pri tem, da bi rešili partijo notranjih trenj in i-deološke omahljivosti. To je bilo obdobje rasti partije v vse močnejši dejavnik političnega življenja v državi. Tito je odlično obdelal in pripravljal novo politično platformo, s katero je KPJ dočakala usodne dogodke ob izbruhu druge svptovne vojne. Ko je pripravljal partijo na te dogodke, je imel nekaj sej centralnega komiteja, organiziral je delo sekretariata politbiroja in sodeloval pri delu več nacionalnih in pokrajinskih partijskih konferenc in posvetovanj (v Sloveniji, v Splitu na mestni in oblastni konferenci za Dalmacijo, v Zagrebu na posvetovanju partijskih aktivov in I. konferenci KP Hrvatske ter na VIII. pokrajinski konferenci KPJ v Črni gori), dalje na posvetovanju ljudske pomoči Jugoslavije in na Vi. konferenci SKOJ. Tito je organiziral že o-menjeno V. državno konferenco KPJ in vodil njeno delo oktobra leta 1940 v Zagrebu. Na njej so obdelali politično linijo partije v pogojih druge svetovne vojne, politično linijo, ki se 'e začela že tedaj močno razlikovati od tedanje platforme svetovnega komunističnega gibanja Nasprotno kominterni. ki je neposredno po izbruhu druge svetovne vojne in do fašistične invazije na ZSSR usmerjala mednarodno revolucionarno delavsko gibanje predvsem kot razredno soočenje, je Tito izhajal s stališča, da je fašistična agresija največja nevarnost ne le za neodvisnost malih narodov, ampak tudi za perspektivo socializma in da je glavna naloga delavskega gibanja boj proti fašistični nevarnosti, ki prihaja od zunaj, in reakcionarnemu profašističnemu režimu doma v tem boju bo delavski razred s Komunistično partijo Jugoslavije na čelu zrasel v a-vantgardo vseh naprednih sil \ jugoslovanski družbi. Ko je poudarjal zgodovinsko vlogo delavskega razreda v revolucionarni preobrazbi jugoslovanske družbe, je Tito izhajal iz prepričanja, da bo uspešno uresničil svoje skrajne cilje, če bo upošteval celovitost razmer v družbi, če bo iz tujine in v začetku maja 1938 je v okviru ilegalnosti ustanovil začasno vodstvo KPJ iz kadrov v domovini, potem pa se mu je nekaj mesecev kasneje, ko so ga poklicali v komintemo, posrečilo, da je odvrnil nevarnost razpustitve partije. V tem je našel močnejšo podporo Gregorija Dimitrova, generalnega sekretarja komunistične internacionale in Wilhelma Piecka, člana najožjega vodstva kominterne. Tedaj je bilo, zlasti na seji političnega sekretariata izvršnega komiteja kominterne 5. januarja 1939, odborno delo začasnega vodstva KPJ z Josipom Brozom Titom (»Valterjem*) kot generalnim sekretarjem CK KPJ. Generalni sekretar KPJ Medtem so se spet trudili, da bi odpravili nezaupanje vodstva kominterne do KPJ. Po skoraj polletnem delu v domovini, ob prizadevnem opravljanju novih nalog, predvsem na utrjevanju in ko je uspešno organiziral posvetovanje vodilnega aktiva KPJ (9. in 10. junija 1939 v Sloveniji) se je Tito razumel položaj, vlogo in interese drugih družbenih razredov in slojev, če ga bodo podprla vsa druga demokratična in napredna gibanja in če doseže sodelovanje z njimi, predvsem pa če ustvari čvrsto zvezo z milijoni delovnih kmetov. Ko je upravičeno sklepal, da je glavni pogoj za zmago revolucije v naši državi zveza delavskega razreda in kmetov pod vodstvom KPJ, je Tito na partijski šoli CK KPJ — ki so jo odprli na njegovo pobudo za del najvišjih partijskih kadrov po zgodovinski V. konferenci KPJ — v svojih predvidevanjih razgrnil celovito problematiko in program boja KPJ Ko se je boril za enakopravnost jugoslovanskih narodov in narodnosti in za nacionalne svoboščine, je Tito v letih pred vojno prispeval k popolni razbistritvi pogledov KPJ o federativni ureditvi in značaju mednacionalnih odnosov v Jugoslaviji, kar je bilo življenjski predpogoj partijske politike v o-brambi neodvisnosti države. Ko se je ravnala po stališčih V. konference, je KPJ pod Titovim vodstvom dočakala pripravljena marčne dogodke leta 1941 kot e-dina politična sila odpora proti fa šistični agresiji in kapitulantstvu vladajočih vrhov kraljevine Jugoslavije. Tito je avtor znanega razglasa CK KPJ narodom Jugoslavije sredi marca 1941, ki poziva naj se upro kapitulantstvu vladajočih in naj se dvignejo v obrambo t.eod visnosti države, zahtevajoč zvezo z ZSSR. Razumel je daljnosežni pomen dogodkov 27. marca 1941. zato je že naslednjega dne prišel iz Zagreba v Beograd, imel tam sestanek s člani CK KPJ in posvet vodilnega aktiva KPJ za Srbijo, kjer je analiziral novi položaj in določil naloge komunistov. O tem je objavil tudi novi razglas CK KPI (30. marca). Dne 10. aprila 1941, ko so prišle v Zagreb nemške čete in razglasile ustanovitev »Neodvisne države Hrvatske», je Tito sklical sejo CK KPJ, na kateri so sklenili, na poziv kominterne ob koncu avgusta leta 1939 čez Francijo znova napotil v Moskvo. Tam je ostal do konca novembra istega leta. Med drugim je v Moskvi analiziral politično situacijo in obdelal osnovne naloge KPJ v novih pogojih, ki so nastali s sklenitvijo pakta o nenapadanju med sovjetsko in nemško vlado in po izbruhu druge svetovne vojne. V domovino se je vrnil v začetku marca 1940 čez Turčijo, potem ko se je zadržal tri mesece v Carigradu zaradi slabo ponarejenega potnega lista. Dejavnost tega centralnega komiteja je bila potrjena tudi na V. državni konferenci KPJ, ki je bila od 19. do 23. oktobra leta 1940 v Zagrebu v strogi ilegalnosti. Sodelovalo je 105 delegatov, ki so jih izvolile partijske organizacije po sej državi. Dotedanji člani centralnega komiteja so bili izvoljeni v politbiro, Josip Broz pa je bil posebej izvoljen za generalnega sekretarja KPJ. V. konferenca, ki je bila izraz utrditve partije in krepitve njenega vpliva, je sprejela sklepe, ki so postali zgodovinskega pomena v prihodnjem boju jugoslovanskih komunistov za zmago revolucije. za rešitev kmečkega vprašanja z izčrpnim pregledom stanja in položaja kmetov v Jugoslaviji, orisal je razvojne stopnje kmečkega gibanja od ustanovitve skupne, države (1918), ko so ga še spodbujali oktobrska revolucija in druga revolucionarna gibanja v Evropi vse do sporazuma Cvetkovič -Maček, do katerega je prišlo avgusta leta 1939. Prav pravilno stališče KPJ do kmečkega vprašanja in njena u-smeritev, da bi se okrepila tudi na vasi, zlasti med kmečko mladino, je bila ena ključnih dejavnikov zmage v narodnoosvobodilni vojni in revoluciji. da bo KPJ ne glede na usodo kraljevine Jugoslavije in njene vojske nadaljevala boj proti fašističnemu zavojevalcu. Zato so sklenili, da pri CK KPJ imenujejo vojni komite s Titom kot predsednikom. Ta komite je imel nalogo, da s posebnimi komiteji pri CK Hrvatske in CK Slovenije in pri drugih pokrajinskih partijskih organizacijah pripravlja vse potrebno za oborožen boj. Prve dni maja 1941 je na posvetu, ki je bil pravzaprav plenum CK KPJ v Zagrebu, imel Tito referat, v katerem je po analizi vzrokov aprilske katastrofe kraljevine Jugoslavije in položaja, ki je nastal z okupacijo, razložil temelje politične platforme KPJ z usmeritvijo na oborožen osvobodilni boj. katerega uspešni razvoj bo zagotovil hkrati tudi zmago revolucije. Tito je tedaj poudarjal, da bo vstaja proti okupatorjem neizogibno vsiljena s celotnim razvojem dogodkov, zlasti pa z neizbežnim spopadom med fašistično Nemčijo in Sovjetsko zvezo. Ker je ljudstvo zasovražilo monarhijo in bivšo vlado zaradi izdajstva države, ki je nista pripravili na obrambo pred napadalci, in je bilo ogorčeno nad petokolonaši, ki so stopili v službo Hitlerja in Mussolinija, se bo morala bližnja vstaja proti okupatorju povezati tudi z bojem proti peti koloni. To je pomenilo, da morajo rušiti tudi aparat stare oblasti, namesto njega pa ustvari- V. Tito je takoj zatem prenesel sedež CK KPJ iz Zagreba v Beograd, kjer so bile tedaj boljše možnosti za priprave na oboroženi boj. Vodil je sejo CK KPJ 22. junija 1941, na kateri so pregledali položaj, ki je nastal z napadom Nemčije na Sovjetsko zvezo. S seje so naslovili razglas jugoslovanskim narodom, v katerem so pozvali na oborožen boj. Tita so imenovali za poveljnika glavnega štaba narodnoosvobodilnih partizanskih odredov Jugoslavije, ki je bil ustanovljen 27. junija 1941. V tej vlogi je Tito izdelal strateški koncept za začetek in razvijanje oboroženega boja. Po tem konceptu naj bi se vse sile jugoslovanskega komunističnega gibanja angažirale v u-stanavljanju partizanskih odredov in razvijanju oboroženega boja z namenom, da začno splošno ljudsko vstajo in njen razvoj v vseljudsko vojno za uresničevanje daljnosežnih osvobodilnih in revolucionarnih ciljev. Temeljne sklepe za začetek oboroženega boja je Tito predlagal na seji politbiroja CK KPJ 4. junija, kar je bilo izraženo t'-di v novem razglasu CK KPJ narodom Jugoslavije, objavljenem 12. julija 1941. Težišče Titove aktivnosti je v tem obdobju usmerjeno predvsem v ustanavljanje partizanskih odredov, razvijanje oboroženega boja in ustanavljanje najširše osvobodilne fronte. Bil je neposredni pobudnik načrta za osvoboditev večjega ozemlja v vzhodni Srbiji, kjer je že jeseni 1941 nastala slavna »uži-ška republika^, ki je postala tedaj najpomembnejše središče narodnoosvobodilnega gibanja in v kateri so postavili prve temelje nove Jugoslavije. Rasen mobilizacije vseh sil KPJ in SKOJ si je Tito v Beogradu prizadeval, da bi z vodji nekaterih meščanskih političnih strank dosegel sporazum za skupen boj, s ka-tering bi dosegli večjo in Širšo po-, litično osnovo narodnoosvobodilnega gibanja za kar najbolj uspešen skupni boj proti okupatorju. V tistih dneh je tudi začel urejati prvo glasilo glavnega poveljstva narodnoosvobodilnih partizanskih odredov Jugoslavije (NOPOJ) »Bilten*. Prve številke so izhajale v Beogradu. Tito odšel na osvobojeno ozemlje Sredi septembra 1941 je odšel Tito iz Beograda na osvobojeno o-zemlje v okolici Valjeva. Pod njegovim vodstvom je bil 26. septembra 1941 v Stolicah pri Krupnju vojno - politični posvet s predstavniki nacionalnih in pokrajinskih štabov partizanskih odredov. Sprejeli so pomembne sklepe o oblikovanju vojne organizacije vstaje, o ustanavljanju čet in bataljonov, o organizaciji poveljstev, štabov in vojnega zaledja, o vodenju večjih usklajenih operacij in širjenju osvobojenih ozemelj, o organiziranju glavnega štaba partizanskih odredov Jugoslavije v vrhovni štab nacionalnih, oziroma pokrajinskih vojaških vodstev v glavne štabe. To so bili prvi pomembni ukrepi v razvoju vstaje v obliki partizanskega boja, u-krepi take vojaške organizacije in načina voden Jalti februarja je bila 7. marca 1945 usta®®L| na začasna vlada demokrat • federativne Jugoslavije s Tito®0^ njenim predsednikom. V z®1,10 (Nadaljevanje na 5. strd ŽIVLJENJE. BO.I IN DELO JOSIPA BROZA-T1TA „ (Nadolievame s 4. strani) nih in hudih pogojih osvobodilne-ga Na je Tito izvajal koncept nacionalnega uveljavljanja in enako-p*vn(*ti vseh jugoslovanskih na-7°v in narodnosti. Stalno je po-ddatjal, da sta bratstvo in enotnost ^n* najvažnejših pridobitev narodnoosvobodilnega boja in nenado-“astljiv pogoj vseh zmag jugoslovanskih narodov. Bil je pobudnik “^navijanja nacionalnih bojnih in Mitičnih vodstev osvobodilnega gi-“anja, ki so med vojno prerasla v zbiranja vseh naprednih aacionalnih sil in postala nosilci ^navijanja skupnosti jugoslovan-*T7. nar°dov in narodnosti na te-‘jn bratstva in enotnosti in po-j e nacionalne enakopravnosti. na. H. zasedanju AVNOJ so Prejeli sklep o ustanovitvi nove Izvije na federativnem nače-■ »ar je bilo izraz novih med-lonalnih odnosov, ustvarjenih Itus jo, izvoljen za njenega pred mka in postal nosilec liste Ljud fronte na volitvah v ustavodaj **uPščino novembra 1945. Ljud „ . 'ronta je na teh volitvah zma *a z ogromno večino glasov. Te J Je bil Tito izvoljen tudi za sednika LFJ, oziroma od 1953 Predsednika Zveznega odbora a 13'Etične zveze delovnega ljud-va Jugoslavije (do leta 1963). Tito je dobil mandat za sestavo vlade po izglasovanju prve ustave Federativne ljudske republike Jugoslavije (FLRJ) januarja leta 1946. Imenovan pa je bil tudi za vrhovnega poveljnika jugoslovanskih oboroženih sil in bil minister za narodno obrambo (do le-la 1953). Začetek povojne graditve in program uvedbe socializma vin. V povojni graditvi države, izhajajoč iz družbeno-zgodovinskih pogojev Jugoslavije, je KPJ kot revolucionarna avantgarda s Titom na čelu formulirala program uvedbe socializma, ki je zajel razvijanje pridobitev jugoslovanske revolucije in ustvarjalno uporabo izkušenj socialistične izgradnje v Sovjetski zvezi. Že v prvih povojnih letih kažejo oblike izgradnje socializma v Jugoslaviji mnoge specifičnosti — tako pri načinu razlastitve in v obliki socialističnega preoblikovanja vasi in uresničevanja politične enotnosti delovnih slojev in vloge KPJ kot a-vantgarde. Na osnovne specifičnosti socialistične revolucije in torej tudi razvoja socialistične Jugoslavije je opozoril Tito že v svojem prvem članku v časopisu »Komunist* leta 1946. Tedaj se je zavzel tudi za razvijanje najiskrenejših odnosov s Sovjetsko zvezo, kar je izraženo tudi v njegovi pobudi za to, da bi sklenili pogodbo o prijateljstvu, vzajemni pomoči in povojnem delovanju Jugoslavije in ZSSR, ki so jo podpisali med njegovim novim potovanjem v Moskvo aprila 1941. Bil je tudi pobudnik sodelovanja komunističnih iri delavskih partij. Spodbujal je tudi razvijanje sodelovanja med socialističnimi državami, oziroma državami ljudske demokracije in njihovih komunističnih in delavskih partij in je s tem namenom že v letu 1946 začel odhajati na prijateljske obiske v te države. Sodelovanja s socialističnimi deželami se je Tito lotil na podlagi enakopravnosti in pravice vsake partije, da si na čelu svojih narodov in po specifičnostih določene države tudi sama izbira najprimernejša pota in oblike boja za socializem. Zato se je upiral raznjm oblikam stalinističnega hegemonizma in poskusom dirigiranja jugoslovanske zunanje in notranje politike. Ker se tak samostojni razvoj socialistične Jugoslavije ni skladal s Stalinovimi hegemonističnimi načrti, je prišlo leta 1948 do napada kominforma na KPJ in do široke in ostre gonje proti Jugoslaviji in njeni neodvisnosti, pri čemer, so bile najostrejše propagandne strele iz držav socialističnega tabora usmerjene na Titovo osebo in njegovo delo. Utemeljitelj mednarodnih odnosov m svetovnega gibanja neuvrščenih liuri f0000 poc*Prt od partije in Pronv zavzel brezkom- jevan Sn° ^'išče do poskusov ome-Knt Ja suverpnosti Jugoslavije, ^■predsednik vlade FLRJ je od-aaJat obtožbo vlade ZSSR o na-ViM-J6nem jugoslovanskem antiso-PotrdJ111- <^entraln* komite KPJ je 1 ,ieš°vo oceno a neutemeljen VwLk,ritike KPJ in pisem CK lo), k, ^ jjh 0bjaviii pred v *Im napadom kominforma in juni J1,„Proti Jugoslaviji (marca -ju];/ j®*®)- Na V. kongresu KPJ fefe?, a 1948 je Tito prebral v u- at n razvoju KPJ, njeni vlogi v t 0bodilni vojni in revoluciji ter njemU- Za zgraditev socializma. V nav .Je sPOdbil obtožbe,, ki jih je je oh!* Tesolucija kominforma in tive De?.em nakazal tudi perspek-ja »k 3 *z lavnega položaji- katerem sta se tedaj znašli OsT m država- ^to,zaupanje' w si ga ie pridobil med ljudstvom in v ru Q|f'je bila močna sila v odpo-Nav • kalinovemu pritisku. Vsa Spren ^ predano in neomahljivo Pri»0ja Nov Poziv k največjim hudadDevanjem. da I bi premagali str/°S'Cd'ce gospodarske zapore bora m dr‘*av socialističnega ta- ni j^nvina je postavila na dnev-novo pomembno svetovno- zgodovinsko vprašanje: kakšni so in kakšni naj bi bili odnosi med socialističnimi državami? Ko je določil bistvo teh odnosov, je Tito v svojem govoru na slavnostnem zborovanju Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani novembra leta 1948 posebej opozoril na pomen neodvisne graditve socialistične družbe in pravice do samostojnosti, kar je bilo v bistvu najvažnejši pogoj zmage tako narodnoosvobodilne vojne kot tudi revolucije. «Pravilna razlaga medsebojnih odnosov v določeni etapi (to je odnosov med socialističnimi državami), č"#' žive — bo socialističnih — tudi še kapitalistič-. ne-države- če„še. živg. narodi, ki so nacionalno zatirani, če še živi surovo colonialno zasužnjevanje itd., morajo biti v dani etapi družbenega razvoja v svetu odnosi med državami, ki gradijo socializem, urejeni tako, da hrabrijo vse, zlasti pa male narode v boju za njihovo nacionalno in socialno svobodo in enakopravnost. Ti odnosi morajo biti primer ali bolje rečeno spodbuda za nadaljnji razvoj socializma v svetu, ne smejo pa biti zavore tega razvoja*. Nekaj kasneje, januarja leta 1949, je Tito še odločneje poudaril pomen tega vprašanja, ko je dejal, da bi o-puščanje načela lastnega revolu- cionarnega boja pomenilo »sankcionirati metodo, ki ni ne marksistična ne intemacionalistična, to pa bi v prihodnosti povzročilo ogromno škodo mednarodnemu delavskemu gibanju*. Odklanjajoč kominformovske oziroma Stalinove obtožbe o kakršnemkoli jugoslovanskemu antiso-vjetizmu, se je Tito zavzemal za čimboljše spoznavanje bistva marksistične znanosti, da bi ga pravilna uporabljali v praksi, da bi se «ob vsakdanjem boju za izgradnjo socializma bojevali tudi za čistost te znanosti*. Po Titovem mnenju bodo najmočnejši argumenti »prav v tem, da bomo v naši državi , v praksi izvajali teoretične postavke naših velikih učiteljev... Tu ne mislim- kritizirati Sovjetske' zveze, oziroma VKP(b), ker bo praksa pokazala, kdo ima prav — oni ali mi. Ne bomo tekmovali z golimi besedami, kdo je boljši in kdo je več vreden, pač pa bomo s konkretnimi deli, ki jih zdaj uresničujemo v svoji državi, prepričali vse napredne sile sveta, ki že zdaj povsem drugače gledajo na Jugoslavijo* (iz pogovora s slušatelji višje partijske šole »Djuro Djako-vič* junija 1950). Tedaj se je rodilo tudi eno tistih znanih Titovih gesel »Zmagala bo resnica*, ki so odpirala nove perspektive. kitova zamisel o novih oblikah 111 metodah graditve socializma j. IX. Ihq °dpor proti Stalinove- &agje*.lsku je ustvaril ugodno o-li ^ .Za fazvoj marksistične mis-Dos j8 v KPJ razvil kritični od-hie(ina astne Prakse in izkušenj Etične ne®a dravskega in socia-Norel g!bania. Kmalu je v KPJ hietodoL m'Se' 0 novih oblikah in diščno grad'tve socializma. Izho-^atere k?nov° le nove usmeritve, liz^m in1St;Vo sla bila antlbirokra-Nžben- SOc'ahstični samoupravni v Zvezn/ .N00*1, je razgrnil Tito la 1950 v ,sk' skupščini 26. juni- kju k sv°jem ekspozeju ob spre lianju f|rt’e*jneka zakona o uprav-Nj s !favnUl gospodarskih zdru-,ani delovnih kolektivov, da Je t0 eden najpo-Nosla/'.1 ’ zakonov socialistične Barnim 1J° 7' globokim revolucio-*ti je 4 Pomenom. Ob tej priloino-v®Ea jn , °Po*bril, da iz Markso- •'a*i8tičniI^ninovega nauka 0 ^ državi nedvoumno izha- ja. da, samo- ti v „.0raj° funkcije države, zla-®Ur4tj v SP°dapsfvu, postopno od-N raZv . adu s kar najuspešnej-aPravlin°Jem soc*alističnega . Na /j ia v družbi- l9!., kongresu KPJ novembra Natu ( r/e ,"PK° v glavnem re-Nov * °j jugoslovanskih komu-N anM;SOCia*istldno demokracl-"'Uin; al‘zirp' prve uspehe in i uNnih k°vanja socialističnih . v>kega °dnosov na podlagi de-oceniirrU)UPl'avljanja, kritično / teorjjj • stfHnlstičnl dogmatizem birokratsko-hegemonis- Našanu^f v Praksi in načel N soriai- v.°Se KPJ v oblikova-t?V na družbenih odno- /odaj i„ Vv a81 samoupravljanja. v skla!!a KPJ na njegov Pred' fN oblikr. u z novo vlogo partije reor^foju socialistične druž-Nv ju Jerana v Zvezo kotnuni-^“hJavije (ZKJ). LFJ pa v Socialistično zvezo delovnega ljudstva Jugoslavije (SZDLJ), Z ustavnim zakonom iz januarja 1953 je bil sistem delavskega sa moupravljanja določen kot osnova vse družbene ureditve v socialistični Jugoslaviji. Tedaj so bile izvedene tudi pomembne spremembe v pristojnostih predstavniških in izvršnili organov oblasti in u-vedena funkcija predsednika republike, ki jo je zvezna ljudska skupščina, 14. januarja 1953 zaupala Josipu Brozu Titu. Odtlej je bil predsednik republike izvoljen na vseh skliciji zvezne skupščine, 25. januarja leta 1974 pa je bil z novo ustavo SFRJ izvoljen na ta položaj brez omejitve mandata, s čimer je prejel posebno priznanje za svojo vlogo pri organiziranju ln zmagi socialistične revolucije, v boju za izoblikovanje socializma in za ohranitev neodvisnosti neuvrščene in rrcialistične Jugoslavije. Tito je bil pobudnik številnih u-krepov v gospodarstvu in v družbeni graditvi, s katerimi je ZKJ utirala pota novemu družbenopolitičnemu sistemu, v katerem postaja neposredni proizvajalec osnovni dejavnik pri določanju pogojev svojega dela in življenja. Med temi ukrepi je bila tudi Titova pobuda, sprejeta v izvršnem komi-, teju. CK ZKJ oktobra leta 1955 o spremembah v gospodarski politiki, ki so težile za tem, da bi z zmanjšanjem investicij in z racionalizacijo proizvodnje odpravili nesorazmerja v gospodarstvu, da bi pospešili razvoj proizvodnje za široko potrošnjo in okrepili materialno osnovo samoupravljanja. To je bil začetek korenitih sprememb v jugoslovanskem gospodarstvu, ki so desetletje zatem privedle do gospodarske in družbene reforme. Razen boja za modernizacijo go- spodarstva in za njegovo vključevanje v mednarodno delitev dola, je Tito stalno poudarjal družbenopolitični smisel reforme — osvoboditev gospodarstva iz rok birokratsko - etatističnih sil in prenos pravic razpolaganja z viškom dela na delavske kolektive in njihova združenja, oziroma ustvarjanje takih družbenih odnosov, v katerih bodo delovni ljudje sami gospodarji sredstev, pogojev in sadov svojega dela. Čeprav so vse faze družbenega razvoja v socialistični Jugoslaviji povezane s Titovo ustvarjalnostjo, nikoli ni okleval, da ne bi v prelomnih trenutkih, v katerih se pojavljajo številni novi problemi, tako prilagodil smeri gibanj, načina organizacije in metode dela, da bi čimbolj delovali v skladu z zahtevami realnega življenja. Med primeri take Titove intervencije z daljnosežnim pomenom je tudi njegova pobuda za sprejetje tako imenovanih delavskih amandmajev, katerih namen je bil,, da pritegnejo delavce in njihove združbe v proces razširjene reprodukcije, prerazdelitev' narodnega dohodka v korist delovnih kolektivov in ne države, kar je terjalo tudi spremembo odnosov v federaciji in kvalitativno nov družbeni, ekonomski in politični položaj republik in pokrajin. Titova pobuda ob koncu šestdesetih let, zlasti s predlogom, ki ga' je po svojih ustavnih pooblastilih kot predsednik republike dal 9. decembra leta 1970 zvezni skupščini, je pripeljala do velikih politično - ustavnih sprememb, najprej do sprejetja ustavnih amandmajev XX-XLII, potem pa tudi do oblikovanja in sprejetja nove ustave SFRJ 21, februarja leta 1974. Tem velikim in družbenim spremembam, ki imajo namen dalje in dosledneje razvijati in utrjevati samoupravljanje v jugoslovanski družbeni skupnosti, je posvečen tudi Titov obsežni referat na X. kongresu ZKJ, v katerem je posebej obdelal vlogo ZKJ v razvoju jugoslovanske socialistične samoupravne družbe (»Boj za nadaljnji razvoj socialističnega samoupravljanja v naši državi in vloga Zveze komunistov Jugoslavije*, 27. maja 1974). Ko nenehno' posveča pozornost razvoju politike bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti, pripisuje Tito posebni pomen izoblikovanju federativne družbene ureditve ob popolni e-nakopravnosti in doslednem razvijanju samoupravljanja. V tem smislu je dejal: »Tu upoštevam predvsem bistveno nove odnose, ki nastajajo z razvojem samoupravljanja, kar daje novo družbenopolitično vsebino naši federaciji. Ko se republike razvijajo kot samoupravne enote s svojimi zgodovinskimi in nacionalnimi lastnostmi, s krepitvijo svoje polne samostojnosti oblikujejo obenem resnično enotnost naše socialistične samoupravne družbe in uresničujejo svojo vsestransko enakopravnost. S tem se, kot s razvijanjem samoupravnosti na vseh ravneh — od delovnih organizaoij prek ožjih in širših ozemeljskih skupnosti do federacij^ — bogati ustvarjalna sila,, naše družbe v celoti in nastajajo oogoji za razcvjt vsestranški napredek vsakega naroda in narodnosti posebej (referat na IX. kongresu ZKJ mar-ca 19§9). Razumevajoč -resnični smisel in pomen boja za nacionalno osvoboditev, in. popolno nacionalno enakopravnost je Tito vselej poudarjal, da za socialistično Jugoslavijo v tem pogledu ne more biti dvoma, kaj je Važnejše — nacionalno ali razredno, ker je podcenjevanje enega ali drugega nesprejemljivo. »Ni naprednega, resničnega nacionalnega interesa, ki ne bi bil tudi interes delavskega razreda. In obratno so teorije o »čistih* nacionalnih interesih, o njihovem »reševanju* zunaj naše socialistične samoupravne družbe y resnici poskus, da bi delavski razred ločili od stalnega izboljšanja mednacionalnih odnosov* (govor na slovesni seji makedonskega sobranja avgusta leta 1969). Od teh koncepcij nacionalne politike in izboljševanja mednacionalnih odnsov je neločljiv tudi Titov boj proti raznim hegemoni-stičnim in unitarističnim kot tudi nacionalno separatističnim težnjam, kar se je posebno izrazilo v njegovem prizadevanju z nadaljnjo izpopolnitvijo jugoslovanske federacije z najnovejšo ustavno politično platformo. Tito stalno poudarja, da so na podlagi mednacionalnih odnosov delavski razred in njegovi pravilno razumljeni družbeni interesi najvažnejša združevalna sila. »Ne glede na nacionalne specifičnosti, so interesi delavskega razreda isti v vsej državi, zato tudi so cement, glavni kohezijski dejavnik naše socialistične samouprave Jugoslavije* (govor na II. kongresu samoupravljavcev Jugoslavije maja 1971). Načelen boj proti raznim negativnim pojavom v družbi X. Kot državnik in vodilna osebnost v ZKJ je Tito stalno vzdrževal neposredne stike z delovnimi ljudmi. To je pomemben vir njegovega smisla za realnost in njegove pripravljenosti, da spozna slabosti in napake in da govori o njih odkrito in samokritično. Tak značaj imajo njegovi številni javni nastopi, ki so vedno spodbujali partijo in delovne ljudi h krepitvi socialistične demokracije in v borbi proti raznim negativnim pojavom v družbi. Znane so Titove kritike politike KPJ na vasi (leta 1951 in 1953), kritike politike pretiranega investiranja (sredi leta 1955), govor v Splitu (maja 1965), v katerem je zelo ostro kritiziral napake v ZKJ, kritika vodstva ZKJ po odkritju birokratsko - unitarističnih in nacionalistično - separatističnih ter liberalistično - tehnokratskih koncepcij in prakse (nastopi na brionskem plenumu CK ZKJ 1. julija 1966, na 21. seji predsedstva ZKJ leta 1971 in v govoru pred aktivom ZK Srbije leta 1972). Kot odločen borec proti konservativnosti se je Tito nenehno zavzemal za novo metodo politične akcije, ki se je zlasti med pripravljanjem IX. kongresa ZKJ in v času med IX. in X. kongresom ZKJ razvila do celovite koncepcije o reorganizaciji Zveze komunistov Jugoslavije, do potrebe po njenem preoblikovanju s hkratno spremembo socialne strukture ZKJ z bolj množičnim vključevanjem delavcev in sploh neposrednih proizvajalcev v njene vrste in s stalnim obnavljanjem iz mladinskih vrst. V boju za nov koncept revolucionarne marksistične partije, za drugačno vlogo zveze komunistov, ki bi ustrezala spremenjenim pogojem in splošnemu konceptu socialistične samoupravne družbe, se je moral Tito boriti tudi proti liberalno - anarhističnim pojmovanjem, ki so stremela za tem, da bi oslabila in potem likvidirala vlogo partije sploh, ter proti birokratsko - etatističnim in unitaristično - konservativnim silam, katerim so zadali najodločilnejši udarec na IV. plenumu CK ZKJ 1. julija leta 1966. Tedaj je bila na Titovo pobudo sprejeta hitrejša reorganizacija ZKJ in nadaljevanje usmeritve, ki se je začela s VI. kongresom, to je doslednejšega uresničevanja načela, po katerem naj zveza komunistov deluje čim manj s pozicije oblasti in kar najbolj kot organizirana idejno - politična sila, ki ne da bi se otresla politične odgovornosti, usmerja socialistični sa- moupravni razvoj z močjo zgleda, s svojo socialistično in marksistično, znanstveno doslednostjo, z izražanjem interesov delavskega razreda, vseh delovnih ljudi, narodov in narodnosti Jugoslavije. Tito z opozarjanjem na nenadomestljivo vlogo revolucionarne avantgarde pri oblikovanju socialistične družbe stalno poudarja pomen njene enotnosti, opozarja na nepretrganost revolucionarne akcije v politični smeri in nujno potrebo boja proti frakcionaštvu in grupaškemu delovanju. »Številni primeri iz zgodovine revolucionarnih bojev, zlasti v naši državi, o-pozarjajo na odločilni pomen enotnosti revolucionarne organizacije. Partija je bila toliko močnejša in toliko uspešneje je uresničevala svojo vodilno vlogo, kolikor bolj je bila idejno in politično e-notna, ustanovljena in oblikovana na temeljih demokratičnega centralizma. Skušnja je tudi potrdila, da se enotnost vedno ustvarja v akciji, v boju, ko besede potrjujejo dejanja. Brez akcije ni enotnosti komunistov* (referat na X. kongresu ZKJ). Ko je analiziral družbene korenine in glavne vzroke pojavljanja frakcionaštva, ki vselej razdiralno učinkuje na enotnost in avantgardno vlogo partije, je Tito na istem kongresu opozorii na to, da »je frakcionaštvo vselej prihajalo na površje tedaj, ko je avantgarda izgubjla svojo jasno idejno u-smerjenost in svojo organizacijsko in akcijsko sposobnost. Tedaj pa je vselej začela zgubljati tudi zvezo z delavskimi' možnicami* (iz referata na X. kongresu ZKJ). Brezkompromisno proti poskusom omejevanja suverenosti Jugoslavije XI. Posebno področje Titove dejavnosti so mednarodni odnosi in zunanja politika. Hitro je spoznal bistvene spremembe, ki so nastale v mednarodnih odnosih po drugi svetovni vojni in opozoril na nove poti tako v boju za npr v svetu in za socializem kot tudi v boju za ohranitev neodvisnosti socialistične Jugoslavije. Enako odločijo se . je zoperstavil pritiskom na Jugoslavijo tako z Zahoda kol z Vzhoda. V Ste^jh gro-žerfj po letu 1948 se je odločno uprl poskusom zahodnih sil, da bi enostransko rešile tako imenovano tržaško vprašanje pa tudi vsem drugim oblikam ogrožanja neodvisnosti Jugoslavije. V okoliščinah zelo zamotanega mednarodnega položaja Jugoslavije se je Tito vselej zavzemal za normalizacijo odnosov s Sovjetsko zvezo in z vzhodnoevropskimi državami ter za nadaljevanje odnosov z zahodnimi državami na načelih enakopravnosti in priznavanja pravice narodov do samostojnega in nemotenega notranjega družbenega razvoja. To se je izrazilo tudi v širini Titovih državniških pogledov med njegovimi številnimi srečanji s pred: stavniki Sovjetske zveze, ki so se Začela leta 1955 ter ob številnih srečanjih z državniki drugih držav in v njegovi neutrudni in raznovrstni dejavnosti za izboljšanje mednarodnih odnosov Sploh. Osnovne poglede na probleme mednarodnih odnosov in na perspektivo boja za mir in postopne spremembe sodobnega človečan-stva je Tito z globoko marksistično analizo razlagal v več svojih govorih in ob različnih nastopih na partijskih kongresih, pred zvezno skupščino in svetom federacije, zlasti pa na promociji začasnega doktorja na univerzi v Ran-gunu (Burma leta 1956), na zasedanju generalne skupščine Organizacije združenih narodov (leta 1960 in leta 1983) na IV. konferenci neuvrščenih v Alžiru (oktobra 1973) in na V. v Colombu (avgusta 1976), na Konferenci o evropski varnosti in sodelovanju v Helsinških 31. julija 1975, na Konferenci evropskih komunističnih in Josip Broz Tito je sprejel '25.. Januarja 1974 v New Delhiju Nehrujevo nagrado za mir Tovariš Tito s svojimi rojaki v Kumrovcu leta 1954 delavskih partij (30. junija leta 1976 v Berlinu) ter na Konferenci neuvrščenih leta 1979 v Havani. Ko je nudil polno podporo anti-kolonialnim gibanjem, je videl Tito v njih ne le najrazličnejše oblike politične in nacionalne osvoboditve zasužnjenih narodov, ampak tudi nove, specifične poti narodov k socializmu, oziroma u-stvarjanja najprimernejših pogojev za napredne družbene preobrazbe. Toda ta gibanja, ki so nastala kot sestavni del in izraz velike antikolonialne revolucije, »ki je pripeljala do razpada svetovnega kolonialnega sistema* in privedla «na mednarodni politični oder prej zatirane narode*, so prisiljena, da na poti hitrejših druž- benih sprememb premagajo številne ovire, ekonomsko zaostalost, pritiske imperializma, neokolonializma in sploh sil nadvlade, zlasti pa ekonomsko neenakopravnost. Tito se zato od začetka zavzema za podporo tem gibanjem in za razvijanje širokega sodelovanja socialistične Jugoslavije z osvobojenimi državami. . Na povojnih kongresih KPJ, oziroma ZKJ (od V. do VHI.), je bil Tito izvoljen za generalnega sekretarja, na V. plenumu CK ZKJ (leta 1966) in na IX. in X. kongresu ZKJ za predsednika ZKJ tako, da je bil na X- kongresu ZKJ (maja leta 1974) izvoljen na ta položaj brez omejitve mandata. Steber svetovnega delavskega in socialističnega gibanja Kot dolgoletni revolucionarni u-stvarjalec, državnik z najodgovornejšimi funkcijami v jugoslovanski družbi in voditelj KPJ (ZKJ) je Tito avtor številnih pomembnih referatov in programskih dokumentov, številnih člankov, poročil in drugih del. Razen mnogih posameznih izdaj njegovih del v vseh jezikih narodov in narodnosti Jugoslavije, so bila Titova zbrana dela doslej objavljena v več, kot dvajsetih knjigah v izdajah založniških podjetij »Kultura* v Beogradu in »Naprijed* v Zagrebu. Ob Titovi osemdesetletnici maja 1972 je, predsedstvo CK ZKJ sklenilo, da izda zrtanstvetio izdajo njegovih zbranih del, ki hn zg' jemala več kot 50 knjig. Posamezna Titova dela ali izbrana dela so se pojavila in se vse bolj pogosto pojavljajo tudi v svetovnih jezikih v( številnih državah po vsem svetu. Tito je bil promoviran za častnega doktorja znanosti na univerzah v Rangunu, Bandungu; San-tiagu de Chile, Alžiru, Adjs Abe-bi, Ulan Batorju, Halifaxu (Kanada) in Varšavi in na univerzah v Jugoslaviji v Ljubljani, Zagrebu, Beogradu' in Prištini. Je tudi častni član vseh akademij znanosti in umetnosti v Jugoslaviji. Posebno družbeno priznanje je bilo izrečeno Titu s promocijo za prvega doktorja vojnih ved v na- ši državi v Centru za vojne študije JLA v Beogradu 21. decembra 1976 za njegovo vlogo vrhovnega poveljnika v narodnoosvobodilnem boju in stratega revolucije ter z» njegov prispevek k razvoju vojne vede in obdelave koncepta vseljudske obrambe v sodobnih razmerah. ‘ Ko je nepretrgoma za šest in pol desetletij v vrstah revolucionarnega delavskega gibanja, skoraj pol ‘ stoletja v središču boja komunistične partije, oziroma, Zveze komunistov Jugoslavije za izpolnjevanje njene zgodovinske vloge v jugoslovanski družbi, sta .postala Tito in njegovo delo simbol združevanja vseh revolucionarnih in ustvarjalnih .sil v jugoslovanski družbi. t - , V osvobodilnem bqju' in revoluciji se je Tito kot vojskovodja in državnik dvignil v osebnost nedeljenega -zaupanja vseh narodov in narodnosti Jugoslavije.' Kot organizator vsenarodnega boja v Jugoslaviji, v državi, ki se je kmalu po kratkotrajni aprilski vojni leta 1941 spremenila v novo bojišče, si ~je Tito pridobil veliko popularnost po svetu. S svojim izrednim talentom za vojskovodjo, tolikokrat breskušenim tudi v takih vojnih primerih,- za katere se je zdelo, da iz njih ni rešitve, s svojiltt optimizmom in odločnostjo, da obvlada tudi največje te- žave, s svojim humanim odnosom in skrbjo za človeka, je Tito premagal vsakogar, pridobil si je ljubezen in zaupanje ljudstva in je že med vojno postal legendarna osebnost in simbol boja za svobodo in nove družbene odnose.. S silo svoje osebnosti in ustvarjalne misli je vtisnil pečat vsem revolucionarnim družbenim spremembam pri nas. Da bi delovni ljudje Jugoslavije izkazali Titu vsaj simbolično priznanje za njegov izjemni prispevek k vsem doslejšim zmagam in k razvoju socializma v Jugoslaviji, v obrambi njene neodvisnosti in ugleda, ki ga zdaj uživa v svetu, so mu po svojih najvišjih političnih in družbenih predstavniških telesih že tretjič podelili red narodnega heroja. Prvič je bil Tito imenovan za narodnega heroja 19. novembra 1944. V sklepu predsedstva AVNOJ je o tem rečeno: «Da bi velikemu vojskovodji narodov Jugoslavije, pobudniku, organizatorju in voditelju njihovega narodnoosvobodilnega boja, maršalu Jugoslavije Josipu Brozu Titu podelili zasluženo priznanje za izredne zasluge pri organizaciji partizanskih odredov in narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije, za genialno vodenje njihovih operacij in za vztrajnost in junaštvo, ki ju je pri tem pokazal, kot tudi za to, da bi pred vsemi jugoslovanskimi narodi vidno zaznamovali zgodovinske zasluge našega narodnega voditelja pri ustvarjanju bratstva in neporušljive enotnosti naših narodov, pobratenih v demokratični in federativni Jugoslaviji, odloča predsedstvo Antifašističnega sveta narodnoosvobodilne Jugoslavije, da se podeli naziv narodnega heroja vrhovnemu poveljniku NOV in POJ, maršalu Jugoslavije Josipu Brozu Titu*. Drugič je bil Titu podeljen red narodnega heroja Jugoslavije 15. maja 1972 ob njegovi osemdesetletnici. Odlok zvezne skupščine se glasi: »Zvezna skupščina podeljuje Josipu Brozu Titu red narodnega heroja in izraža s tem želje delovnih ljudi in državljanov ter njihovih organizacij v vseh republikah in pokrajinah Socialistične federativne republike Jugoslavije za posebne zasluge za ustanovitev in razvoj Socialistične federativne republike Jugoslavije, bratstva in enotnosti ter enakopravnosti narodov in narodnost) Jugoslavije, oblasti delovnega ljudstva in samoupravne sociabstičj ne družbe z delavskim razredom kot avantgardno silo, za zaščito pridobitev socialistične revolucije, organiziranja in izpolnjevanja sistema splošnoljudske obrambe in utrditev neodvisnosti in mednarodnega položaja države, za ohranitev miru v svetu in razvijanje mednarodnega sodelovanja na načelih dejavnega miroljubnega sožitja in neuvrščenost}.* Drugič je bil Titu podeljen red narodnega heroja ob njegovem o-sedmesetem rojstnem dnevu na svečani seji predstavnikov družbeno - političnih organizacij Jugoslavije, ki je bil v zvezni skupščini 20. maja. Ob isti priložnosti so Titu izročili tudi Listino narodov in narodnosti Jugoslavije. Tretji red narodnega heroja je bil Titu podeljen v času njegovih velikih jubilejev, izročen pa mu je bil na svečani seji CK ZKJ 24, maja 1977. V slepu skupščine SFRJ o podelitvi tega reda je rečeno: »Za izjemne zasluge, jasnoviden in u-stvarjalen prispevek Josipa Broza Tita k zgodovinskim zmagam narodov in narodnosti Jugoslavije v preteklih štirih desetletjih, v katerih je pod njegovim vodstvom v narodnoosvobodilni vojni in socialistični revoluciji izbojevana svoboda in neodvisnost., uresničen hiter in vsestranski razvoj, zgrajena nova družba na temeljih socialističnega samoupravljanja in oblasti delavskega razreda in vseh delovnih ljudi, uresničena polna enakopravnost, bratstvo in enotnost narodov in narodnosti ter močna politična enot-noskt vseh delovnih ljudi in državljanov, zgrajena jugoslovanska ljudska armada in sistem splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite za varovanje pridobitev socialistične revolucije in socialistične samoupravne družbe, ter obrambe neodvisnosti Socialistične federativne republike Jugoslavije, za velik prispevek k stvarjanju in. uveljavljanju novih-odnosov med narodi na svetp na temeljih neodvisnosti in enakopravnosti, katerih najpopofcejši iz-; raz je politika neuvrščenosti in razvoj mednarodnega sodelovanja na načelih aktivnega miroljubnega sožitja enakopravnih držav in narodov, ohranitvi in krepitvi mi* ru na svetu in krepitvi svobode,’ enakopravnosti, medsebojnega spoštovanja in prijateljstva narodov* in držav, kakor tudi za vidno vlogo v mednarodnem delavskem in komunističnem gibanju in razvoju1 socializma kot svetovnega procesa, — ha predlog predsedstva zvezna, konference Socialistične zveže delovnega ljudstva Jugoslavije, kd j« izraz soglasno izražene volje in (Konec na 7. strani) „ 5 ■ ' m * f* >. S?3 Tito in dr. Ivan Ribar na Sutjeski 9. junija 1943 uvrščenih leta 1970 v Luša*1 " bilo že 53 držav. ' i, Tito je nesel v ocenje''8-. mednarodnih stikov stvarne'Fi me. Zavzema- se za neuvrščf1^ kot , nasprotje blokovski mednarodni hegemoniji in ki moči in vedno znova °P . GOVOR IZ LETA 1949 SKUPINI VOJAŠKIH STAREŠIN Kdaj je Tito sprejel najtežjo odločitev 6tak drugega, kakor da se peš vrne domov. Ko se je tako vozil kos poti na vozu nekega kmeta, je trdno zaspal. In kmet, ki ga ni hotel buditi, ga je odpeljal v Šempeter na Krasu, kjer ga je obdržal v svoji hiši in mu dal hrane. Nato je prenočil na Ra keku in nazadnje čez nekaj dni prispel domov v Kumrovec, kjer ga niso pričakovali*. Zakaj si je Josip Broz nadel ime Tito «Nobenih posebnih razlogov ni bilo, ime Tito je pač pogosto na Hrvaškem in zlasti v Zagorju» Josip Broz je prestal še zadnji ostanek kazni tri mesece in pol v Frankopanski trdnjavi v Ogulinu. V marcu 1934 so ga pazniki ogulinskih sodnih zaporov odgnali na policijo, kjer so mu sporočili, da so mu oblasti določile za prisilno bivališče rojstno vas Kumrovec v Zagorju. Ta ukrep so uporabili proti mnogim, ne samo komunistom, marveč tudi predstavnikom meščanskih strank, ki so bili v o-poziciji proti diktatorskemu režimu kralja Aleksandra. Tako je Josip Broz konec marca prišel v svojo vas Kumrovec. Odšel je naravnost v rojstno hišo. Tik pred njegovim prihodom mu je umrl brat Dragutin -Karlo, ki je stanoval v očetovi hiši. Našel je samo njegovo ženo in otroke. Istega dne se je moral po prihodu v domačo vas prijaviti oblastem, županu občine, kamor je spadal Kumrovec. To so bila Zagorska Sela blizu Kumrovca. Na občini je Josip našel župana Josipa Juraka, ki ga je poznal že od otroških let. Jurak je zaprl vrata, stopil k Josipu Brozu in ga potrepljal po rami, rekoč; «Dobro si se držal!* Samo nekomu ni bilo po volji. da se je Broz vrnil. Neko nedeljo je duhovnik po maši v kapelici sv Roka /.ačel govoriti, da se je pojavil v vasi anti krist, misleč pri tem na Brozove pomenke s kmeti. iiKi s siHieiavci v urvarju maja im Kot prvo je bilo treba zapustiti Kumrovec in se ne več javljati oblastem. Iz Kumrovca je odšel v Samobor, kjer se je začaspo nastanil pri svoji sestri Terezi, omoženi z nekim čevljarjem v tem mestu. Iz Samobora je Josip Broz hodil v Zagreb, kjer je navezal stik z ilegalno partijsko organizacijo. Brž ko so opazili, da je Josip Broz izginil iz Kumrovca, je zagrebška policija izdala za njim tiralico. Zato se ni mogel več gibati [>od svojim pravim imenom, moral pa je tudi spremeniti zunanjost. Predvsem si je pustil rasti brčice, ki so mu do kaj spremenile fiziognomijo. Pobarval si je tudi lase z rdeč- kasto barvo in jel nositi naočnike. Že prej ko se je mudil v vasi Veliko Trojstvo, mu je nekoč leta 1924 padla v oko bucika in nastalo je očesno vnetje. Nujno je moral v Zagreb na operacijo k nekemu zdravniku specialistu. Po operaciji je nosil naočnike, dokler se mu ni oko povsem zacelilo. Zdaj. po prihodu iz robije leta 1934, je nosil naočnike iz navadnega ste kla. da ga policaji in detektivi ne bi tako lahko spoznali. Josip Broz si je nadel tud) drugo ime. Takrat je bilo potrebno — in to je veljalo za pravilo — da v partijskem delu niso nastopali pod pravim imenom, da bi se zmanjšala možnost razkritij. če so na primer aretirali kakega . člana partije, ki je vedel za prava imena drugih članov partije, pa je med mučenjem izdal tovariše, jim je policija takoj prišla na sled. Isto se je dogajalo tudi, če je provokator vdrl v kako partijsko organiza-zijo. če pa so bila imena lažna, policija ni vedela, za katere ljudi gre in kje se mude. Pred odhodom v robijo, je imel Josip Broz več partijskih imen, kakor Georgijevič, Zagorac in druga. Z imenom Zagorac je podpisal tudi nekaj člankov v delavskem tisku. Ime Tito si je Josip Broz nadel leta 1934. Sam pravi, da si ga je nadel šele leta 1936, ko je ugotovil, da je njegovo prejšnje ilegalno ime Rudi uporabljal še. neki član centralnega komiteja, Rodoljub Colakovič, da ne bi nastale nepotrebne komplikacije. Iz dokumentov v arhivu CK KPJ iz leta 1934 pa je videti, da je Josip Broz že takoj po prihodu z robije uporabljal ime Tito. V Moskvi, ko je delal v Kominterni, je imel Josip Broz ime Valter. To ime je uporabljal tudi med vojno 1941 do 1944 v brzojavkah v Moskvo. Zakaj si je Josip Broz nadel imet Tito? Ali je imel kake raz loge, da si je nadel prav to ime’ Josip Broz pravi o tem, da se ni ravnal po nobenih posebnih razlogih, marveč, da je ime Tito pogosto na Hrvaškem, zlasti v Zagorju. zamislijo ' socializma je Tito, skupno z drugimi političnimi in državnimi voditelji Jugoslavije, vzpostavil z delavskim samoupravljanjem nove oblike bolj demokratične družbene ureditve, ki so zagotovile enakopravnost narodov in posameznikov. Tito in drugi voditelji so na podlagi tega političnega sistema, ki sloni na demokratičnem in humanem socializmu, izdelali smernice jugoslovanske mednarodne politike. Tito je v dolgih letih prežel to politično zamisel s svojo redno močno osebnostjo. Vloga socialistične Jugoslavije v mednarodnem dogajanju sjtal-no rase. Tito je ustvaril to vlogo Jugoslavije in’ jo je še bolj jasno prikazal leta 1948, sredi Stalinovega diktata, ki je naravnost ogrožal suverenost in celovitost Jugoslavije. Tito je povedel Jugoslavijo izven blokov na položaj aktivne soudeležbe • pri mednarodnih dogajanjih, ko se je uprl in, se hrabro boril za ohranitev neodvisnosti in suverenosti svoje domovine. v dobi hladne Vojne in Kominforma. v' tistih posebno težkih pogojih je Tito' znal, mogel in Uspel ohraniti neodvisnost domovine. V tako neenakem boju je razumel pomen pravice do neodvisnosti in do svobode vsake države. Tito je zoperstavil blokovski politiki, kolonializmu, novemu kolonializmu, originalno zamisel univerzalnosti: spoznanje, da je mir upanje vseh narodov, najsi bodo veliki ali majhni, razviti ali nerazviti. Iz tega izhaja potreba, da se zagotovi mir z enakopravnim sodelovanjem vseh, ker po Titovi zamisli ni mogoče, da bi se mir opiral na predpravicah velikih in močnejših, na blokovskem združevanju. Dokazal je, da morajo biti sami narodi, združeni v mednarodnih organizacijah, subjekt mjru. Tito je iskal novih zaveznikov Jugoslavije tudi med najbolj o-strimi med dvema blokoma, iskal jih je trdoglavo in potrpežljivo. Našel jih je v državah in državnikih. ki so imeli iste težave, probleme ip poglede na ključna vprašanja svetovne politike. Z velikima državnikoma Javvahar-lalom Nehrujem in Gamalom Abdeljem Naserjem je Tito začel in organiziral gibanje neuvrščenih — gibanje, ki je svetovnega pomena za ohranitev miru. Kot strateg miru je Tito z drugimi vidnimi državniki odprl pot politike neuvrščenosti v splošno svetovno politiko ter dal s tem najširše možnosti uveljavitve mi roljubne politike. Leta 1961 se je zbralo v.^ gradu 25 poglavarjev neumnih držav, leta 1964 v Kairu J' m KiIa AH In nn lzriVs^AnOII^l: ■ Tito na prestajanju kazni v poglavi pja. da politika neuvrščenoM’1^, samo začasna kombinacij8 ' a mednarodnem prizorišču, a sodeM ■ trajna osnova med narodi. < ,, Tito je jasno potrdil vansko politiko neuvrščenost'- sta prišla na obisk v Jugrp* 0 v ušesih z vso njihovo Ti^tostjo in prepričevalnostjo. v j?. Pozneje med NOB nisem več L *,0(1 blizu, pa vendar sem mu bolnr - l gledal v oči. Bilo je v bež iniC' branja* pri Cerknem. zal sem ranjen na operacijski operi i^' Bogdan Brecelj me je Pi -h ? '' brez narkoze, saj etra sem. Bilo je hudo, ničesar ni-pV.de! okoli sebe, le na ?nas- f Samni strani je visela Titova slika. Je ^to se spominjam in vidim jo beta 1945 v Splitu Jz |e. Pokojni CIRIL KLANJŠČEK Bi infVariana, star partizan in voj-čai i^? 'd, se je s Titom prvič srebra«?*0^ P° osvoboditvi, v arhivu Wa„??o.njegovo priroved: »V de-Sem sBr>b invalidov iz Goriške Vegi se leta 1945 udeležil pr-kdou Vsedržavnega kongresa inva-Po 2ilb, Beogradu. Maršal Tito je sebi Ju.bku kongresa povabil k bil; y opino invalidov, v kateri so in ast°Pniki iz vse Jugoslavije li ^‘Primorski invalidi smo bi-5rčn a° '*en' vs>- ^ nami se je pri-poznai-p?govar.ial. kot da bi se ravn‘‘ ze dolga leta. Sedel sem nekdLn-asproti nJega — Je dejal bil kov'11 P°r°enik Ciril — in ko je je rinl*°r 0 nas- sem spoznal, kako prav; sl°Pen za naše potrebe kot b°diln *ornanhant iz narodnoosvo-togfafOga boja. Potem smo se fo-bahknlr?- na stopnišču poslopja. Vem j ti posodim tudi sliko, ker drug 0a jo boš vrnil. Kdorkoli draL O' m!. nioral plačati zanjo ttienj v ?vc'j°. saj veš, da mi po-Vec kot vse drugo. ..» ^ Mornarici NOV Ieta 1945 °Pčin'-Že Pokojni TONE KALC z p ko je dobre volje, sem *Ho, jeStav'' vprašanje: »Tovariš *eti na rles’ da ste bili pred dolgimi Odg "'tonah?, Tito mi je smeje ^bil " *Bil sem, toda takrat Po po,.,,1?810 manj kot otrok. Iskre-Me, dano. takrat mi je bilo bo-kot «1*1 skrbi nisem imel toliko, P®5 je jmam danes. . .» Vsi, kar Sr0eja]j 0 okrog njega, smo se za-*e je ln se on z nami, potem pa ?°VP vn°V-0r b’tr° zasukal na nje-Jčp Pfasanja o našem gledali- t^*a 1948 v Beogradu kongresu illValidov SERGIJ PEČAR, parti-»valid, je prišel s Titom prvič v neposreden stik septembra 1948 na kongresu vojnih invalidov v Beogradu. «Sprejem je bil na De-dinju — piše v njegovi izpovedi, ki je hranjena v arhivu — in bilo nas je nekaj sto invalidov pa tudi drugih oseb, med katerimi so bili kot gostje tudi diplomati številnih držav. V tako odlični družbi smo bili kar precej nerodni, saj takih sprejemov nismo bili vajeni in mnogi od nas so bili sploh prvič v takem okolju. Na mizah je bila pripravljena zakuska, toda nismo vedeli, kako bi začeli. Tito je opazil našo zadrego. Stopil je k nam in nas opogumil: »Tovarjši, nikakor se preveč ne ozirajte na etiketo. Tako se tole naredil* — in je vzel kar z roko kos pohanega piščanca in ga začel obirati. Potem smo ga seveda vsi posnemali in naše nerodnosti je bilo konec. In kp smo se potem še naprej pogovarjali z njim, se nismo mogli načuditi njegovi preprostosti, njegovemu tovarištvu. Naše občudovanje do. nje. ga se je stopnjevalo do navdušenja in reči moram, da me še nikoli niso kake besede tako prevzele kot njegove, toliko je bilo v njih domačnosti in prisrčnosti*. Titu je izročila štafetno palico ANICA KRALJ MESESNELOVA je bila poslednja tržaška mladenka, ki je leta 1953 za dan mladosti izročila maršalu Titu v Beogradu štafetno palico s pozdravom in voščili tržaške mladine. Tega dogodka se bo spominjala vse življenje: »Štafeta je krenila iz Trsta proti Kopru in od tam naprej proti Ljubljani in Beogradu. Jaz sem bila v zadnji predaji. Lepo izrezljano štafetno palico z vloženim pergamentom sem sprejela malo pred Dedi-njem in jo ponesla v družbi s predstavniki mladincev iz vseh jugoslovanskih republik, prav do vhoda v dvorec, kjer je stal Tito z najvišjimi državnimi voditelji. Bil je v uniformi. Ko sem stopila predenj sem se za trenutek zmedla in noge so se mi tresle še od teka. Toda ko sem ga pogledala v oči in videla njegov prijazen nasmeh, sem hitro prišla k sebi in mu še kar zbrano čestitala k rojstnemu dnevu v imenu napredne slovenske in italijanske tržaške mladine. Dobro se še spominjam, da sem izrekla željo, da bi še dol- go zdrav in čil uspešno vodil našo matično deželo kot nas je vodil v narodnoosvobodilnem boju, in naj ne pozabi na nas v Trstu. Še danes mi poje v ušesih njegov »Hvala* in stisk njegove roke, ki me je — takrat še mlado dekle — tako nedopovedljivo osrečil. Spominjam se tudi, da se je predstavnica Srbije, ki je pozdravila Tita takoj za menoj, tako zmedla, da ni mogla povedati, kar je nameravala. Na pol stavka ji je glas obtičal v grlu, Tito pa je takoj spoznal njeno tremo in ji sam pomagal k besedi s prijazno spodbudno in še pobožal jo je po licih. V dvorcu, kjer je bil sprejem, se je Tito usedel med nas dekleta in ko je videl našo zadrego je dejal: »Dajte, začnite jesti, jaz dobro poznam mladino in vem, da je vedno lačna*. Potem nam je kar sam začel dajati na krožnike razna jedila in še sam je prigriznil z nami. Čas ob njem je neverjetno hitro mineval, saj je za to poskrbel sam s prijaznim kramljanjem, dovtipi in ko smo zapeli, je pritegnil še sam. Kar pozabile smo, da je med nami legendarna osebnost, katere ime Tito nam je med vojno pomenilo sinonim za zmago in svobodo*. Med pevci partizanskega zbora * ■:*0 m* TRŽAŠKI PARTIZANSKI PEVSKI ZBOR je 29. decembra 1975 obiskal predsednika SFRJ maršala Tita v njegovi rezidenci na Gorenjskem in mu pripravil krajši kulturni program iz svojega repertoarja. Koncertu so prisostvovali tudi vodilni slovenski predstavniki. Predsednika Tita je v imenu zbora nagovoril njegov najstarejši član Miro Preši. Med . drugim je dejal, da smo ob koncu leta, ki odhaja v zgodovino, da pa smo tudi na pragu novega leta, kar daje zboru priložnost, da izreče predsedniku Titu voščila. »Voščimo Vam tovariš maršal — je dajal Miro Preši — mnogo sreče in zadovoljstva, da bi še dolgo živeli, danbi še dolgo bili na čelu države in jo vedili v svobodi in miru v nove zarje svobode*. Miro Preši je izrekel še željo, da bi srečno živeli narodi Jugoslavije in tudi mi Slovenci v zamejstvu. Po nagovoru so predstavniki zbora izročili predsedniku Titu u-metniško delo v lesu, izdelek člana zbora Sergia Delmassa. Jugoslovanski predsednik se je zahvalil za voščila in darilo in dejal: «Mislim,-da imate prav, da je bilo to leto zgodovinsko tudi po tem, da smo rešili zelo važno stvar med nami in italijansko državo, da smo se kot sosedje sporazumeli, da bomo živeli naprej, kot morajo sosedje živeti — v prijateljstvu. Vi ste most med nami in italijanskim narodom, zelo dober most, ki pa ga skoraj tri; deset let nismo nikakor zgradili še do kraja. Letos smo ga dokončali in vi, ki ste naši sorojaki, glejte, da boste med nami in Italijani čimboljši tolmač naših dobrih odnosov v prihodnje.* Predsednik Tito je zboru in prek njega zamejskim Slovencem voščil za novo leto, nato pa je skupno s svojimi sodelavci z zanimanjem prisluhnil delu programa »Partizanske balade*, ki jo je zbor izvedel ob spremljavi orkestra. Po koncertu se je predsednik Tito zadržal s pevci partizanskega zbora še kaki dve uri v prisrčnem razgovoru. Predsednik Ti- to je dejal, da je že vedel za obstoj zbora in za njegovo delovanje ter je pohvalil njegovo petje. Posebej je zboru priporočal naj prenaša s partizansko pesmijo tradicijo narodnoosvobodilnega boja in rodoljubja na mladino, na sinove in sedaj tudi že vnuke bivših bor- »mislim...* Potem me je tovariš Tito vprašal, če šem jaz tisti fotograf, ki je Jovanko fotografiral na ulici v Trstu. Res sem jo, ko je prišla iz neke prodajalne v Ul. Val-dirivo. Slike sem imel kar pri sebi in ko sem mu jih izročil, jih cev. Izrazil je tudi svoje zadovolj- j je brž komentiral: »Jovanka, nič stvo, da so v zborovih vrstah tudi italijanski tovariši in pri tem poudaril, da naj zbor še naprej goji bratstvo med slovenskim in italijanskim narodom, kar je zelo važno. V fotografovem objektivu Naš fotoreporter MARIO MAGAJNA je že zaradi svoje službene dolžnosti večkrat videl in tudi govoril s Titom, na primer na Brionih, ko je maršal imel v gosteh avstrijskega zunanjega ministra Gruberja, v Bujah, na Bledu, ko je prišel maršal Žukov, pa pri vlakih v Sežani in Postojni, ko je Tito s svojim spremstvom potoval v Francijo ali se vračal v domovino, pa še kje. «Bilo je v Sežani na postaji — pripoveduje Mario — ko se je Titov modri vlak ustavil. Sežanski miličniki so me seveda dobro poznali in bi me tudi pustili k vlaku, toda s Titovim varnostnim spremstvom ni šlo tako gladko. Ker jih nisem mogel preprositi, da bi me pustili k vlaku, sem od daleč zaklical Titu, ki se je naslanjal na okno: »Ali lahko pridem do vas?» »Samo pridite, ajde pustite ga!». Ko sem stal prav pod oknom njegovega vagona — poleg Tita sta bila še Jovanka in Miha Marinko — sem Tita zaprosil, če ga smem fotografirati: »Zakaj ne, če me vsi drugi, pa me dajte še vi. Od kod pa ste?» Odgovoril sem, da sem iz Trsta in da sem fotoreporter, na njegovo vprašanje od katerega lista, pa sem pojasnil, da delam za Primorski dnevnik. »Pa onda ste naš...» je dostavil Tito in na te njegove besede mi ni prišel na um noben drug odgovor ko le Pozdravite Slovence v Trstu Prvi spomin časnikarja GORAZDA VESELA na Tita sega v vojni čas: »Za uspešno izpeljano skojevsko akcijo v okupirani Ljubljani, so mi jeseni 1943. leta podelili Titovo fotografijo. Priznanje mi je veliko pomenilo, čeprav ga zaradi konspiracije nisem mogel nikomur pokazati. Takrat prav gotovo nisem verjel, da bom Tita kdaj tudi v resnici srečal. Prvič se je to zgodilo 1948. leta, ko sem bil v delegaciji Zveze antifašistične mladine iz Trsta na kongresu jugoslovanske mladine v Beogradu. Stal sem na govornici in beseda nikakor ni šla iz ust. ko sem ga zagledal tik pred seboj, v prvi vrsti. Zvečer je bilo v skupščini veliko slavje. Tito je obiskal vsa o-mizja in se posebno dolgo zadržal pri našem. Ko j* zaigral or- kester, sva se prijela za roko in prav poskočno smo tržaški mladinci nekaj minut plesali kolo z njim. V Novi Gorici sem ga srečal, ko se je pripeljal z abesinskim cesarjem. Ker sem poznal znanca iz njegovega spremstva, mi je uspelo napraviti fotografijo njunega srečanja z Miho Marinkom in Tinetom Rem-škarjem, ki Je bila za amaterskega fotografa še kar zadovoljiva. Poleg drugih je bilo zanimivo srečanji ob Saragatovem obisku v Beogradu. Na sprejemu sem se predstavil predsednikoma kot zastopnik Primorskega dnevnika. »To so naši prijatelji iz Trsta,* je dejal Saragat, Tito pa je pristavil »Pozdravite Slovence v Trstu.* Dobro leto kasneje so se predstavniki vseh Slovencev srečali z njim v Rimu.* nisi lepa s temi črnimi, očali*. Pojasnil sem mu, da je drugače pač nisem mogel ujeti v svoj aparat in brž je dejal ženi: «Daj Jovanka, snemi si ta očala, da bodo videli, da imaš lepe oči!* Vsi smo se prav od srca zasmejali temu kavalirskemu dovtipu in Jovanka si je snela očala jaz pa sem hitro sprožil aparat in poleg njenih lepih oči ujel tudi njen prijazni in široki nasmeh. Ko se je Tito čez nekaj dni vračal iz Francije, sva ga šla z Egonom Krausom čakat v Postojno, kjer se je ustavil njegov vlak. Brž ko me je zagledal, je vprašal, kako so uspele fotografije v Sežani. Izročil sem mu jih in zadovoljen je dejal: »Pa saj sem še kar nekam mlad, bolj kot sem v resnici. Dobre slike ste naredili.* Ob kongresu časnikarjev na Bledu in na proslavi AVNOJ v Sarajevu STANISLAV RENKO je v svoj-stvu novinarja in posebej še glavnega urednika našega dnevnika tudi imel nekaj priložnosti za razgovor s Titom. Prvič je bilo to leta 1952, ko se je skupno s pokojnim kolegom Francem Kavsom podal na vsedržavni časnikarski kongres v Mariboru, od tam pa v posebni delegaciji na Bled, kjer je delegacijo sprejel predsednik Tito. Renko se s tega srečanja spominja zlasti naslednjega dogodka: »Sedaj že zdavnaj pokojnega Dušana (Dudo) Timotijeviča, slavnega srbskega novinarja, bivšega posebnega dopisnika beograjske »Politike z abesinskega bojišča, je Tito vprašal: »Vi kot ravnatelj naše visoke časnikarske šole, mi prosim povejte, koliko odstotkov poprečno dobrih novinarjev nam ta šola da?» »Žal samo okrog 10 odstotkov,* je odgovoril pokojni tovariš Dudo. »No potem pa se nam res ne izplača, da bi tako šolo vzdrževali. Sicer pa sem mnenja, da dobrega časnikarja ne more dati nobena šola, kajti dober časnikar mora imeti "žilico” za ta poklic tako rekoč od rojstva. Na primer: dober časnikar mora pri urejevanju lista takoj vedeti in določiti predvsem tisto, kar je v dotičnem trenutku najbolj važno. No, za kaj takega mu — za vsak dan — nobena časnikarska šola ne more dati nobenega pravila ali nauka. To mora zadeti vsak časnikar vedno za vsako priliko sam, tega se enostavno ne more naučiti.* V svoji dolgoletni praksi sem to resnico večkrat doživljal. Naslednje srečanje s Titom sem doživel čez eno leto in pol v Sarajevu v novembru 1953, ko sem bil član tričlanske delegacije, ki jo je določil tedanji izvršni odbor OG za Tržaško ozemlje, da se u-deleži proslave desetletnice II. zasedanja AVNOJ v-. Jajcu,- Od tam smo odpotovali v Sarajevo, kjer smo se — poleg mepe še po-kdjni Franc Štoka in nedavno umrli Mitja Škrinjar kot mladinec — udeležili sprejema v vladni palači BiH. Spominjam se, da smo v nekem stranskem salonu skoraj četrt ure čakali v naslanjačih o-krog okrogle mize, da bi predsednik Tito končal pogovor z dvema ali tremi ambasadorji, med katerimi sem spoznal tudi takratnega veleposlanika Italije, in prav dobro sem slišal, ko mu je Tito v nemščini dejal približno naslednje besede: »Moram vam izjaviti, da je sedaj Jugoslavija pripravljena na pogajanja za prav zares dokončno rešitev tržaškega vprašanja.* Nisem slišal kaj mu je ambasador odgovoril. Ko sta nas nato Joža Vilfan in Koča Popovič povabila k Titovi mizi in nas predstavila, se zelo kratek pogovor, ki je sledil, ni razvil čez obseg nekaj običajnih, vljudnostnih stavkov, kajti pri isti mizi, kjer smo sedeli prej, so čakali tedaj na pogovor s Titom že zopet drugi trije ambasadorji.* TITO SPREJME V RIMU SLOVENSKO DELEGACIJO Predsednik SKGZ BORIS RACE je dan po srečanju s predsednikom Titom 28. marca 1971 v in-vjuju za Primorski dnevnik govoril o vzdušju in o uspehih tega srečanja. Objavljamo izvleček tega intervjuja. Predsednik Tito je bil zelo ljubezniv in je z njemu lastno prisrčnostjo takoj ustvaril domače in zeio prijetno vzdušje. Na srečanju je prvi spregovoril poslanec Albin Štjerk, ki je pozdravil tov. Tita kot borca, kot državnika, ki je Jugoslavijo dvignil do tako velikega mednarodnega ugleda. Škerk je podčrtal notranjo ureditev Jugoslavije, njen izredni gospodarski napredek in velike pridobitve v socialnih odnosih. Nato je uglednega sogovornika še poseDej pozuravil kot tvorca dobrih odnosov med obema državama, s čimer se utrjuje mir in od česar ima lahko naša manjšina samo koristi." Sam sem najprej omenil Londonski sporazum, ki je prinesel nekatere izboljšave za manjšino, toda Samo na Tržaškem, še vedno pa se ne izvajajo nekateri bistveni členi posebnega statuta glede uporabe jezika, pravičnega zastopstva itd. Omenjeni sporazum je pomenil začetek' dobrih odnosov in odprte meje, ki prinaša veliko koristma vse etaaejfio prebivalstvo,-za.slovensko narodnost- Predsednik Tito je govoril o-sem minut in vsa njegova izvajanja je prevevala rdeča nit osnovne misli, da imajo vedno pred očmi tudi vprašanje manjšine. Pokazal je izredno dobro poznavanje vseh vprašanj in se med drugim zanimal, za vprašanja beneških Slovencev. Tudi ta del ni imel formalnega značaja, temveč je šlo za podrobnosti in za načelna stališča, ki so vodilo jugoslovanske vlade in ki so prišla jasno do izraza že med Titovo zdravico Saragatu in končno v skupnem poročilu o obisku. Mislim, da moramo biti s potekom razgovorov ob obisku zadovoljni posebno še, ko je predsednik Tito v zdravici Saragatu na tako jasen in načelen način obravnaval to vprašanje. Posebno pa dokazuje pozitivnost razgovorov tisti del skupnega poročila, kjer se obe vladi obvezujeta, da bosta vodili odprto politiko do manjšin in da jima bosta priznali največjo zaščito. Dobro poučen o naših "■ stvareh Pokojni odv. ANGELO KUKANJA se je z Titom večkrat srečal. Svoje vtise iz razgovorov z njittLje takole strnil: »Maršala Tita sem imel priliko večkrat videti, slišati v njegovih javnih nastopih in biti nekajkrat sprejet — v Beogradu in na Brionih — in se z njim, kot član raznih delegacij naše manjšine, razgovar-jati v razdobju od leta 1947 pa do, zadnjič, leta 1969 ob gostovanju Slovenskega gledališča iz Trsta v Beogradu. Z drugimi tovariši zastopstva sem mu mogel prikazati in pojasnjevati naše manjšinske probleme in zagovarjati njihovo rešitev,. O teh naših problemih je bil maršal izredno dobro poučen in imel zanje popolno razumevanje, vendar jih je znal in želel vselej uokviriti v širša družbena dogajanja in premike. Sogovornika je pozorno poslušal: njegov nastop je razodeval samozavest močne osebnosti, porojene iz dolgega in bogatega življenjskega izkustva. Gibal in krelal se je z umerjeno dostojanstvenostjo, premešano s skladno in obenem mirno človeško prisrčnostjo in tovarištvom. Ko je_ govoril množicam, me je presenečala njegova sposobnost povedati težje in zamotane politične in družbene probleme in vprašanja ter svoje teze na enostaven in razumljiv način. Ko smo od njega odhajali, smo bili prepričani, da imamo v njem močnega zagovornika naših stališč in naše pravice do svojstvenega izživljanja*. Življenje, boj in delo Josipa Broza - Tita rio skupnost in še'posebej za na- • vezovanje tcsa®jSili*jWP^arsk:h mmuhm,k,,mi),,,,,,,,,,,,111111,1,,,,11,11,111,,,,,,,,,,|,|,n,,|^ in kulturnih stikov med nami in matičnim naroddm. Želeli bi predvsem obmejno sodelovanje glede gospodarstva in bi moral biti v tem pogledu sklenjen sporazum med državama. Dr. Drago Štoka pa je ugotovil, da imajd naše zahteve o enakopravnosti in zaščiti podlago v u-stavi republike .a'ije, kajti tretji člen predvideva enakopravnost vseh državljanov, šesti pa zaščito jezikovnih manjšin. V prid Slovencev, sta bila sprejeta samo dva zakona in to šolski ter 6 osebnih imenih, poleg nekaterih, zakonov dežele, ki vsebujejo določbe v korist Slovencev. Marko Waltritsch je podčrtal, da smo Slovenci na osnoyi enotnosti'naših zahtev ustvarili' enotnost v nastopu ne giede na politično in ideološko opredeljenost. To je prišlo do izraza v dokumentu, ki je bil poslan predsedniku vlade Colombu in ki ga je podpisalo veliko število predstavnikov raznih organizacij. Tito na predstavi SSG v Beogradu Ravnatelju Slovenskega gledališča FILIBERTU BENEDETIČU se je nudila priložnost za neposreden razgovor s Titom 3. junija 1969 v Beogradu med gostovanjem SG v jugoslovanski prestolnici. Takole ga je opisal: »Sporočili so nam, da bo na naši predstavi prisoten predsednik Tito. Občutili smo tedaj vso odgovornost, ki nam je bila dana. Ta odgovornost je bila v zavesti, da smo predstavljali naše ljudi, ki jim je hotel sam predsednik jugoslovan- ske republike izkazati svoje priznanje. Pričakali smo ga in ko sem mu stisnil roko, sem rekel, da smo vzhičeni. Šaljivo je odvrnil, da umetniki niso nikoli vzhičeni, takoj nato pa mi je ponudil cigaro. Njegova človeška neposrednost je takoj zrušila sleherno protokolarno pregrado. Ko sem potem v dvorani sedel poleg njega, je vzel v roke naš gledališki list in glasno prebral stih. »Ne jokaj, zemlja!* Komentiral je: »Ni treba, da jočeš.* Pazljivo je sledil igri na odru, pre poznal je Nakrsta, Leona v Glem- bajevih, obstrmel nad igro ansambla. V odmoru se je seznanil z vsemi našimi člani in vsakemu posebej stisnil roko. Povedal sem mu o Benečiji, o treh pokrajinah, v katerih živimo Slovenci v Italiji, o naši vlogi mostu in o želji, ca bi odnosi dobrega sosedstva med Italijo in Jugoslavijo omogočili realizacijo obetov, ki se kažejo v novem ozračju. Seznanjen je bil o vsem, kakor tudi o podrobnih ekonomskih razmerah v naši deželi. Ko je odhajal, je ponovno podčrtal pomembnost našega gladališča*. (Nadaljevanje s 5. strani) zahteve delavskega razreda, delovnih ljudi in državljanov Socialistične federativne repubiike Jugoslavije, naj se Josipu Brozu Titu ob štiridesetletnici . prihoda na čelo Komunistične partije Jugoslavije in petinosemdesetega rojstnega dne podeli tretjič red narodnega heroja. - i . Skupščina Socialistične federativne republike Jugoslavije je na podlagi člena 5, prvega odstavka Zakona o odlikovanjih Socialistične federativne republike Jugoslavije na sklepni seji zveznega sveta in sveta republik in pokrajin 16. rpaja 1977. leta sprejela SKLEP JOSIPU BROZU TITU se podeli RED NARODNEGA HEROJA Skupščina SRFJ Tito je nosilec vseh drugih najvišjih jugoslovanskih odlikovanj, med drugimi reda svobode in reda junaka socialističnega dela kot tudi številnih tujih odlikovanj, med njimi tudi najvišjega sovjetskega vojnega odlikovanja reda zmage. Ob svojem osemdesetem rojstnem dnevu mu je bila v svetovni javnosti izkazana vidna publiciteta, v posameznih državah pa so mu izrazili tudi posebna priznanja. Titu je bil podeljen red narodnega heroja Romunije in Leninov red, s katerim ga je odlikoval prezidij vrhovnega sovjeta ZSSR. Ob 85-letnici rojstva in 4Q-letnici prihoda na čelo partije je prezidij vrhovnega sovjeta ZSSR podelil Titu še novo odlikovanje — red oktobrske revolucije. Kot eden iz skupine velikih je še iz časa druge svetovne vojne in kot vidni zagovornik miru in miroljubnega sodelovanja prejel Tito Nehrujevo mirovno nagrado za leto 1973. Že med vojno je postal Tito simbol nove Jugoslavije. Titovo ime je postalo znano v vseh krajih sveta, zlasti pa tam, kjer se bo jujejo za nacionalno in socialno 0-svoboditev, za pravice narodov in človeške svobode ter za pravičnejše mednarodne odnose nasploh. Titovo ime — 00 besedah Edvarda Kardelja, dolgoletnega in enega najožjih Titovih sodelavcev — je že zdavnaj prešlo meje Jugosla vije in je »postalo last vseh ti stih, katerim je mir življenjska potreba, vseh, ki se dvigajo v o-brambo svoje narodne bitnosti in obstoja, neodvisnosti, ki se borijo za ustanovitev enakopravne skupnosti narodov, za osvoboditev od vseh oblik izkoriščanja, zasužnjevanja in tlačenja in za prenehanje uporabe sile v odnosih med državami in narodi. Titovo ime je postalo simbol borca v vojni in miru, in izraz humanistične vizije nekega novega sveta, ki bo rešen strahu pred uničenjem človeka po človeku naroda po narodu, sveta, ki bo rodil pokolenja, ki ne bodo poznala vojnih grozot in opustošenj zverinskosti v človeku in med ljudmi in narodi.* (Tito in Zveza komunistov Jugoslavije, 28. decembra 1976). I Kdaj je Tito... (Nadaljevanje s 6. strani) visen od drugega, pot revolucionarja in komandanta tistih, ki so ostati na bojiščih in krajih trpljenja. Tedaj bi se v resnici počutil kot prodana duša. Močnejše od vojnih zapovedi. Medtem ko smo ga brez diha poslušali, je nadaljeval z besedami, ki so održale vso težavnost položaja naše države in vso odločnost da vzdržimo z besedami, ki jih ni mogoče pozabiti: - Mogoče jaz - je dejal — ne bcm doživel zmage resnice. Mogoče tega ne bodo doživeli niti Bevc, Koča in njuna generacija. Toda prepričan sem, da bo to doživel kdo od vaše generacije, mladih soborcev, pa čeprav bi bilo treba tudi z orožjem braniti drago plačano svobodo. Tedaj je izrekel besede, ki so se v nas zajedle močneje od katerega koli klica in obvezovale z vsem življenjem močneje od vojaških zapovedi in na [strožjih ukazov: - če bi tega _ tovariši -ne doživeli, zapuščam vam v dolžnost, ne dovolite, da nas kdor koli zruši, nadaljujte z borbo in naj vam ne bc žal žrtev. Zagotavljam vam da mora končno zmagati samo resnica. Pa tudi — je končal — če bi vi tega ne doživeli, doživeli bodo tisti, ki bodo prišli za nami in ne bodo nas preklinjali, ker — kljub vsemu — nismo in tudi ne bomo izdali bodočnosti svoje domovine. Utrujen, toda pomirjen, kot da bi se osvobodil velikega bremena, je sklenil te, za nas nepozabne besede. y ^ . ;/■>' * j ■■••■■•';V---'V-' .< ' •: .............................................................................:..........................................' •.•••••,.•.-;• * Na petih kontinentih je spletal vezi neuvrščenosti in miru Redkokoteri državnik sveta je potoval toliko kot predsednik Tito. Ne le zato, ker so ta potovanja nanizana skozi obdobje ene generacije; tudi in predvsem zato, ker je malokateri državnik imel tako aktivno vlogo v mednarodnih odnosih in je tako temeljno povezoval suvereno in neodvisno politiko svoje države z njeno dejavnostjo v svetu. Ob Titovih potovan|ih lahko spremljamo razvoj in razsežnosti jugoslovanske zunanje politike, razvoj neke državniške misli in neke ideje — ideje neuvrščenosti. Če pregledujemo spisek Titovih potovanj — ta spisek obsega nič manj kot 66 držav na petih celinah — se nam posamezni datumi in kraji sami od sebe strnejo v razumljivo, lahko razpoznavno podobo, v kateri eno sledi iz drugega. Njegova zadnja pot na konferenco neuvrščenih na vrhu, se logično navezuje na podobne obiske v Alžiru, Lusakl in Kairu, stopnicah na poti, ki jo je prav Tito začel že veliko pred beograjsko konferenco, sredi petdesetih let, med prvimi obiski v Indiji in Egiptu, na prvih srečanjih z Nehrujem in Naserjem. Ta trikotnik Beograd — Kairo — New Delhi z vsem, kar iz njega izhaja in je z njim povezano, je sicer pogosto uravnaval smer njegovih poti — samo v Egiptu je bil petnajstkrat in v Indiji šestkrat; potem pa se vrsti iz sveta neuvrščenih še dolg niz imen — Alžir, Afganistan, Bangladeš, Burma, Cejlon, Etiopija pa Gana, Gvineja, Indonezija In še mnogo drugih. Toliko obiskov in prav toliko srečanj, pogovorov, izmenjav mnenj, dialoga, iskanja stičnih točk, prepričevanja... »Kjerkoli sem bil, na katerikoli celini in v katerikoli državi,« je nekoč rekel Tito, »povsod sem videl, da so težnje ljudi in njihovo vsakdanje življenje zelo podobni našim. Osnovne težnje vseh narodov na vseh celinah so enake. Ena od največjih žel|a pa je ta, da bi se čimprej rešili zaostalosti in prišli v boljše življenje, kot tudi to, da ne bi bilo več pritiskov od zunaj in vojn. Ljudje so predvsem proti vojni. Ni bojevitih narodov, ki bi bili radi osvajalci, vsi bi radi živeli v miru.« V duhu te misli je Tito gradil politiko neuvrščenosti, prepričan, da je pri tem treba v korist skupnih ciljev zanemariti razlike v državni in družbeni ureditvi držav. Sestajal se je z izvoljenimi predsedniki, z vojaki, ki so prišli na oblast z udari, s princi, kralji in cesarji, z aristokrati in ljudmi iz ljudstva; nekateri od teh sobesednikov so padli kot žrtve nasprotnih udarov, nekatere je pometel družbeni razvoj... Toda ne glede na to, kdo je bil kje na oblasti in kako dolgo — problemi in hotenja narodov so ostali vedno enaki. Želja po razvoju, po mirnem sodelovanju, ki bi omogočijo kar najbolj plodno in koristno sožitje, je bila močnejša od političnih razlik in osebnih interesov. Ta potovanja niso lahka, je nekoč rekel Tito, «vendar so potrebna in koristna. Ne gre samo za nekakšne vljudnostne obiske. Ljudje, šefi držav in vlad, vabijo na obisk, ker želijo, da bi izmenjali mnenja, nekatere od teh držav pa so tudi v precej težavnem položaju«. Tako kot arabske države po porazu v junijski vojni z Izraelom. Arabski svet je bil že sicer ena od stranskih, vendar dobro uhojenih smeri Titovih potovanj. Prijateljstvo z Naserjem, žal ne do kraja uresničena vera v socialistično preobrazbo Egipta in arabskega sveta, skupna prizadevanja za utrditev in razvoj neuvrščenosti, Titovo izredno razumevanje za palestinsko vprašanje in za arabska stališča v sporu z Izraelom vse to je jugoslovanskega predsednika pogosto popeljalo na obisk v arabske države. Tako kot ga je želja po razširitvi sodelovanja v Evropi vodila na pot po mnogih zahodnih in vzhodnih evropskih prestolnicah. Tito je kot državnik obiskal zares širok krog držav, v Evropi od Portugalske do Finske, v Ameriki od čila do Kanade, v Afriki od Zambije do Maroka in v Aziji od Kambodže do Sirije. In seveda od Moskve do VVashingtona v svetovnem prostoru. Potovanja na tej relaciji so bila vedno naporna; jugoslovanska neodvisna politika ni bila nikdar pri srcu ne eni ne drugi velesili. Medtem ko so bili njegovi prvi, še medvojni obiski, v znamenju prizadevanj za utrditev pozicij mlade države — tako kot tudi njegovo prvo državniško potovanje v tujino, na srečanje s Churchillom v Neaplju poznejše letnice in praznina od leta 1946 do 1956 spominjajo na informbiro in njegove posledice pa na beograjsko in moskovsko deklaracijo, ki sta postali temelj za nove odnose: delovne in pogostne, a trezne in brez iluzij. . Titova potovanja so tako povezana z mnogimi meimki v zgodovini nove Jugoslavije — zgodovini boja za mir v svetu, za suverenost in neodvisnost v družbi enakopravnih narodov. Pregled obiskov predsednika Tita v tujih državah Afganistan 7. —10. januarja 1968 Alžir 15. —26. aprila 1965 5. —9. novembra 1969 2.—10. septembra 1973 (udeležba na IV. konferenci neuvrščenih držav) 31. maja 1979 Avstrija 13.—17. februarja 1967 12. oktobra 1969 (krajši obisk v Gleichenburgu. ob otvoritvi mostu na Muri) Bangladeš 1974 Belgila 6—9. oktobra 1970 Bermudl 9. in 19. marca 1976 (prenočitev ob odhodu in vrnitvi z obiska v nekaterih državah Latinske Amerike) Bolgarl|a 25.—28. novembra 1947 22. —27. septembra 1965 Bolivija 28. septembra—4. oktobra 1963 Brazill|a 18.—23. septembra 1963 Burma 6. —17. januarja 1955 8. —9. januarja 1959 Ce|lon — Srl Lanka 21. —26. januarja 1959 13. —21. avgusta 1976 (udeležba na V. konferenci neuvrščenih držav v Colombu) Ciper 16. oktobra 1964 češkoslovaška 20.—24. marca 1946 2.-8. junija 1965 9. —11. avgusta 1968 čile 23. -28. septembra 1963 Danska 29. oktobra—1. novembra 1974 Etlopi|a • 11.—24. decembra 1955 2.—12. februarja 1959 27. januarja—4. februarja 1968 9. —12. februarja 1970 Finska 1, —8. junija 1964 29. julija—2. avgusta 1975 (udeležba na konferenci o evropski varnosti in sodelovanju v Helsinkih) Francija 7. —12. maja 1956 23. oktobra 1970 Gana 28. februarja—4. marca in 7.—11. marca 1961 Grčl|a 2. —6. junija 1954 24. -28. julija 1956 (oddih na Krfu) 2.-6. marca 1959 10, —13. moja 1976 Gvine|a 20.—25. marca 1961 lndi|a 16. decembra—5. januarja 1955 in 21.—25. januarja 1955 13.—19. lanuarja 1959 20.-25. oktobra 1966 (trojni sestanek Tito, Na6er, Indira Gandi) 22. —27. januarja 1968 16.—20. oktobra 1971 24.-29. januarja 1974 I. februarja 1974 (srečanje na letališču) Indonezija 23. decembra 1958 — 1. januarja 1959 Irak 14. —16. avgusta 1967 februar 1979 Iran 22.-28. aprila 1968 13.—16. oktobra 1971 (udeležba na proslavi 2500-letnice perzijskega cesarstva v Persepo-lisu) 21. avgusta 1976 (enourni postanek v Teheranu ob povratku iz Colomba) Italija 10. —13. avgusta 1944 (srečanje s Churchillom v Neaplju) 25. -28. marca 1971 Japonska 8. —15. aprila 1968 Jordanija 12. februarja 1979 Južni Jemen 27. januarja 1968 (postanek na letališču h razgovor z voditelji Južnega Jemena) Kambodža 17.—22. januarja 1968 Koreja 30. avgusta 1977 Kanada 2.—7. novembra 1971 26. oktobra 1971 (prenočitev v Ganderju, na poti v ZDA) Kenija 12. —20. februarja 1970 Kitajska 30. avgusta 1977 Kuba septembra 1979 Liberija 13. —18. marca 1961 17. septembra 1963 (enodnevni postanek in prenočitev na potovanju v Brazilijo) Libl|a 25.—27. februarja 1970 4. junija 1979 Luksemburg 9. —11. oktobra 1970 Madžarska 6.—9. decembra 1947 2. in 21. decembra 1962 (krajši postanek ob odhodu in na povratku z obiska v Sovjetski zvezi) 11. —16. septembra 1964 2.—4. februarja 1967 11, —12. julija 1967 (udeležba na sestanku v Budimpešti zaradi izraelskega napada na Egipt) 27. -28. aprila 1974 Mali 25.—26. marca 1961 Malta 4. junija 1979 Maroko 1,—6. aprila 1961 Mehika 4.—16. oktobra 1963 10. —14. marca 1976 Mongolija 15. —21. aprila 1968 Nemčija DR 8.—13. junija 1965 12. —15. novembra 1974 27. junija—1. julija 1976 (udeležba na konferenci komunističnih partij Evrope v Berlinu) Nemčija ZR 11. oktobra 1970 (krajši obisk v Kolnu in razgovor z Wlllyiem Brandtom ob povratku z obiska v Belgiji In Luksemburgu) 24. -27. junija 1974 Nepal 2. —5. februarja 1974 Nizozemska 20.—23. oktobra 1970 Norveška 10,—14. maja 1965 Pakistan 10.—17. januarja 1968 Panama 14.—17. marca 1976 Peru 4. oktobra 1963 (krajši postanek na letališču v Limi in razgovor s Fernandom Belaunde Terryjem) Pol|ska 14. —20. marca 1946 25. junija — 2. julija 1964 19. —23. junija 1972 10.—13. marca 1975 Portugalska 9. marca 1976 (krajši postanek na Azorih, na poti v Mehiko) 20. —22. marca 1976 Romunija 16.—20. decembra 1947 23.—27. junija 1956 1. in 2. avgusta 1957 (sestanek z N. Hruščovom v Snagovu) 22. junija 1964 (razgovor z G. G. Dejom v bližini Temišvara) 7. septembra 1964 (ob začetku del na Džerdapu) 18,—23. aprila 1966 1.—4. decembra 1966 1.—2. februarja 1969 23. —24. novembra 1971 16. maja 1972 (ob otvoritvi hidroelektrarne Džerdap) 8. —11. julija 1974 novembra 1979 Sirija 22.-28. februarja 1959 13. —14. avgusta 1967 5. —7. februarja 1974 9. februarja 1979 Sovjetska zveza 22. —26. septembra 1944 5. —17. aprila 1945 27. maja—10. junija 1946 1,—23. junija 1956 27. septembra—5. oktobra (srečanje s Hruščovom in oddih na Krimu) 3. —21. decembra 1962 8. —9. junija 1964 (obisk v Leningradu na povratku iz Finske) 18. junija—1. julija 1965 19. oktobra 1966 (krajši postanek na letališču v Kijevu med potjo v Delhi) 25. oktobra 1966 (krajši obisk v Taškentu in ogled mesta, na povratku iz Indije) 27. januarja—1. februarja 1967 10. junija 1967 (sestanek v Moskvi zaradi izraelske agresi|e) 1. —9. novembra 1967 (udeležba na proslavi 50-letnice oktobrske revolucije) 6. —8. aprila 1968 (obisk v Novosibirsku in Habarovsku med »pafco no Japonsko) 21. —22. aprila 1968 (obisk v Samarkandu med potovanjem iz Mongolije v Iran) Iran) 28. —30. aprila 1968 5. —10. junija 1972 12.—15. novembra 1973 16. avgusta 1977 maja 1979 Sudan 12.—18. februarja 1959 15. —18. februarja 1962 26. januarja 1970 (krajši postanek na letališču, na poti v Tanzanijo. 6. septembra 1970 (krajši postanek na letališču v Kartumu, na poti v Lusako) 20. —23. februarja 1970 Švedska 29. marca—1. aprila 1976 Tanzanija 26. januarja—2. februarja 1970 Togo 4. —7. marci 1961 Tunizija 9, —14. aprila 1961 Turči|a 12,—18. aprila 1954 8,—11. junija 1976 Uganda 20. februarja 1970 12. septembra 1970 (krajši postanek v Entebeju, na povratku s III. konference neuvrščenih držav v Lusaki) Vatikan 29. marca 1971 Velika Britanl|a 16. —21. marca 1953 26. oktobra 1971 (krajši postanek na letališču Prestvvick, na poti v ZDA) 7. —8. novembra 1971 Venezuela 17. —19. marca 1976 Zambija 2. —9. februarja 1970 6.—12. septembra 1970 (udeležba na III. konferenci neuvrščenih držav) ZAR-Egipt 5. februarja 1955 (srečanj* z G. A. Naserjem v Suezu, na Galebu) 28. decembra 1955—8. januarja 1956 5. decembra 1C 3 (sestanek z Naserjem) 20.—22. februarja 1959 17, —22. aprila 1961 17.—20. novembra 1961 (srečanje Tito, Naser, Nehru) 4.—15. in 18.—21. februarja 1961 3. —16. oktobra 1964 (udeležba na II. konferenci neuvrščenih držav) 26. —30. aprila 1965 2.—7. maja 1966 11. —13. ter 16. in 17. avgusta 1967 (razgovor po izraelski a-gresiji nad Egiptom) 4. —8. februarja 1970 23. —25. februarja 1970 14. —20. februarja 1971 20.—21. oktobra 1971 ZDA 20. septembra—4. oktobra 1960 (udeležba na zasedanju OZN) 16—25. oktobra 1963 (obisk in udeležba na zasedanju OZN) 27. oktobra—2. novembra 1971 Združeni arabski emirati 13. avgusta 1976 (enourni postanek na letališču Abu Dobi, na poti v Colombo) Tito s svojimi najožjimi sodelavci leta 1943 v glavnem štaba NOV in POJ v Bosni, že takrat je sredi bojnega jeka nastajala nova Jugoslavija in temelji njene družbene ureditve in mednarodne politike neodvisnosti Tito in predsednik republike Francije Vallery Giscard D’EstoW med sestankom šefov 35 držav na vrhu v Helsinkih leta 1975. Tj* je tudi v Helsinkih zastavil ves svoj vpliv za uspešen izid konte" renče na kateri je bila sprejeta tako imenovana »helsinška lis*“jr o evropski varnosti in sodelovanju ter o svobodnem kroženju kM> torej listina o principih, na katerih sloni Titova politika Tvorci politike neuvrščenosti: Tito, Nehru in Naser na enem svojih delovnih srečanj v Jugoslaviji- * m ^ j. Titom je umrl poslednji od velike trojke s treh celin " ~................... ..... ....... -‘V ...... ...... M '... .......................... , . . . Predsednik Tito z ameriškim predsednikom Johnom F. Kennedjjem pred Belo hišo v VVashingtonu oktobra 1963 K-*** Tito ta ameriški predsednik Carter ob njunem srečanju t VVasblng-tonu leta 1978 Potovanje predsednika Tita v Sovjetsko zvezo, Severno Korejo in na Kitajsko leta 1977 je bilo eno njih dejanj njegovega poslanstva miru in mednarodnega sožitja. Na Kitajskem so mu pripravili sprer^ kakršnega še ni doživel noben državnik sveta. Na sliki ob prihodu na letališče v Pekingu, kjer 8* sprejel kitajski predsednik Hua Kuo-feng Tito in kubanski predsednik Castro med srečanjem na beograjski konferenci neuvrščenih leta 1961. Tito in Castro sta se zadnjič srečala na vrhu neuvrščenih v Havani leta 1979, ko je Tito bii zadnjič v tujini Tito in predsednik Sovjetske zveze Brežnjev ob Titovem obisk11 . Moskvi avgusta 1977, ko je bil na potovanju v Severno Korejo 1®. j Kitajsko. Tito je na vseh srečanjih na vrhu s svojimi sovje***1 i# sobesedniki vedno in dosledno zagovarjal pravico vsakega narod* « države, da sl sama krojita svojo notranjo ureditev in pravic® njune popolne neodvisnosti Slovenska in demokratična italijanska javnost se klanjata spominu tvorca politike sodelovanja in prijateljstva med sosednima državama Izjave županov tržaških in goriških občin Brzojavka Slovenske kulturno-gospodarske zveze Predsedstvu SFR Jugoslavije Beograd Ob smrti tovariša Josipa Broza Tita, predsednika Socialistične federativne republike Jugoslavije, heroja antifašističnega in narodnoosvobo-.Oilnega boja, borca za mir in osvoboditev človeka, ki je s svojo potjo v socializem postavil temelje novi, samoupravni družbi, se Slovenci v Italiji, združeni v Slovenski kultur-n° - gospodarski zvezi, klanjamo nje-flovemu spominu in žalujemo z jugoslovanskimi narodi in narodnostmi, jih je povezal v enakopravno ne-razdružljivo skupnost. Težo tega trenutka nam lajša za-vest, da je tovariš Tito v svojem dolgem revolucionarnem življenju s fvojim zgledom, s svojo modrostjo jn s svojo brezpogojno privrženostjo idealom resnice in pravice, opravil delo, zaradi katerega zdaj žalujejo 2a njim vsi demokratični ljudje sve- ta, vsi izkoriščani in suženjstvu se upirajoči ter vsi, ki sta jim pri srcu mir in enakopravno sodelovanje. Slovenci zunaj meja matične domovine bomo ohranili v sebi predvsem njegov lik soborca in učitelja, in lik državnika, ki je rešil vprašanje vseh narodnih manjšin v Jugoslaviji z izjemno občutljivostjo in človečnostjo in ki si je vztrajno prizadeval, da se tudi v sosednih državah reši položaj jugoslovanskim narodom pripadajočih skupnosti. Slovenci v Italiji pa mu bomo ostali hvaležni tudi za politiko odpiranja in sodelovanja, na kateri zdaj temeljijo dobri sosedski odnosi med Jugoslavijo in Italijo. Nehalo je biti srce velikega revolucionarja in dalekovidnega politika, njegov zgled, njegova misel, njegova prizadevanja za mir, za nove odnose med ljudmi in svobodnejši svet pa bodo živela v nas. Slovenska kulturno -gospodarska zveza Župan občine Doberdob Andrej Jarc Ko se zadnjič poslavljam od dragega predsednika Tita, voditelja jugoslovanskih narodov, kako mi je težko pri srcu! Bil je za nas, zamejske Slovence, kot luč na svetilniku, ki vodi mornarje v razburkanem morju političnih', ekonomskih, socialnih in manjšinskih vsakodnevnih težav. Njegovo delo, ljubezen do domovine, boj za mirno sožitje in nevmešavanje v zadeve suverenih držav so vrednote, zaradi katerih, ga je cel svet spoštoval in s katerimi je močno dvignil ugled Jugoslavije v svetu. Sedaj, ko njega ni več, moramo nadaljevati borbo, da ohranimo težko pridobljene svoboščine, tesno se moramo držati njegovih modrih naukov, ki so toliko pripomogli k ustvaritvi ozračja mirnega sožitja in sodelovanja z Italijo. Ko se poslavljata od tebe, dragi Tito, obljubljam, da boš ostal vedno v GLOBOKO žalovanje Jlisk°vito se je tudi v Tr-ro7 * V Gorici in vsej deželi nthlr^a v včerajšnjih večer-iM u[ah vest o smrti pred-tt* SFR Jugoslavije Jo-lolt Sroza Tita. Čeprav ža-/t° sporočilo iz Kliničnega pentra v Ljubljani že dol-faJ>CQSa moglo biti nepri-rif?Vanb, zadnja sporočila o tjD. izboljšanju Titovega h/o Sn?9a zdravstvenega sta- lila zato pa nedeljskemu napovedovala spo-em,- 0 smrti kot nekaj Rentnega. Prav vest kljub & Vu toliko bolj odmevala ^Priklenila ljudi k radij-iern televizijskim spre-dr0k.m’ da bi bili čim polž^. n^e seznanjeni o vsem, /6 ' - --- Sredrio rieposredno in poki je bil simbol ne 0 Povezano foveka 8lede na s smrtjo Slovencem ne-Oo politično in idej- v^^nost. marveč tudi itern Askrenim italijanskim videi atom’ ki s0 v Titu Hjj. Mn spoštovali človeka, ho lJlU' ,e bilo mednarod-Pdelovan/e, prijateljstvo eho narpdi in mir na svetu n0. brvih vodil vsega nje- 'A/or° b°,a dela. ie u Uredniške mize so nam irnrtro p? sporočilu o Titovi ke\,n začele prihajati izjave telni?ihl predstavnikov de-izv0i- ‘n krajevnih oblasti, * >°nih organov, parla-slj^ a^Cev. županov sloven-*kih °°čin in raznih slovenja r ?r®°nizoci; in društev iz ^^kem in Goriškem in Hje N1 veje globoko žalova-čas„ ° f*nrti velikana našega i^,°benem z izrt*zi sožalja harr,-0vanskim narodom - - Parije v neuničljivost re- pa tudi in trdno mednarodnega na osnovi ena-ter svetovnega Host °v Titovega dela, v trditi v aržave, ki jo je gradil V^il navznoter in na-zij0 jasno in izvirno vi-U* ’e samoupravnega 8tho*'Zrna’ izvenblokovske u- te Hrasti liti^dstavniki tržaškega po-^eh/a ° družbenega živ-9otavrrav tak0 enodušno u-d stvo in sodelovanje jam;lva ^1 blagor njegovega, našega i** drugih narodov.