NOVI TEDNIK
Odgovorni urednik NT Branko Stamejčič
Urednica NT Milena Brecko Poklic
ŠT. 44 - LETO 54 - CELJE, 4.11.1999 - CENA 280 SIT
KO JE VODA PREKLETSTVO,
NE BLAGOSLOV
V porečju Savinje se ob obletnici poplave z grozo spominjajo lanskih poplav,
upravičeno? Tema tedna na straneh 12-13.
Nisem padla z nebes
Pretresljivo pričevanje na Teharjah »ukradene« Lotke Pire na strani 16.
ŠENTJURSKA OBČINA
JE KRŠILA ZAKON
Za mir v srcih
Še 57 dni nas loči do leta 2000, leta, ki ga v marsičem označujejo za
relomno. Najbolj pa si bo ta pridevnik prislužilo, če bomo ljudje vanj
nali in zmogli stopiti z mirom v srcu. Takšnim, kot ga hrani v sebi
rček deklice, ki je v Celju na pot pospremila plamenico miru.
^kršnega konec 2. svetovne vojne ni bila deležna 6-letna Lotka, ki
lanes zmore oprostiti, pozabila pa ne bo nikoli. Takšnim, kot ga ne
Oznajo vandali, ki skrunijo grobove in spominska obeležja,
^kršnega si neskončno želijo vsi tisti na Celjskem, ki se prav danes
Dominjajo lanskega 4. novembra. Dne, ko je voda naraščala... O vseh
eh temah v današnjem Novem tedniku.
stavno sodišče o razvpiti asfaltni bazi v Planinski vasi. Stran 2.
Kruh v srcu
Leto jubilejev v znani družini Geršak v kroniki s Celjskega na strani 48.
KO ZADIŠI
PO GOSKAH
Martinove dobrote v nasvetih na strani 35.
2
DOGODKI
Lučke spomina
Toplo, prej spomladansko
kot jesensko sonce, cvetje in
prižgane sveče so obeležili
letošnji 1. november. Za raz-
liko od prejšnjih let, ko je
znalo turobno vreme z dež-
jem ali mrazom dan spomi-
na na pokojne zaviti v hlad,
je tokrat ponedeljek kar kli-
cal po tem, da se za trenutek
ustavimo, v mislih pogovo-
rimo in prijazno pomislimo
na vse svoje.
Pa je vsako leto dan spomina
na umrle hkrati tudi dan opo-
mina. Po eni strani na to, da si
prav vsak pokojnik zasluži do-
stojanstveno in mirno zadnje
počivališče, da skrunjenje spo-
menikov in grobov ne kaže
samo na vandalizem tistih, ki
to počno, pač pa tudi na naše
pomanjkanje pietete do pokoj-
nih, ki jim ne zagotovimo mir-
nega zadnjega počivališča. Po
drugi strani pa tudi dan opomi-
na na to, da se del zgodovine ne
sme nikoli ponoviti in da so
vojne strahote žive še po deset-
letjih. Na Celjskem je to pred-
sednik države Milan Kučan
pokazal s polaganjem vencev
frankolovskim^žrtvam na Fran-
kolovem in žrtvam povojnih
pobojev na Teharjih.
Toplo in prijazno zavetje
pokopališč širom Slovenije,
na ponedeljkov večer razsvet-
ljenih s številnimi lučkami,
naj zato ne ostane obeležba
našega spomina na umrle
zgolj za en dan v letu!
IS, Foto: SRDJAN
ŽIVULOVIČ/BOBO
Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan je v ponedeljek položil bršljanova venca, ovita
s slovensko trobojnico, v spomin na žrtve medvojnega in povojnega zla. Enega k spominske-
mu obeležju na Frankolovem, drugega na grobišču Teharje.
9. seja Mesinega sveta Mestne občine Celje
župan Mestne občine Celje Bojan Šrot sklicuje v četrtek, 11, novembra ob 13. uri 9. sejo MOC, ki bo v
veliki dvorani Narodnega doma v Celju.
Na seji bodo obravnavali naslednji dnevni red: pod točko 3 - potrditev mandata članu Mestnega sveta MOC
Antonu Cizeju; pod 4 - poročilo o realizaciji sklepov Mestnega sveta MOC od 30. 3. 1999 do 4. 11. 1999 in
potrditev zapisnika 8. seje mestnega sveta z dne 5.10.1999; pod 5 - predlogi Komisije za mandatna vprašanja,
volitve, imenovanja, priznanja in nagrade: a) imenovanje predstavnikov ustanovitelja v svet javnega zavoda Vrtec
Anice Černejeve Celje, b) imenovanje predstavnikov ustanovitelja v svet javnega zavoda SLG Celje in pod c)
imenovanje predstavnika MOC v svet Gimnazije Celje-Center; pod 6 - Sklep o določitvi osnov in meril za sklenitev
individualne pogodbe o zaposlitvi v javnih podjetjih in skladih, katerih ustanovitelj oziroma večinski lastnik je
MOC; pod 7 - Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o priznanjih MOC - hitri postopek; pod 8 - Odlok o
prenehanju Zavoda za planiranje in izgradnjo Celje - prva obravnava; pod 9 - Odlok o spremembah in dopolnitvah
odloka o organizaciji in delovnem področju občinske uprave MOC - prva obravnava; pod 10 - Odlok o ustanovitvi
Zavoda za gospodarjenje z javnimi objekti - prva obravnava; pod 11 - Sklep o določitvi avtobusnih postaj v MOC;
pod 12 - ukinitev prispevka investitorjev za plinooskrbo; pod 13 - Sklep o ugotovitvi vrednosti točke nadomestila
za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2000; pod 14 - ponovno odločanje o sklepu, sprejetem na 8. seji mestnega
sveta ob obravnavi Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o zazidalnem načrtu Staro mestno jedro Celje
- KARE 1 v prvi obravnavi in odločanje o odloku v prvi obravnavi; pod 15 - predlog stališč do pripomb in
predlogov na javno razgrnjeni osnutek sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta Zgornja Hudinja in pod 16 -
a) odgovori na vprašanja, pobude in predloge in pod b) vprašanja, pobude in predlogi.
Šentjurska občina
je kršila zakon
Ustavno sodišče o razvpiti asfaltni bazi v Planinski Vasi - Kdo bo plačal odvetnika?
Odlok šentjurske občine, s
katerim so želeli omogočiti
legalizacijo asfaltne baze v
Planinski Vasi na Kozjan-
skem, je slovensko ustavno
sodišče razveljavilo. Stran-
ke v postopku so prejele od-
ločbo v torek dopoldan, po
seji, ki je bila 21. oktobra.
Gre za lani sprejeti občin-
ski odlok o dopolnitvi odlo-
ka o prostorskih ureditvenih
pogojih za druga območja
kmetijskih zemljišč v občini
Šentjur pri Celju, zoper ka-
terega so nekateri najbližji
sosedi asfaltne baze vložili
na ustavnem sodišču zahtevo
za oceno ustavnosti in zako-
nitosti. Ustavno sodišče je
zaradi morebitnih škodljivih
posledic izvajanje omenje-
nega odloka ustavilo že juni-
ja-
Osem ustavnih sodnikov, ki
jim je predsedoval Franc Te-
sten, je na seji glede razvelja-
vitve odloka soglašalo. V svoji
odločbi med drugim omenja-
jo, da so na Šentjurskem s
spornim odlokom predvideli
gradnjo industrijskega objek-
ta na kmetijskem zemljišču
brez sprememb dolgoročnega
in srednjeročnega plana obči-
ne. Prav tako so med priprav-
ljanjem sprememb odloka v
celoti izpustili izdelavo pro-
grama priprave prostorskega
izvedbenega akta ter s tem
pripravo posebnih strokovnih
podlag kot sestavnega dela
programa. Po ugotovitvi us-
tavnega sodišča je urejanje iz-
gradnje industrijskega objek-
ta zgolj s prostorsko ureditve-
nimi pogoji, tako kot za asfalt-
no bazo v Planinski Vasi, v
nasprotju z veljavno zakono-
dajo.
Med ljudmi so se seveda brž
pojavila ugibanja, kakšne so
lahko posledice odločitve us-
tavnega sodišča, zoper katero
se ni mogoče pritožiti. Neka-
teri menijo, da je zdaj veliko
odvisno od ravnanja inšpe
je za okolje in prostor. Ve
se jih sprašuje, kdo bo pl
stroške odvetnika ter ugil
ali bodo to na koncu da\
plačevalci.
Šentjurska občinska sve
ca Tatjana Oset, najesti
kritik sprejemanja odloka
domače, je v torek poudai
da je v občinskem svetu pra
časno opozarjala občin
vodstvo naj sporni odlok 2i
ži, prav tako je vprašev
kako bo s kritjem stroškov
lahko nastanejo zaradi sod
ga postopka. Pravi, da ne i
protuje asfaltni bazi, am]
šentjurskemu načinu vode
postopka za pridobitev Ic
cijskega in gradbenega do
Ijenja.
O odločitvi ustavnega so
ča smo takoj želeli povpra
šentjursko občinsko vodstv
županom in poslancem Ji
jem Malovrhom, vendar p
zaključkom redakcije ni i
dosegljivo. Pričakovati je i
goče njihovo skupno izjavo
javnost.
: • --BRANE JERAN
Kulturnega
doma ni v
proračunu
Preboldski svetniki so na
zadnji seji v prvi obravnavi
razpravljali o predlogu pro-
računa občine za leto 2000.
Župan Vinko Debelak je
povedal, da je v predlogu
predvidenih nekaj več kot
305,7 milijona tolarjev pri-
hodkov, od tega bo 22 milijo-
nov prenešenih iz letošnjega
leta v proračun za 2000. Obči-
na bo proračunska sredstva
usmerila predvsem na tri po-
dročja: vzgojo, izobraževanje
in šport ter komunalno po-
dročje in kulturo. Že spomla-
di drugo leto naj bi se pričela
gradnja kanahzacije v Dolenji
vasi, na področju izobraževa-
nja in športa je župan predsta-
vil idejni projekt dograditve
in adaptacije prostorov osnov-
ne šole in gradnjo nove telo-
vadnice. Sedanja naj bi bila
preurejena v večnamensko
dvorano, ki naj bi služila tudi
kulturnim prireditvam.
Ker v proračunu ni nikjer
omenjena gradnja novega kul-
turnega doma, je svetnica
Anica Trivan povedala, da se
s takšno rešitvijo društvo Svo-
boda ne strinja in da prostor
za kulturo ne more biti stis-
njen med šolo in telovadnico.
Kot kaže, bo omenjeno vpra-
šanje najbolj izpostavljeno v
javni razpravi o predlogu pro-
računa, ki bo potekala nasled-
njih 15 dni. T. TAVČAR
Ameriški general
s siovensicimi voiaici
v torek popoldne je 3. ope-
rativno poveljstvo Sloven-
ske vojske v Celju obiskal
general David S. Weisman,
predstavnik ZDA v Natu.
General VVeisman je najvišji
predstavnik ameriške vojske v
Evropi, v Sloveniji pa se je z
obrambnim ministrom, ame-
riškim veleposlanikom in dru-
gimi predstavnild političnega
in vojaškega življenja pogovar-
jal o približevanju Slovenije
I^atu. General je izrazil željo,
da bi se med dvodnevnim obi-
skom pogovoril tudi s pripadni-
ki slovenske vojske. Tako se je v
Celju seznanil z nalogami,
organizacijo 3. operativri
poveljstva, hkrati pa se j«
častniki, podčastnik in
na služenju vojaškega rokaj
govarjal o njihovih nalogah,!
čutju in nasploh mnenju o v^
pu v Nato. General V/eismaH
na novinarski konferenci
nil, da je drugič v Sloveniji-
mu je zelo všeč, in da je v ^
državah, ki se približujejo'
tu, opazen vojaški in ekoni^
ski napredek. Izpostavil je ^
da bo sprejem v Nato bolj ►
ne politična odločitev. ,
US, Foto: G. KA'
SNEG PRED DURMI ZMELJEMO, KURILNO OLJE VAM PRIPELJEMO
Pri Petrolu bomo veseli vašega klica in naročila ekstra lahkega kurilnega olja za letošnjo zimo. Za dan in uro dostave
se dogovorimo z vsakim posebej. Plačate lahko z gotovino, plačilno kartico ali na obroke - in to šele ob dostavi! Za
naročila nad 1000 litrov je prevoz zastonj, pa še liter antifriza na vsakih tisoč litrov,
olja vam podarimo do konca novembra. Vaš klic pričakujemo v
najbližjem Petrolovem skladišču in izbranih bencinskih servisih.
Skladišče:
Celje	063 33 931
Bencinski Servis:	.
Slovenske Konjice	063 497 50 ^
Mozirje	063 497 30^
Radeče	0601 85 27^

DOGODKI
3
Pretresljiva pričevanja
V taborišču Teharje so otroke ločili od staršev in jih odpeljali v prevzgojna taborišča na Griček in Stygerjevo vilo
na Otoku
lit.---
Celjska Civilna družba, ki ji predseduje dr. Aleš Demšar,
jdno vlogo pa ima tudi dr. Janez Černej, je v soboto
»(ipravila prvo srečanje otrok staršev, ki so jih maja in junija
" 545 pobili v taborišču na Teharjah. V Domu sv. Jožefa je
^ jlo v soboto dopoldne prelitih precej solza otrok (danes so
Ijri okoli 60 let in več), ki so po osvoboditvi leta 1945
[gubili starše na Teharjah, sami pa so mladost preživeli v
Igličnih domovih in sirotišnicah. Organizatorji so v goste
' jvabili tudi Ivana Otta, avtorja knjige Ukradeno otroštvo, ki
' ,izšla že leta 1991, pravo publiciteto pa bo očitno učakala
, ;le sedaj, po sobotnem srečanju v Celju.
Ivan Ott je v knjigi opisal
(ojo življenjsko zgodbo
jajstletnega dečka, ki je pre-
ivel Teharje, zbirni center na
fičku in ki je kasneje življe-
je nadaljeval v Nemčiji. Da-
es je zaposlen kot radijski
ovinar. Sicer Hrvat po rodu,
lod leta 1939 do 1946 živel v
elju in tu končal tudi nižjo
imnazijo. Zaradi dogodkov
oosvoboditvi pa sta mu Celje
in Teharje ostala v najstrašnej-
šem spominu. V soboto je pr-
vič po 53 letih prišel v Celje.
»Doslej nisem imel moči, da bi
se vrnil v Celje in na Teharje, v
tovarno smrti,« je povedal ter
vidno pretresen pripovedoval
v domu sv. Jožefa tisto, kar se
mu je hudega zgodilo leta
1945, kot enajstletnemu deč-
ku, na poti iz Vetrinja na Te-
harje in nato v prevzgojno ta-
borišče na Gričku. Po Ukrade-
nem otroštvu bi rad napisal še
eno knjigo, v kateri bi opisal
usode še drugih preživelih
otrok, zato je okoli 40 tistih, ki
so v soboto prišli v Celje po-
zval, naj mu pri tem pomaga-
jo. »Ukradeno otroštvo ni le
biografija, je predvsem zgodo-
vinski dokument,« je prepri-
čan Ott.
Javno sta o svojih usodah v
soboto spregovorila tudi Ce-
Ijanka Lotka Pire in Žalčan
Ditrich Janič. Prva je pretre-
sena, ker se o »teharskih otro-
cih« takorekoč ne govori. Sa-
ma je kot šestletna deklica
prestajala trpinčenje na Grič-
ku, vzeli so ji ime, starše, bra-
ta in jo do 18. leta premeščali
iz ene sirotišnice v drugo. Ja-
nič pa je pripovedoval o tem,
kaj se je dogajalo v Stygerjevi
vili. Otroci stari od nič do pet-
najst let so tam živeli v nevz-
držnih razmerah, mučili so
jih, jih pretepali, kaznovali,
tiste, ki so bili stari več kot
osem let pa so po vsej verjet-
nosti ubili. Zgodilo se je na-
mreč, da je bilo zjutraj v viH
čez sto otrok, zvečer pa le še
okoli dvajset, tistih, ki so bili
stari manj kot osem let. Kam
so izginili starejši, bo treba še
raziskati.
Na sobotnem srečanju je Loti
Pire povedala tudi, da je aprila
letos podala kazensko ovadbo
zoper še živeča partizanko So-
njo in Leona Cibica iz Ljubljane
na celjskem tožilstvu, a do da-
nes na to ni dobila odgovora.
Nekdanji generalni državni to-
žilec Anton Drobnič, ki se je
prav tako udeležil sobotnega
srečanja je zatrdil, da je takšna
usoda doletela tudi številne
druge podobne ovadbe na to-
žilstvih. Vendar se je v nadalje-
vanju postavil v bran tožils-
tvom, češ da so ta nemočna, ker
so odvisna od izvršne oblasti, ta
pa od političnih strank. Krivdo
je zato v celoti pripisal Ministrs-
tvu za notranje zadeve.
Na sobotno srečanje je
vodstvo Civilne družbe pova-
bilo tudi predstavnike borčev-
skih organizacij. Čeprav se je
eden od njih sobotnega sreča-
nja udeležil, pa se ni udejanila
uvodna napoved dr. Aleša
Demšarja, da je namen sreča-
nja slišali tudi drugo plat me-
dalje. Predstavnik je ob pre-
tresljivih pričevanjih očitno
ostal brez besed.
NATAŠA GERKEŠ LEDNIK
Pojasnilo k Odličjem
za štajersice gostince
v zvezi s prispevkom Od-
ličja za štajerske gostince, ki
je bil objavljen v 43. številki
Novega tednika, objavljamo
naslednje dopolnilo.
Med podatki o nagrajenih
tekmovalcih 46. Gostinsko tu-
rističnega zbora v Portorožu,
ki smo jih poiskali v Združe-
nju za turizem in gostinstvo
pri GZS, so v Ljubljani prezrli
več prejemnikov odličij s celj-
skega območja. Tako je po-
trebno dodati, da je na razsta-
vi slaščičarskih izdelkov kate-
gorije A prejela bronasto me-
daljo Mateja Višner ter zlato
medaljo na razstavi omizij To-
maž Dečman in Breda
Krajnc, oba iz Toplic Dobrna.
V pripravi jedi pred gostom je
prejel še eno srebrno medaljo
Miran Drčič iz Zdravilišča
Laško, na tekmovanju barma-
nov zlato medaljo Mitja Ac-
man iz gostišča Acmen v Skor-
nem pri Šoštanju ter bronasto
Janko Potočnik iz hotela Ve-
sna v Topolšici, v poznavanju
slovenskih vin bronasto me-
daljo Stanko Pevec iz Zdravi-
lišča Atomske toplice, v tek-
movanju hotelskih receptor-
jev srebrno medaljo Silva Oh-
njec iz Atomskih toplic, v de-
monstrativnem tekmovanju
kmetic s turističnih kmetij pa
je prejemnica srebrne medalje
Marija Šmalčič (Podsreda).
Med dobitniki zlatih plaket
za kakovost in uspešnost na
letošnjem zboru so gostišče
Lipa Atomske toplice (za
domiselno kuhinjo, izvrstno
postrežbo in kakovost stori-
tev), direktorica Term Zreče
Marija Deu-Vrečer (za pris-
pevek k razvoju turizma v
regiji in uspešno poslovanje)
in Ludvik Prah iz Zdraviliš-
ča Rogaška (za dolgoletno
uspešno delo v gostinstvu in
turizmu).
Kandidati za župana v
Šoštanju
Nadomestne volitve za župana v šoštanjski občini bodo
28. novembra, že danes zvečer, 4. novembra, pa je zadnji
5as za uradno priglasitev kandidatur na sedežu občinske
volilne komisije. Do torka, 2. novembra, ni prispela še
nobena kandidatura, a imena kandidatov so po neuradnih
»datkih že znana.
V prvem krogu nadomestnih voUtev se bo za župana
potegovalo pet kandidatov: mag. Cvetka Tinauer, neodvi-
sna kandidatka, občinska svetnica in podjetnica, Matjaž
Natek, ZLSD, upokojeni osnovnošolski ravnatelj in nekdanji
predsednik sveta Krajevne skupnosti Šoštanj, Milan Kopu-
iar, LDS, ekonomist, zaposlen v Komunalnem podjetju
felenje. Drago Koren, SKD, vodja republiške geodetske
zpostave v Velenju, in Darko Menih, SDS, ravnatelj Osnov-
ne šole Karla Destovnika Kajuha. Iz vrst SLS na volitvah za
župana ne bo kandidata, je v torek povedal Anton Potočnik,
predsednik Krajevne skupnosti Zavodnje, in zanikal vesti o
svoji kandidaturi.	K.L.
S piamenicami miru v leto 2000
Kar nekaj Celjanov se je v torek zjutraj zbralo na ploščadi pred Narodnim domom in
J^dravilo tekače miru, ki so jih na prve kilometre njihove poti skozi Celje pospremili atleti
^ Kladivar.
H miru, začet 1. januarja 1999 v portugalski Lizboni, bo trajal vse do 31. decembra 1999, ko
tekači plamenice miru po 20 tisoč kilometrih prinesli v London. Tek v leto 2000 pripravljajo
'\'sem svetu, v Sloveniji pa tek. ki je poimenovan po filozofu mednarodnega slovesa Šri
J'^'T»oju, pripravlja Šri Činmoj Maraton Team iz Ljubljane. Na svoji 4-dnevni poti skozi Slovenijo
;'ekači pretekli 300 kilometrov, v simbolnem prenašanju miru po svetu pa jih s predajo
"^fJ^enic miru spremljajo mladi in stari, rekreativci, šolarji in atleti.	IS, Foto: GK
PO SVETU
Pokol v
parlamentu
v armenskem parlamentu
v Erevanu se je zgodil pravi
pokol. Neznanci so namreč
med zasedanjem vdrli med
poslance ter začeli vseprek
streljati z avtomatskim orož-
jem. V napadu sta umrla
premier Vazgen Sarkisjan,
predsednik parlamenta Ka-
ren Demirčjan in še sedem
politikov. Napadalci so po-
tem zajeli talce, po 18. urah
pogajanj pa so se predali.
Vodil jih je Nairi Unanjai^,
nekdanji član skrajne naciona-
listične stranke Dašnak in nek-
danji novinar, ki je imel zaradi
svojega poklica dostop do par-
lamenta. Kot so povedali, je bil
namen napadalcev ubiti samo
premiera, ne pa tudi drugih
politikov. Napad ni imel politič-
nega predznaka; napadalci so
zahtevali prenos v živo iz parla-
menta in so dejali, da »hočejo
armenske oblasti kaznovati za
to, kar so storile ljudstvu«. Kaj
je to, ni povsem znano; res pa
je, da so Armenijo po razpadu
Sovjetske zveze pretresali po-
gosti politični in gospodarski
nemiri. Veliko jih je bilo pove-
zanih tudi s statusom Gorskega
Karabaha, ozemlja, zaradi ka-
terega je Armenija v sporu z
Azerbajdžanom. Napadalci, bi-
lo jih je pet, so sicer dejali, da
sporno ozemlje nima zveze z
napadom. Dejstvo pa je, da je
bil ubiti premier Sarkisjan, pre-
den je postal predsednik vlade,
obrambni minister, v preteklo-
sti pa je vodil skupino vojnih
veteranov, ki so se borili v Gor-
skem Karabahu, Armeniji in
Azerbajdžanu.
217 žrtev letalske
nesreče
Na severovzhodni ameriš-
ki obali se je zgodila še ena
huda letalska nesreča. Bo-
eing 767 egiptovske družbe
Egypt Air je strmoglavil juž-
no od otoka Nantucket ob
obali zvezne države Massac-
hussetts. Na letalu je bilo
217 potnikov in članov po-
sadke; nesreče najbrž ni
preživel nihče.
Letalo je iz Los Angelesa
preko New Yorka letelo v Kai-
ro in je izginilo uro po vzletu
z newyorškega letališča JFK.
Ko je bilo na višini 11 tisoč
metrov, je kontrola letenja iz-,
gubila zvezo z njim, takrat pa
je tudi izginilo z radarja. Kaj
se je dogajalo potem, ne ve
nihče. FBI, ki preiskuje oko-
liščine nesreče je potrdil, da
urad ni prejel nikakršnih gro-
ženj o atentatu. Možnost
atentata so zanikale tudi obla-
sti v Egiptu. Nesrečno letalo je
pilotiral izkušen pilot, staro je
bilo le deset let in je do nesre-
če opravilo 31 tisoč ur pole-
tov, kar je normalno. Zanimi-
vo pa je, da je najverjetneje
strmoglavilo nedaleč od ob-
močja, kjer je julija 96 strmo-
glavilo že letalo TWA in julija
letos turistično letalo JFK-ja
mlajšega.
Tilo ali Boris?
V Makedoniji so bile pred-
sedniške volitve. Za najvišji
položaj v državi se je potego-
valo šest kandidatov: Tito
Petkovski, kandidat najmoč-
nejše opozicijske stranke,
Boris Trajkovski, kandidat
vladajoče VMRO-DPMNE,
Stojan Andov, Vasil Tupur-
kovski in dva kandidata al-
banske narodnosti Muharem
Nexhipi in Muhamed Halili.
Nobeden od kandidatov v pr-
vem krogu ni dobil zadostnega
števila glasov, zato bo drugi
krog volitev 14. novembra. Po-
merila se bosta Petkovski in
Trajkovski. Prvi nasprotuje
preoblikovanju Makedonije v
federacijo dveh konstitutivnih
narodov in predlaga, da bi Al-
bance v Makedoniji obravnava-
li kot Makedonce albanskega
rodu. Trajkovski si je v svojem
programu začrtal druge smer-
nice. Pravoslavni cerkvi je ob-
ljubil organizacijsko in uprav-
no neodvisnost. Obljubil je re-
formo pisave, znan pa je tudi
po kritiki Zahoda med kosov-
sko krizo in zahtevi, da se be-
gunce z letali prepelje v tretje
države. Novi makedonski vodi-
telj bo težko dosegel karizma-
tičnost dosedanjega voditelja
Kira Gligorova. 82-letnemu Gli-
gorovu je uspelo državo pripe-
ljati do samostojnosti brez iz-
streljenega strela. Je tudi prvi
predsednik z območja nekda-
nje SFRJ, ki odhaja v pokoj.
Čudežno je preživel atentat, či-
gar storilca še niso odkrili, v
Guinnessovi knjigi pa je vpisan
kot najstarejši predsednik kake
države na svetu.
Spor zaradi
govedine
Velika Britanija in Franci-
ja zaradi spornega govejega
mesa še vedno ostajata vsa-
ka na svojem bregu. Kljub
temu, da so strokovnjaki
Evropske unije potrdili, da
je britanske goveje meso
zdravo in varno in da torej ni
več razloga za embargo, Pa-
riz vztraja pri njem.
Francija bi bila menda pri-
pravljena na.kompromis, če bi
Britanci privolili v ostrejši nad-
zor nad govedino, ki jo izvažajo.
Vendar zaenkrat niso pripravlje-
ni popuščati, še več, britanski
zunanji minister Cook je od pet-
najsterice celo zahteval, naj
okrepi pritisk na Pariz. Napove-
dal pa je tudi, da bodo po odpra-
vi embarga razmislili o tem, ali
naj pri petnajsterici sprožijo
vprašanje denarne odškodnine.
Francozi pa niso edini narod, ki
noče britanskega govejega me-
sa, temveč pri embargu vztraja
tudi Nemčija, poleg tega pa še
kar 47 držav po vsem svetu.
Unija je embargo na britansko
govedino zaradi bolezni norih
krav uvedla leta 1996, pod dolo-
čenimi pogoji pa ga je ukinila 1.
avgusta letos. Kot je zapisano v
poročilu Evropske komisije, so
samo letos v Veliki Britaniji za-
sledili 1600 primerov norih
krav, od izbruha epidemije te
bolezni pa skoraj 180 tisoč.
Piše: DAMJAN KOŠEC,
POPtv
2^.-4.ii«v«miMr 1999
□
DOGODKI
S.I.LA. med
podobami Celja
Minuli četrtek je Celje obi-
skala skupina žena, združe-
nih v Slovenian Internatio-
nal Ladies Association ali na
kratko S.I.L.A., v katerem se
družijo soproge veleposlani-
kov in drugih tujih predstav-
nikov v Sloveniji. V Celje jih
je privabila razstava Grofje
Celjski, ki je še do konca
meseca na ogled v Pokrajin-
skem muzeju Celje, ogledale
pa so si tudi druge mestne
znamenitosti.
Združenju S.I.L.A. v Sloveni-
ji častno predseduje soproga
predsednika države Štefka Ku-
čan, v Celje pa je 17 članic
prišlo pod vodstvom Nelly Je-
nicek. Soproge veleposlanikov
in drugih tujih predstavnikov v
Sloveniji se v medsebojnem
druženju spoznavajo z državo,
v kateri začasno živijo, z njeni-
mi lepotami in posebnostmi.
skozi svojo karitativno dejav-
nost pa se vključujejo tudi v
družbeni vsakdan. V združe-
nju deluje tudi nekaj Slovenk,
ki so pred časom živele v tujini
in zdaj s svojimi izkušnjami
pomagajo ženam tujih velepo-
slanikov in drugih predstavni-
kov v Sloveniji, da bi se čim
lažje in čim hitreje vključile v
življenje v Sloveniji. Celje so
minuli četrtek obiskale na po-
budo Marjetke Heric, po rodu
Celjanke, gostitelji pa so jim ob
ogledu razstave Grofje Celjski
pripravili še sprehod po ulicah
starega mestnega jedra, ogled
otroškega muzeja v Muzeju
novejše zgodovine Celje, spo-
minsko slikanje v Pelikanovem
ateljeju ter ogled Starega gra-
du.
Na sprejemu v prostorih ob-
činske uprave jih je celjska
podžupanja Janja Romih sez-
nanila z življenjem v Celju, s
poudarkom na večno »žen-
skih« temah, kot so sociala,
šolstvo, zdravstvo in podob-
no. Pred'stavnice združenja pa
so napovedale, da bodo denar,
zbran s tradicionalnim bazar-
jem, ki ga vsako leto pripravi-
jo pred miklavževim in na ka-
terim prodajajo izdelke iz
okoli 30 držav sveta, ki jih
same pripravijo, letos nameni-
le za domove ostarelih širom
Slovenije.
IS, Foto: GK
Konjiški vrtec
dražji
Varstvo otrok v vseh
enotah, ki sodijo v Vrtec
Slovenske Konjice, bo od
decembra dražje za deset
odstotkov. Tako so se v
četrtek odločili konjiški
svetniki, potem ko so pred
mesecem dni najprej za-
vrnili podražitev, v vme-
snem obdobju pa sta kar
dva občinska odbora pre-
gledala poslovanje vrtca
in slednjič predlagala
svetnikom podražitev kot
utemeljeno.
Povišanje so pospremili s
pripombo, da mora vods-
tvo vrtca poslovno leto za-
ključiti pozitivno, kljub te-
mu, da je izgube v prvih
devetih mesecih za 8 mili-
jonov tolarjev in četudi bo
potrebno poiskati še kak-
šne notranje rezerve. Svet
je predlagal dvostopenjsko
povišanje cen: deset odstot-
no od decembra dalje, mar-
ca prihodnje leto pa naj bi
cene povišali še za 5 odstot-
kov.
Kot je pojasnila ravnate-
ljica konjiškega vrtca Mari-
ja Primožič, so v minulih
mesecih v vrtcih izredno
varčevali in se odpovedali
celo nakupu knjig in Cici-
banov, vendar se izguba
ponavlja vsak mesec...
Vrtec Slovenske Konjice
obiskuje okoli 560 otrok.
Cene za otroško varstvo so
razvršene v osem plačilnih
razredov. Skoraj polovico
od vseh otrok je uvrščenih
v nižja plačilna razreda, za
katera je prispevek staršev
za varstvo 15 do 20 odstot-
kov od skupne cene in za
celodnevno varstvo znaša
od 5 do 7 tisoč tolarjev. V
najvišjih razredih, pri kate-
rih starši prispevajo 70 do
80 odstotkov cene ah prib-
ližno 28 tisočakov, pa je
vsega enajst otrok. (B.P.)
I z OBČINSKIH SVETOV
Habjanova v. d. direktorice
OBSOTEUE - Občinska sveta Rogaške Slatine in Rogatca sta v
preteklih dneh dala soglasje k imenovanju diplomirane ekono-
mistke Jožice Habjan za v. d. direktorice Stanovanjskega sklada
s sedežem v Šmarju pri Jelšah za pol leta. Do 16. novembra, ko
ji poteče sedanji mandat, postopka novega imenovanja ni
mogoče opraviti. (BJ)
O nadomestnem servisu
ROGATEC - Po prvi obravnavi, javni razgrnitvi ter razpravi so
svetniki sprejeli odlok o lokacijskem načrtu za nadomestni
Petrolov bencinski servis v naselju Rogatec. Nov objekt, za
katerega je treba opraviti menjavo zemljišč, bo postavljen v
slatinski smeri. (BJ)
O drugačnem planu
ROGATEC - Svetniki so po 1. obravnavi sprejeli odlok o
spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin občinskega
dolgoročnega in srednjeročnega plana. Povod je bila gradnja
velike ključavničarske delavnice v Rogatcu na kakovostnih
kmetijskih zemljiščih, nato pa so upoštevali tudi zadnje spre-
membe in dopolnitve državnega plana, ki tičejo varovano
območje Donačka gora-Rogatec in podatke za področje energe-
tike, prometa in zvez. (BJ)
Za tehniško gimnazijo
ROGATEC - Svetniki so na zadnji seji podprli prizadevanja
Steklarske šole Rogaška Slatina za ustanovitev tehniške gimna-
zije, s poudarkom na steklarstvu in optiki. (BJ)
O kabelskem sistemu
ROGATEC - V Rogatcu so za potrebe krajevnega kabelsko-
razdelilnega sistema ustanovili programski svet, ki bo poiskal
upravljavca. Prav tako bo z izvajalcem del iz Vuhreda preučil
račune, ki se zdijo Rogatčanom previsoki. Pred dvema letoma
zgrajeni sistem ima nad tristo naročnikov. -(BJ)
Zadolženi za toplifikacijo Lokovice
ŠOŠTANJ - Izgradnjo toplovoda v Lokovici, celotna naložba
je vredna približno 320 milijonov tolarjev, naj bi zaključili še
letos, s tem da so občinski svetniki morali sprejeti sklep o
dolgoročni zadolžitvi občine. Ta se bo zadolžila pri Ekološko
razvojnem skladu RS v višini 84 milijonov tolarjev za dobo
petnajst let. (KL)
Na Vranskem rebalans
VRANSKO - Svetniki so sprejeli več odlokov in sicer odlok o
merihh in kriterijih za sofinanciranje gradnje občinskih cest,
lokalnih cest in javnih poti; odlok o določitvi pomožnih objek-
tov, za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje; odlok o
rebalansu proračuna občine Vransko za letošnje leto pa so dali v
petnajstdnevno javno razpravo. Svetniki so sprejeli tudi sklep o
pričetku postopka za spremembo namembnosti kmetijskih
zemljišč v občini Vransko za obrtno cono. (T.T.)
Zadolžena občina
ŽALEC - Svetniki so se na redni seji sestali v Vrbju. Kot je
običaj, je najprej to krajevno skupnost, ki bo novembra prazno-
vala krajevni praznik, predstavil predsednik sveta KS Jože
Meh. Na seji so sprejeli rebalans letošnjega proračuna in se
strinjali s povečanim obsegom zadolževanja - namesto za 39
milijonov tolarjev se bo občina zadolžila za 140 milijonov
tolarjev, skupno pa je žalski proračun »težak« 1,458 milijarde
tolarjev. Proračun za prihodnje leto bodo svetniki prejeli na
mize 22. novembra.
Veliko želja, manj možnosti
ŽALEC - V petek je ministrstvo za šolstvo in šport zaključilo
rok za prijavo investicij posebnega pomena na področju osnov-
nih šol in predšolske vzgoje za obdobje 2000-2004. Žalska
občina je prijavila za skoraj 1,4 milijarde potrebnih vlaganj in
zaradi želja krajanov za 550 milijonov tolarjev potrebnih dodat-
nih vlaganj. Država bo sofinancirala samo tretjino gradenj, zato
se v Žalcu sprašujejo, kje bodo dobili denar za gradnjo šol,
vrtcev in telovadnic.
Glasbena šola ob kulturnem domu
ŽALEC - V prvi in drugi obravnavi so svetniki potrdili odlok o
spremembah prostorsko-ureditvenih pogojev za del občine in
odlok o spremembah zazidalnega načrta stanovanjske soseske
V. Žalec in soseske Frenga Žalec. V tem zazidalnem načrtu je
predvidena tudi nova glasbena šola, ki bo zgrajena tik ob
kulturnem domu. Svetniki so sprejeli odlok o določitvi športnih
objektov občinskega pomena - zaenkrat sta to Športni center
Žalec in Smučišče Liboje.
Pozitivno o kandidatih
ŽALEC - Svetniki so izrekli pozitivno mnenje za imenovanje
Jožeta Krulca za ravnatelja Osnovne šole Petrovče in Adija
Vidmajerja za ravnatelja I. OŠ Žalec, v svet UPI Ljudske
univerze pa imenovali podžupana Ferdinanda Halerja. (US)
Otroke hočejo razgibati
ROGAŠKA SLATINA - V vrtcu so predlagali preureditev
garažnega objekta pri vrtcu v Ratanski Vasi, ki ne služi temu
namenu, v vadbeno enoto za otroke. Svetniki so na zadnji seji
uvrstili predlagano naložbo v razvojni program občine. Z njo se
bodo prijavili na razpis sektorja za šport v ministrstvu za
šolstvo in šport. (BJ)
Disko v zdravilišču?
ROGAŠKA SLATINA - Slatinčani so prejšnji teden sklenili, da
bodo sprejemali pravilnik o podaljšanem obratovalnem času
gostinskih lokalov v dvofaznem postopku. Po prvi obravnavi so
se soglasno odločili za odpiralni čas med 6. uro zjutraj in 1. uro
zjutraj naslednjega dne, kar velja tudi za turistične kmetije. Na
seji je prišlo do živahne razprave v zvezi z delovanjem diska v
stavbi restavracije Pošta, v ožjem zdraviliškem jedru. Pri tem
dela svetnikov tamkajšnja lokacija ne moti, drugi pa menijo, da
bi se moral preseliti. (BJ)
Najvišja članarina 25 tisoč tolarjev
ROGAŠKA SLATINA - Občinski svet je po prvi obravnavi
sprejel odlok o višini in načinu plačevanja članarine lokalni
turistični organizaciji. Najvišja letna članarina, ki je po zakonu
predvidena za vseh 280 obveznih članov, bo znašala 25 tisoč
tolarjev. Slatinčani so ustanovili zavod za pospeševanje turizma
letos poleti, odlok pa bo začel veljati po pridobitvi statusa
zaokroženega turističnega območja, kar bo leta 2000. (BJ)
Praznik nove občine
BISTRICA OB SOTLI - Svetniki so po prvi obravnavi sklenili,
da bodo praznovali občinski praznik 26. junija, v spomin na
leto 1275, ko je bil njihov kraj prvič pisno omenjen kot Sveti
Peter pri Kunšperku. Dokončno se bodo odločili v prihodnjih
tednih, pri čemer bodo vnaprej praznovali 22. november,
dosedanji krajevni praznik. Tega dne se spominjajo kot dneva
izgnancev. Objavili bodo tudi razpis za oblikovanje grba in
zastave bistriške občine. (BJ)
PO DRŽAV
Evropska seja
BRDO, 27. oktobra (Vji
čer) - Na seji, ki je bila v celoi
namenjena obravnavi tre|
ključnih dokumentov ^
vključevanje Slovenije .
Evropsko unijo, je vlada na
povedala, da bo Sloveniji
svoje obveznosti prav gotovi
uresničila do konca leta 2002
ko naj bi bila za širitev pj^
pravljena tudi unija. Vlada ]1
sprejela tudi operativni kole
dar sprejemanja zakonov di
konca leta 2000.	S
Komisija za 1
volitve ^
LJUBLJANA, 28. oktobd
(Delo) - Poslanci so z velike
večino ustanovili posebna
komisijo za volilni sistem i|
ustavne spremembe, ki naj b
pripravila novo volilno zako
nodajo za pariamentarne vo
litve leta 2000. Komisija bc
kljub nasprotovanju nekate
rih poslancev pri svojem deli
upoštevala izide referendu
ma leta 1996 in s tem poveza
no odločbo ustavnega sodiš
ča.
Smrkolj naj
odstopi ^
LJUBUANA, 29. oktobn
(Delo) - Pariamentarna kc^
misija za evropske zadeve-j{
pozvala ministra Cirila Srn?
kolja, naj odstopi, ker se kmd
tijsko ministrstvo ni pravoča^
sno in učinkovito lotilo ukr^
pov za odpravo nepravilne^
sti, ki jih je ugotovila evrof^
ska veterinarska inšpekcija]
Poslanci so opozorili pred]
stavnike veterine, naj se s'^
stanejo in lotijo odpravljanja
pomanjkljivosti, sicer ne bž
mogoče preprečid embarg
na izvoz rdečega mesa, I
grozi Sloveniji februarj^
2000.
Za pol odstotka
LJUBUANA, 30. oktobra
(Delo) - Cene življenjskih po
trebščin so se oktobra zvišale
za pol odstotka. Letošnja inf-i
lacija znaša 6,6 odstotka, v
primerjavi z lanskim okto-*
brom. pa so se cene povišale
za 7,7 odstotka.
Razveljavljen člen
LJUBUANA, 30. oktobra,
(Delo) - Ustavno sodišče je
razveljavilo 27. člen novele
zakona o financiranju občin,'
ki je na novo urejal financira^
nje kulturnih javnih zavodov.
Rezveljavitev bo pričela velja'
ti z novim letom, sprejeta p^
je bila zato, ker parlament
pred odločanjem ni pridobi'
soglasja prizadetih občin ozi'
roma zanj sploh ni zaprosil-;
Vzajemna ]
UUBUANA, 2. novem-
bra (Večer) - Pričela je delOj
vati Vzajemna zdravstvena
zavarovalnica, ki jo je v sklaj
du z zakonodajo ustanovi
ZZZS. Gre za družbo za prOj
stovoljno zdravstveno zava-
rovanje, ki temelji na načeli|^
vzajemnosti in neprofitnosOj
Z ustanovitvijo Vzajemne
ZZZS ločil obvezno in prostoj
voljno zavarovanje, ki za zM
ne bo doživelo prav nobenij
sprememb.	i
Št. 44. - 4. novomlMr
DOGODKI
5
Korak naprej v
zreškem turizmu
' V občini Zreče so lani za-
' jležili 178.700 nočitev turi-
ki jih je sprejelo 1344
\ i^položljivih ležišč, razvita
[ ifistična infrastruktura,
' (favne danosti in prijazni
] ,dje. Območje občine je to-
: j izrazito turistično. Da pa
,(udi država območju zreš-
I občine potrdila status tu-
. stičnega območja, je po-
I (bno narediti še en korak.
: itk njemu so zreški občin-
j svetniki začrtali na zad-
I i seji.
I Zakon o pospeševanju turiz-
I a natančno določa pogoje,
I jih mora neko območje iz-
i jlnjevati, da dobi status turi-
. |{nega. Med pogoji je poleg
■ [vila turističnih ležišč, števi-
I registriranih dnevnih obi-
• ovalcev in nočitev tudi usta-
novljena lokalna turistična or-
ganizacija. Območje občine
Zreče izpolnjuje vse pogoje,
razen zadnjega.
Odlok o lokalni turistični or-
ganizaciji so zreški svetniki
potrdili v prvi obravnavi in
določili enomesečni rok do
druge obravnave, na kateri
pride do dokončne potrditve.
Do 20. novembra bo organizi-
rana tudi javna predstavitev
lokalne turistične organizaci-
je, na kateri bodo lahko vsi
zainteresirani dobili podrob-
nejše informacije tudi s strani
pripravljalca gradiva Petra Ve-
senjaka, nekdanjega državne-
ga sekretarja za turizem.
Prvenstvena naloga nove or-
ganizacije v Zrečah bo pospe-
ševanje razvoia turizma na ob-
močju, za katerega je ustanov-
ljena. Čeprav bo turistična or-
ganizacija - v Zrečah naj bi jo
poimenovali GIZ Rogla - Zre-
če - delovala v javnem intere-
su, se bo morala obnašati trž-
no in skrbeti za svoje preživet-
je. Ustvarjen dobiček pa se bo
vračal v njene dejavnosti.
Soustanovitelji novega Giz-
a naj bi bili občina (27%),
Unior Turizem (30%) in ostah
(potencialni) soustanovitelji
(20%). Članstvo bo obvezno
za osebe, ki se v občini ukvar-
jajo s turizmom neposredno
povezano dejavnostjo, enako
tudi plačevanje članarine. Ob-
vezni člani po Zakonu o pos-
peševanju turizma bodo člani
skupščine Giza (18%), prav
tako kot turistična društva
(5%).
V.M.
Načrtujejo za novo tisočletje
Prejšnji teden so se znova
stali konjiški župan in
edsedniki krajevnih skup-
sti v občini Slovenske Ko-
ice.
»Vsi predsedniki so poveda-
kaj od načrtovanih ciljev
i^e uspelo doseči in pri tem
otavljam, da so veliko več
storili predvsem v tistih
ijevnih skupnostih, kjer
ajo samoprispevek. Po na-
lii prav v teh skupnostih
idje še dodajo sredstva za
resticije,« je po srečanju
povedal župan Janez Jazbec.
Sicer pa so se tokrat dogovorili
naslednje: zaradi težjih prevo-
zov se preveč uničujejo kra-
jevne ceste, zato nameravajo
poostriti komunalni nadzor.
Vsi predsedniki so se strinjali,
da so bila javna dela uspešna
in nameravajo z njimi nadalje-
vati tudi drugo leto. Obenem
pa so se že dogovorili, kako
bodo letos skrbeli za zimsko
službo in pri tem opozorili, da
bodo ljudje morali sami skrbe-
ti za očiščenje dovozov do hiš.
Ustavili so se še pri poplavnih
območjih in regulaciji Dravi-
nje. Opozorili so, da regulacija
ne poteka prav tam, kjer bi si
sicer želeli, a ker je to državni
program, bodo skupaj pozvali
državo, naj se dela ob Dravinji
pospešeno nadaljujejo. Najpo-
memnejša tema tokratnega
srečanja pa so bili načrti v
posameznih krajevnih skup-
nostih v letu 2000 in še za dlje.
Oktobrsko srečanje so pred-
sedniki in župan zaključih z
ogledom nove bencinske čr-
palke v Ločah.
B.R
Eni tako,
drugi
drugače
žalski svetniki so že
večkrat izpostavili prob-
lem križišča v Pirešici, ki
ni osvetljeno.'
Na zadnjem zasedanju
je župan Lojze Posedel
pojasnil, da za križišče še
ni bil opravljen tehnični
prevzem in da je elektriko
plačevalo Cestno podjetje
Celje. Elektriko bo kasneje
verjetno plačevala žalska
občina oziroma KS Galici-
ja, vendar potem, ko bodo
vsa dela korektno izvede-
na in opravljen tehnični
prevzem. Kakor je bilo sli-
šati, je bilo na gradnjo kri-
žišča veliko pripomb.
Hkrati pa je bilo slišati tu-
di, da se nekateri krajani
pritožujejo, češ da je pres-
vetlo, kadar je križišče os-
vetljeno.	US
V Bistrici nova
stanovanja
Občina Bistrica ob Sotli je
pridobila dokumentacijo, ki jo
potrebuje za ureditev treh sta-
novanj nad zdravstveno po-
stajo. V občini, kjer imajo 13
vlog za stanovanja, želijo pri-
hodnje leto urediti še pet sta-
novanj v opuščeni hmeljski
sušilnici, ki je v občinski lasti.
Investitojja sta občina in sta-
novanjski sklad s sedežem v
Šmarju pri Jelšah.	BJ
MODRI TELEFON
Nered na parkirišču
Bralko Tadejo iz Celja moti
nered na velikem parkirišču
za občinsko stavbo in mest-
nim gradom. Opaža, da ima-
jo vozniki z večjimi avtomo-
bili težave s parkiranjam, saj
precej voznikov ne upošteva
belih črt. Zanima jo, kdo je
za rešitev problema pristo-
jen, prav tako želi da bi pri
hišici, kjer je treba plačati
parkirnino, postavili streho,
podobno kot je urejeno na
cestninskih postajah. Zdaj
voznike moči dež, v kratkem
pa jih bo sneg.
Jože Krajnc, direktor podjetja
Kostra d.o.o., ki je po pogodbi z
mestno občino upravljalec par-
kirišča, odgovarja: »Na tem par-
kirišču smo pričeli z urejanjem
In zaračunavanjem parkirnine s
1. julijem 1999. Glede na dose-
danjo zasedenost parkirišča na-
vedeni problem nI bil toliko pri-
soten, v zadnjem času pa se je
Izkazal kot utemeljen. V bodoče
bomo vse uporabnike parkiriš-
ča, ki parkirajo nepravilno naj-
prej opozarjati, nato skladno z
odlokom kaznovati (kazen, blo-
kada vozila). Tudi pripomba gle-
de nadstreška pri vstopno-iz-
stopni postaji je umestna, zato
ga bomo uredili v najkrajšem
času.«
Nespodobna
mladina
v Imenu starejših krajanov
iz Ulice V. prekomorske briga-
de v Celju se je v torek oglasila
bralka z Otoka. Tamkajšnje
starejše stanovalce namreč
motita hrup, ki ga vsak dan
povzročajo mladi ter nespo-
dobno govorjenje, še posebej
na dan spomina na mrtve. Nji-
hove starše poziva naj se za-
mislijo.	^BJ
Vaše telefonske klice na Mo-
dri telefon bo teden dni spre-
jemala dežurna novinarka
Ivana Stamejčič. Na telefon-
sko številko 0609-620-133 jo
lahko pokličete vsak dan
med 10. in 17. uro.
Sramota za človeica!
Veliko jih živi med nami, ki se ob dnevu spomina na mrtve
svojih pokojnih svojcev lahko le simbolno spominjajo. Nimajo,
možnosti, da bi položili cvet na grob, prižgali lučko k spomeniku!
V srcu živ spomin na očeta, mater, brata, sestro ali prijatelja,
vrstnika iz otroštva, izrazijo tako, da prižgejo svečko pri spomin-
skem obeležju. Celjanom, ki so svoje izgubili kot talce, interni-
rance aH borce, pa za njihove grobove ne vedo aH pa so predaleč,
je takšno mesto partizanska grobnica na Golovcu. In zato je
torkova slika razdejanja na Golovcu, razbitih sveč ter pohojenih
rož. prava sramota.	IS. Foto: GREGOR KATIČ
Sv* Florijan o
samoprispevku
V KS Sv. Florijan pri Rogaški
Slatini (bivše Stojno Selo) bo v
soboto, 6. novembra, zbor kra-
janov. Sestali se bodo pred
bližnjim referendumom o kra-
jevnem samoprispevku.
Kot je povedal predsednik KS
Martin Kidrič želijo v obdobju
od 1. januarja 2000 do konca
leta 2004 urediti krajevno sre-
dišče s pločnikom, javno raz-
svetljavo in parkiriščem, poma-
gati pri urejanju sakralnih ob-
jektov ter urejanju komunalne
Infrastrukture. Dokončati želijo
cesto v Ravnocerje, poskrbeti še
za druge krajevne ceste ter
zgraditi avtobusni postajališči.
Vrednost omenjenega progra-
ma znaša 40 milijonov tolarjev,
od česar bi zbrali 15 milijonov s
samoprispevkom, ostalo pa s
sofinanciranjem občine In KS.
Krajani se bodo morali odločiti
14. novembra.
Med sedanjim samoprispev-
kom, ki bo trajal do konca tega
leta, so se posvetili predvsem
asfaltiranju 6,5 kilometra cest.
Letos so tudi preplastlll 1,8 kilo-
metra ceste »obvoznica-Žabnlk«
ter asfaltirali nadaljnjih 800 me-
trov makadama proti Strmcu pri
Sv. Florljanu. Gre za letošnjo
največjo cestno naložbo na ob-
močju vseh treh KS občine Ro-
gaška Slatina. Vrednost del v
zadnjih petih letih ocenjujejo na
50 milijonov tolarjev, kar so ure-
sničili s pomočjo KS, občine ter
tudi podjetij Steklarna in GIC
Gradnje.	BJ
O slatinsici prihodnosti
Občinski svet Rogaške Slatine je pred dnevi sprejel odlok o
spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoroč-
nega in srednjeročnega plana za območje slatinske občine.
Gre za listino, ki je za prihodnost občine posebnega pomena ter
so jo strokovnjaki pripravljali približno dve leti. Zaradi posebnega
pomena odloka so strokovne službe predlagale trifazni postopek.
Tako so letos spomladi sprejeH osnutek odloka, nato je bil v javni
razpravi, zdaj pa so na vrsti usklajevanja z ministrstvi.	BJ
CENTER ZA VARSTVO IN DELO GOLOVEC
CEUE
% Golovcu 2, 3000 CEUE
objavlja eno prosto delov.no mesto
ADMINISTATORJA
Pogoii:
-administrator; ekonomski,
administrativni, upravni tehnik IV/V
' -1 leto delovnih izkušenj
-dodatna znanja: organiziranje pisarniškega
poslovanja, VVindovvs(teksti, preglednice, ba-
ze podatkov)
-veljavno vozniško dovoljenje
-zaželeno znanje knjigovodstva
^slovno razmerje bo sklenjeno za
določen čas, s poskusnim delom po
določilih kolektivne pogodbe.
^'sne vloge z dokazili pošljite na naslov:
^^nter za varstvo in delo Golovec,
Golovcu 2, 3000 Celje
dneh po objavi.
-^Popolnih vlog ne bomo obravnavali.
Javni zavod Zdravstveni dom Slovenske Konjice,
Mestni trg 17, 3210 Slovenske Konjice
razpisuje prosto delovno mesto
ZDRAVNIKA SPLOŠNE MEDICINE
POGOJI:
-Končana Medicinska fakulteta, opravljen strokovni izpit
-Državljan Republike Slovenije
-Aktivno znanje slovenskega jezika
-Vozniški izpit B kategorije
-Poskusno delo v skladu z določili Kolektivne pogodbe za
zdravnike in zobozdravnike
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas.
Nudimo možnost rešitve stanovanjskega problema.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejemamo 8 dni po ob-
javi na naslov: Zdravstveni dom Slovenske Konjice, Mestni trg 17,
3210 Slovenske Konjice. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v
15. dneh po odločitvi.
1!>44. . 4. iiov«iiib«r im
□
GOSPODARSTVO
Dolgoročne vezi s Poljsko
Celjski menedžerji so se pogovarjali z novim slovenskim veleposlanikom na Poljskem Zvonetom Droganom - Veliko
možnosti za razvitejše oblike sodelovanja
Za celjsko gospodarstvo,
ki je že doslej doseglo dobre
rezultate s Cefto, je zelo po-
membno, da navezuje dolgo-
ročne vezi s Poljsko, je na
delovnem srečanju z dvanaj-
stimi celjskimi menedžerji
poudaril Zvone Dragan, ki
bo konec novembra prevzel
novo delovno funkcijo vele-
poslanika Republike Slove-
nije na Poljskem.
Ker dosedanje izkušnje gos-
podarstvenikov kažejo, da je
naša država na Poljskem še
vedno premalo transparentna,
je Zvone Dragan napovedal,
da bo njegova prva naloga po-
skrbeti za večjo prepoznav-
nost Slovenije na tem 40-mili-
jonskem trgu. K utrjevanju
identitete Slovenije v tem delu
Evrope lahko vsekakor najbolj
pripomore krepitev gospodar-
skih odnosov s posameznimi
državami. Skupna blagovna
menjava Slovenije s Poljsko je
lani znašala 260 milijonov do-
larjev, pri čemer je bil suficit
100 milijonov dolarjev. Letos
naj bi znašala menjava 300
milijonov dolarjev, v treh ali
štirih letih pa naj bi se po
ocenah GZS ter ministrstva za
ekonomske odnose in razvoj
približala polovici milijarde
dolarjev. Poljsko tržišče je po
besedah Zvoneta Dragana za-
nimivo za slovenska podjetja
tako za izvoz kot za uvoz, zato
se pravilno odločajo tista, ki s
tem velikim tržiščem navezu-
jejo dolgoročne vezi.
Med celjskimi podjetji je polj-
sko tržišče zelo pomembno za
Etol, ki je po izvozu v to državo
takoj za Krko in Lekom, kmalu
pa namerava na Poljskem regi-
strirati lastno podjetje. O po-
novnem odprtju predstavništva
na Poljskem, kjer že imajo dol-
goletne izkušnje, razmišljajo
tudi v Kovintradeu, izvoz na
tamkajšnje tržišče pa si obetajo
tudi v Klasju. Na Poljskem je že
Aero Copy, ki pa se spopada s
hudo konkurenco. Kovinoteh-
na napoveduje, da bo prihod-
nje leto ustvarila na Poljskem
trgu od sedem do osem milijo-
nov dolarjev prometa, v Cetisu,
za katerega je Poljska tretje naj^
pomembnejše tržišče, pa načr-
tujejo okrog dva milijona dolar-
jev prometa. Posle s Poljsko je
pripravljena finančno podpreti
Banka Celje, v STC pa si od
večjega prodora celjskih podje-
tij na poljski trg obeta špedicij-
skih naročil.
JANJA INTIHAR
Prevzem z zamenjavo deliti
Družba Merkur je opravila
še zadnje dejanje pri prevze-
mu Kovinotehne. Po pridobi-
tvi vseh soglasij je prejšnji
teden vplačala delnice celj-
ske družbe, ki jih je pridobi-
la v postopku prevzema.
Skupno s 425.735 delnicami
Kovinotehne, ki jih je imel v
lasti že prej, je s plačanimi
2.213.662 delnicami po ceni
930 tolarjev Merkur tudi de-
jansko postal lastnik 56,73 od-
stotka delnic Kovinotehne.
Vendar pa je prevzem le for-
malno v celoti plačal z denar-
jem. Merkur je sicer za delnice
Kovinotehne plačal okrog 2,6
milijarde tolarjev gotovine
je takoj polovico te vsote p
kril s prodajo dveh svežnj
delnic iz sklada lastnih deljj
nekaterim svojim večjim inj
tucionalnim lastnikom. Gre
Ateno, NFD, odškodninski
pokojninski sklad, ki so jj
tudi lastniki delnic Kovinot?
ne. Skladi in pidi so torej (
nar od prodaje Kovinotehi
nih delnic porabili za naki
Merkurjevih delnic. Šlo je |
rej za neke vrste zamenja
delnic, koliko je bil vredi
posel, pa v Merkurju niso J
leli razkriti.
Vele prihaja v Celje
Domžalska trgovska družba bo imela v celjski blagovnici tri etaže
Lastnik podjetja Family
Shop Alfredo Cavallaro, ki je
letos kupil podjetje Teko v ste-
čaju, je razkril, da je v prenov-
ljeno bivšo blagovnico T v sre-
dišču Celja povabil trgovsko
podjetje Vele iz Domžal.
Podjetje Vele, ki je nastalo z
združitvijo domžalskega Na-
predka, kamniške Kočne in gro-
supeljskega ABC Tabora, je
eden od stebrov nastajajoče tr-
govske verige, v kateri so za
sedaj še Era'Velenje, Koloniale
Maribor, Potrošnik Murska So-
bota in Živila Kranj. Vele bo v
novem celjskem trgovskem
centru, kjer je kar 5.500 kva-
dratnih metrov prodajnih povr-
šin, imel tri etaže. Pritličje so že
odkupili, kletne prostore in pr-
vo nadstropje pa so za sedaj
vzeli v najem. Kot je povedal
Alfredo Cavallaro, nameravajo
Domžalčani celjsko blagovnico
preurediti po vzoru tiste, ki jo
imajo v svojem mestu. Odprii
naj bi jo predvidoma šele fe-
bruarja prihodnje leto, saj na-
meravajo opremo za trgovino v
celoti izdelati po naročilu. »Zelo
sem zadovoljen,« pravi Cavalla-
ro, »ker bodo Celjani dobili v
središču mesta popolno ponud-
bo. Prepričan sem, da bo zado-
voljno tudi vodstvo podjetja Ve-
le, saj kupna moč v Celju še
zdaleč ni tako slaba, kot jo želi-
jo prikazati nekateri.« Svojega
zadovoljstva zaradi prihoda v
Celje ne skrivajo tudi v Domža-
lah, vendar za sedaj o razlogih,
zakaj so se odločili za blagovni-
co, nad katero so vsi celjski
trgovci »dvignili roke«, še i
želijo govoriti. Direktor druži
Vele Stane Skok je pojasnil, (
bodo svoje načrte v celoti e^
krili v prihodnjih dneh oziron
takoj, ko bo pogodba med njii
in podjetjem Family Shop pol
jena pri notarju.
Že sredi novembra naj bi
drugem nadstropju trgovske I
še, ki bo dobila nov naziv, odj
li trgovino Family Shop. Alfred
Cavallaro napoveduje, da I
najkasneje do sredine prihd
njega leta urejeno tudi tret
nadstropje, kjer bodo name?
dosedanjih pisarniških prost
rov prodajne površine, zgrajei
pa bo tudi kavarnica na terai
do katere bo vodilo panoraD
sko dvigalo.
JANJA INTIH^
Direktorju IRC Ivanu Zupancu (na sredini) sta certifikat ISO 9001/TickIT predala direktor
slovenske podružnice BVQI Zoran Lekič in predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Jožko Čuk.
V družbi najboljših
Celjsko podjetje IRC je po-
stalo član elitne mednarodne
družine, v kateri so vsa tista
podjetja, ki zares kaj veljajo
na področju informacijske
tehnologije in programske
opreme. Certifikat ISO 9001/
TickIT, ki so ga IRC uradno
podelili prejšnji teden, >e na-
mreč doslej pridobilo le LSOO
podjetij v 44 državah.
Informacijsko računalniški
center, v katerem je zaposle-
nih 40 ljudi, je že uveljavljen
ponudnik rešitev s področja
informatike in informacijske
tehnologije z več kot 200 refe-
rencami v Sloveniji. Njihova
ponudba zajema celovite pro-
jekte programske opreme ter
svetovanje na področju po-
slovne informatike in infor-
macijske tehnologije za potre-
be bančništva, proizvodnih
podjetij, javne uprave in ko-
munalne dejavnosti. Certifi-
kat kakovosti ISO 9001/TickIT
je doslej v Sloveniji uspelo
pridobiti le še dvema podjetje-
ma, zato pomeni uspešno
opravljena certifikacijska pre-
soja, ki so jo opravili v BVQI,
za Celjane zelo veliko prizna-
nje.
»Kakovost in konkurenčnost
sta med temeljnimi cilji delova-
nja naše družbe,« pravi direktor
IRC Ivan Zupane. «Pridobitev
mednarodnega certifikata je si-
cer pomemben dogodek za vsa-
ko podjetje, vendar se v IRC
zavedamo, da predstavlja for-
malna potrditev skladnosti si-
stema kakovosti z zahtevami
mednarodnih standardov le
enega od korakov na poti k
celoviti kakovosti in k poslovni
odličnosti.«	JI, Foto: GK
Juteks in STC na borzi
Na Ljubljanski borzi so v
torek, 2. novembra, pričeli
trgovati z delnicami žalske-
ga Juteksa in celjskega pod-
jetja STC. Delnice obeh pod-
jetij so bile sprejete na prosti
trg.
Pretežna dejavnost Juteksa,
ki kar 90 odstotkov celotne
proizvodnje izvozi in že vrsto
let posluje z dobičkom, je iz-
delovanje plastičnih talnih ob-
log. Kljub težavam pri prodaji
v podjetju načrtujejo, da bodo
letos ustvarili okrog 50 milijo-
nov tolarjev dobička. Na bor-
zo je uvrščenih 641.432 na-
vadnih imenskih delnic Jutek-
sa z oznako JTKG.
Podjetje STC, ki je v večin-
ski lasti pidov in skladov, je
lani ustvarilo preko 800 mili-
jonov tolarjev prihodkov in
nekaj manj kot 19 milijonov
tolarjev čistega dobička. Glav-
na dejavnost družbe so skla-
diščenje in pretovor, medna-
rodna in domača špedicija s
transportom ter grosistična tr-
govina. STC ima 49-odstotni
lastniški delež v mešanem
podjetju STC-Interfruct, v ok-
viru katerega namerava v Slo-
veniji zgraditi nekaj centrov
cash&carry. Podjetje je izdalo
522.844 navadnih imenskih
delnic, vendar so na Ljubljan-
sko borzo sprejete le delnice
tistih oznak, pri katerih ni no-
benih omejitev glede prenos-
ljivosti. STC ima pri Slovenski
razvojni družbi še vedno 4
Odstotke svojih delnic rezervi-
ranih za notranji odkup.
Na uvrstitev svojih delnic na
Ljubljansko borzo čaka še kar
nekaj podjetij s Celjskega,
med njimi tudi Pivovarna Laš-
ko, ki naj bi bila sprejeta v
borzno kotacijo A, in Banka
Celje.	JI
Nagrajeno domače znanje
Osrednjo slovensko prire-
ditev v računalništvu in in-
formatiki Infos 99, ki je bila
od 25. do 29. oktobra v ljub-
ljanskem Cankarjevem do-
mu, je letos obiskalo preko
7000 ljudi, organizatorji pa
so našteli še 60 tisoč obi-
skovalcev preko spletnih
strani.
Revija Monitor je letos že
četrtič podelila priznanja Naj-
boljši na Infosu. Namen izbo-
ra je ugotoviti, kateri najvid-
nejši in najpomembnejši iz-
delki so se pojavili na sloven-
skem računalniškem trgu v
zadnjem letu, zato lahko so-
delujejo le tisti izdelki, ki niso
starejši od enega leta in jih je
mogoče kupiti v Sloveniji. Mo-
nitorjeva komisija je izbirala
med 152 izdelki, ki jih je pred-
lagalo 48 podjetij, razdeljeni
pa so bili v skupine domači
izdelki, računalniki, zunanja
in dodatna oprema ter upo-
rabniška programska in po-
slovna oprema. V vsaki skupi-
ni so izbrali tri finaliste, med
njimi zmagovalca skupine,
med zmagovalci skupin pa še
zmagovalca Infosa. Letos je ta
naziv dobil strežnik Cobalt
Cube 2.
Na sejmu so podelili tudi
priznanje »Najslabši na Info-
su«. V precej tesni konkuren-
ci je prepričljivo zmagala mi-
nistrica za gospodarske de-
javnosti dr. Tea Petrin, ki je v
svojem nastopu na okrogli
mizi ob začetku sejma izka-
zala povsem ignorantski od-
nos do nujnosti informatiza-
cije Slovenije. Povrh vsega
pa strokovna komisija Moni-
torja upravičeno sumi, da
ministrici pravzaprav sploh
ni jasno, kaj je informatiki
V tem zadnjem ministrici ti
sno sledi Samo Bevk iz sli
venskega parlamenta, ki ii
postavlja kot dosežek infoi
matizacije podatek, da
poslancev uporablja elel
tronsko pošto.
Za prenovo 2,5 mili|arcl|
tolarjev |
V Zdravilišču Laško, kjer bodo 9. decembra s slavnostno
akademijo proslavili 145 let obstoja, so včeraj predstavili
svojo drugo letošnjo veliko naložbo, vredno 650 milijonov
tolarjev. Obnovili in razširili so savne ter pridobili 38
dodatnih ležišč.	m
S prenovo prvega nadstropja v hotelu Vrelec so nekdanja
prostore za fizioterapijo prezidali v šestnajst dvoposteljnih
sob, namenjenih samoplačnikom, ki prihajajo v Laško zara^j
zdravstvenih programov, z rekonstrukcijo podstrešja pa so
dobili še 22 sob za eno ali dve osebi. Obnovili so tudi vs^
obstoječe sayne in jim dodali še celo vrsto novih, tako
sedanji kompleks, ki so ga uredili po načrtih avstrijske firm^
Klafs, meri preko 500 kvadratnih metrov.	'J
S povečanjem nastanitvenih zmogljivosti in z noviP,
savnami ter kmalu tudi z novo zunanjo podobo hotela bodo
v zdravilišču zaključili temeljito prenovo, ki so jo pričeli
letu 1995. V tem času so v lepši izgled zdravihškega kom^
pleksa, predvsem pa v obogatitev in posodobitev celotn^,
ponudbe vložili kar 2,5 milijarde tolarjev.	^J,
Šl. 44.-4. november
GOSPODARSTVO
□
Jezni, žalostni, odpuščeni
pelavci šoštanjske tovarne usnje so ob protestu zaradi odpravnin ostali brez odgovorov, po torkovem sestanku z
vodstvom matične družbe pa čakajo na dokončno odločitev
1šoštanjski tovarni usnja
t odpuščeni delavci prejš-
f J sredo pripravili protest-
ni shod zaradi neizplača-
11, odpravnin. Bili so razo-
" (ani, jezni in žalostni. Že
11 začetka prisilne porav-
^ive, ki se je začela pred
fjiiimi meseci, jim je ne-
(ova prihodnost grenila
J (Ijenje. Odločbo o preki-
ivi delovnega razmerja je
slej prejelo 151 delavcev,
I konca leta pa jo lahko
ičakuje še 44 drugih. Re-
^ se nadeja 69 delavcev,
naj bi jih zaposlilo pod-
tje Rednak, ter 12 delav-
V, kolikor jih bo ostalo na
lu v galanteriji. Novo ti-
'čletje bo Šoštanju prine-
' J zaton 211-letne usnjar-
' e tradicije.
' h vse to je dovolj hudo, za
'otestni shod pa so se de-
Ti odločili predvsem na
dlagi sklepa nadzornega
eta matične firme Industri-
i usnja Vrhnika, kjer so zah-
'fe po izplačilu odpravnin
'rrnili. Uprava in nadzorni
I et družbe sta namreč zav-
la stališče, da delavcem,
'lerim delovno razmerje
meha na podlagi prisilne
'ravnave, odpravnina ne
pda, lahko pa uveljavlja-
pravice po zakonu o jams-
inem in preživninskem
lidu RS. Odločitev se ne
fma z obljubami vodstva
iroma besedami direktorja
mag. Izidorja Dergan-
,ki je ob uvedbi postopka
isilne poravnave delavcem
gotovi! izplačilo odprav-
il. Protestnega shoda se ni
leležil, ker je bil na službe-
poti v tujini, pač pa je
družbo zastopala Barbara
Bezeg Rot, pomočnica direk-
torja za splošno kadrovske
zadeve v lUV. Prisotni so bili
tudi predstavniki sindikatov.
Razburjeni delavci so terjali
konkretne odgovore, ogorče-
nje in medklice pa je povzro-
čilo pojasnilo Barbare Bezeg
Rot, ki je dejala, da odprav-
nine delavcem zaradi spre-
menjenega zakona ne pripa-
dajo, da pa družba ne nas-
protuje temu, da bi delavci
denar iztožili od jamstvene-
ga sklada.
Najpogostejše vprašanje,
nanj prav gotovo nihče ne
zna odgovoriti, je bilo, kako
je mogoče preživeti mesec
dni s 30 tisoč tolarji. Tudi
grenkoba ob ugotavljanju,
da je šoštanjska tovarna us-
nja ob povezavi z lUV razpo-
lagala s svojo lastnino, ki pa
je z leti prešla v skupno, ni
ostala skrita. Delavci menijo,
da jim del lastnine pripada,
čeprav bodo glede na klavr-
ne možnosti ponovne zapo-
slitve postali morebitni so-
cialni reveži. Po dveurnem
shodu so delavci izoblikovali
zahteve in jih posredovali
vodstvu družbe lUV. Od di-
rektorja Izidorja Derganca še
vedno pričakujejo, da bo iz-
polnil javno dane obljube in
poskrbel za izplačilo odprav-
nin. Zahtevali so tudi, da us-
trezne službe ponovno prou-
čijo zakonske določbe, kon-
kretno 19. člen zakona o
jamstvenem skladu, ki po
mnenju nekaterih pravnikov
in sindikalistov omogoča iz-
plačilo odpravnin po zakonu
o delovnih razmerjih. Eno od
vprašanj se je nanašalo na
problematiko izplačil imet-
nikom hranilnih knjižic iz
interne banke podjetja. V to-
rek, 2. novembra, so se pred-
stavniki šoštanjskih usnjar-
jev sestali z vodstvom lUV na
Vrhniki. »Začetno stališče
vodstva je bilo, da bi izplači-
lo odpravnin ogrozilo obstoj
preostalega podjetja. Navse-
zadnje smo se dogovorili, da
bo se bosta uprava podjetja
in nadzorni svet posvetovala
še z lastniki in znova bodo
preverili, kakšne so možnosti
za izplačilo odpravnin,« je
povedal Lojze Clasenčnik,
eden od predstavnikov šo-
štanjskih delavcev, in prista-
vil, da bodo vztrajali pri svo-
jih zahtevah. Dokončna odlo-
čitev podjetja bo zriana naj-
kasneje do 10. novembra, ko
je znova predviden sestanek.
Delavci so prizadeti in za-
skrbljeni za preživetje. Vsaka
norma ima dve plati, pravno
in moralno. Bo v primeru de-
lavcev šoštanjske tovarne us-
nja slednja izničena?
- - ' MILOJKA KOMPREJ
Foto: SHERPA
Delavci odhajajo iz tovarne. Ugasnila bo 211 let stara
usnjarska tradicija.
Prva slovenska WAP
storitev
Podjetje Inetis d.o.o. iz Celja
pred dnevi predstavilo
vo slovensko WAP storitev -
'pSi. Imetniki mobilnih te-
"»nov, ki podpirajo WAP 1.1,
preko te storitve sprem-
0 novice agencije STA.
•letiš je letos ustanovljeno
(Ijetje, v katerem za sedaj
pet strokovnjakov. Po be-
direktorja dr. Matevža
*ača razvijajo zlasti na-
^dne internetne informacij-
^ rešitve ter svetujejo pod-
lem pri uvajanju in izboljše-
% poslovanja z uporabo
'^rnetnih tehnologij.
WAP (Wireless Application
Protocol) je most med mobilno
telefonijo in internetom. Odpi-
ra možnosti izdelave novih
storitev, namenjenih širokemu
krogu uporabnikov mobilnih
naprav. S tistimi, ki podpirajo
WAP, bo mogoče z nekaj priti-
ski na tipkovnico v vsakem tre-
nutku preveriti stanje na banč-
nem računu, naročiti pizzo,
odigrati kakšno igrico, pregle-
dati spored prireditev, rezervi-
rati in plačati vstopnico, pre-
brati zadnje novice, vremen-
sko napoved ali stanje na ce-
stah.
Gorenje kupuje Marles
v skladu s svojimi strateškimi usmeritvami, v okviru
katerih želijo bistveno povečati delež na trgu kuhinjskega
pohištva, so se v Gorenju odločili, da bodo odkupili
sredstva podjetja Marles Pohištvo. Predpogodbo o nakupu
je pred dnevi že potrdil nadzorni svet družbe.
Marles Pohištvo bo del nove družbe Gorenje Interieri, v
katero se bosta povezali še Gorenjevi proizvodnji kuhinj v
Avstriji in na Češkem. Vodstvo Gorenja, ki je vsem delavcem
Marlesa ponudilo delo tudi za naprej, za sedaj še ne bo
spreminjalo proizvodnega programa tega podjetja, zagotovo
pa bo to storilo do leta 2004. Do takrat namerava v funkcio-
nalno, oblikovno in kakovostno prenovo programa vložiti
1,7 milijarde tolarjev. V Gorenju računajo, da bodo v nasled-
njem petletnem obdobju s prodajo pohištva ustvarili 3,6
milijard tolarjev dohodka.	JI
Plin s slovenske strani
v občini Rogatec se oskrbujejo s plinom s hrvaške strani,
zato se želijo priključiti na slovenski plinovod.
Pričakujejo, da jim bo slovenski Geoplin, ki ima v tej občini
mejno in razdelilno postajo, zgradil primopredajno postajo,
nato pa nameravajo izbrati koncesionarja in distributerja plina.
Občinski svet je na zadnji seji po prvi obravnavi sprejel odlok o
načinu izvajanja gospodarske javne službe oskrbe z zemeljskim
plinom, ki ga nameravajo dokončno sprejeti pred koncem leta.
Geoplin naj bi zgradil primopredajno postajo pred začetkom
kurilne sezone v letu 2000, izbrani koncesionar pa primarno
omrežje v dolžini 2,7 kilometra, vse do občinske stavbe. V
Rogatcu je trenutno priključenih na plinovod približno tristo
gospodinjstev.	BJ

□
KULTURA
Bosonogi Don Juan
Po premieri Molierovega Don Juano v režiji Jerneja Lorencijo
Svoj jubilejni repertoar, na-
menjen odraslemu občinstvu,
so v celjskem SLG uvedli mi-
nuli petek s premiero Moliero-
ve »resne, patetične in metafi-
zične komedije« (Dalibor To-
mič) Don Juan ali Kamnita
gostija (1665), kakor jo je pre-
vedel Aleš Berger, tokrat za
oder priredil dramaturg Ne-
bojša Pop-Tasič in nanj ob
sodelovanju lektorja Jana Jo-
na Javorška postavil režiser
Jernej Lorenci.
Molierovo različico igre o
človeku, ki bi hotel postati Bo-
gu enak in ki s premočrtnim in
prostodušnim uresničevanjem
svoje domnevno brezmejne
svobode nujno,»seje« okoli sebe
žalitve, izdajstva, rane in smrt,
so celjski uprizoritelji interpre-
tirali kot sodobno igro o sleher-
niku. Pod izpraznjenim nebom
so nam preigrali in doigrali le-
gendo o Don Juanu na sodoben,
izrazno asketski, a asociativno
odprt gledališki način, ki so ga
stopnjevali v zaključnem delu
do brechtovske potujitve doga-
janja na odru, in sicer s postavi-
tvijo zaključne »poučne« prota-
gonistove pogube (na način igre
v igri) na prizorišče iluzioni-
stično poslikanega odra, na ka-
terem so tudi sicer nadčasovni
protagonisti nenadoma nasto-
pili v standardnih molierovskih
zgodovinskih kostumih, ma-
skah in perikah. Kot odrešilni
»Deus ex machina«, ki jim je
vendarle omogočil končanje
Don Juanove vse bolj razuzdane
idolovske legende, so uprizori-
telji gledališko učinkovito upo-
rabili skrbno stiliziran in po-
menljiv citat Molierovega tea-
tra, s katerim so se za hip lahko
poslužili tudi njegove idejne
podrejenosti vladajoči morali
in oblasti svojega časa.
Režiser Jernej Lorenci (ki je
izbral tudi nevsiljivo glasbo) je
z izjemo že omenjenega paro-
dičnega zaključnega citata do-
gajanje vodil z izrazito sodob-
nimi odrskimi prijemi, teme-
lječimi na čistih in abstraktnih
sredstvih teatra podobe (po
zgledu Boba Wilsona), med ka-
terimi je bilo mogoče videti več
vrst govora vstran (od sogovor-
nika), nepričakovane postavi-
tve protagonista prizora (npr.:
uvodoma dolgo časa vidimo na
prizorišču le Don Juanove gole
noge, njegov glas pa slišimo iz
ozvočenja), presenetljive pri-
hode in odhode s prizorišča,
ponavljanja besed, stavkov, gi-
bov, gest ali delov prizora, pre-
mišljeno uporabo ozvočenega
govora, prvin senčnega, lutkov-
nega, uličnega teatra in še česa.
Imenitno odprto in abstraktno
prizorišče z wilsonovsko učin-
kuj očim raznobarvnim hori-
zontom, a tudi temačen interier
s presenetljivo učinkovito
vkomponirano video projekci-
jo (oblikovanje luči in video
Sizif) ter iluzionističnim cita-
tom Molierovega odra na odru
je zasnoval scenograf Branko
Hojnik (ki je z Gregorjem Lo-
rencijem slednjega tudi posli-
kal). Duhovite kostume, ki so v
prvi vrsti izražali Don Juanovo
več in vsečasnost, obenem pa
barvno in oblikovno bogatili
strogo abstraktno stilizirano
prizorišče ter pomembno po-
magali igralcem izpeljati njiho-
ve naloge, je prispevala Bjanka
Adžič Ursulov.
Med igralci moramo na pr-
vem mestu omeniti Primoža
Pirnata, ki je v vlogi nesmrtne-
ga Don Juana debitiral pred
celjskim avditorijem. Skozi vse
dogajanje pomenljivo bosonog
(brez čevljev, ki bi ga postavljali
varno na trdna tla) je začel
oblikovati svoj lik zgolj z »nju-
no« pojavnostjo in z »renča-
njem« prvih replik v mikrofon.
Nato smo spoznali junaka dra-
me v precej zanemarjeni podo-
bi nenasitnega požrešneža, poz-
neje tudi uličnega klovna na
hoduljah, dokler se v faustov-
sko rdečem plašču ni pripravil
na svoje poslednje izzive očetu
in Bogu ter se ni pod molierov-
sko pobeljeno masko mogel
srečati s komturjevim kipom.
Pirnatov Don Juan ni lepotec in
ne plemič iz zlatih časov plašča
in meča, ampak mladostno
neustrašni »mali človek«, ki
skuša použiti vse, kar mu ponu-
ja svet in domnevno omogoča
svobodna volja. Pravzaprav tu-
di komedijant, ki po opravlje-
nem »popotovanju« skozi le-
gendo sleče kostum, si prižge
cigareto za razmislek... Njegov
ključni protiigralec je seveda
Sganarelle v interpretaciji mo-
drega in še vedno igrivega Jane-
za Bermeža, ki nosi s seboj
globljo individualno in civiliza-
cijsko izkušnjo, zaradi katere
natanko ve, kako se bo končala
upornikova pot, a prav tako
tudi, da se njegovi (samo) uni-
čujoči vročici nima smisla upi-
rati. Med njunimi soigralci ve-
lja izdvojiti vsaj dostojanstveno
razžaljenko Elviro Milade Ka-
lezič, prvinsko temperamentni
in naivni kmečki deklini Char-
lotte in Mathurine Mance Ogo-
revc in Barbare Medvešček ter
njunega dobrodušno robatega
kompanjona Pierrota Renata
Jenčka (tudi La Violetta). V
ostalih vlogah pa so nastopili še
Bruno Baranovič (Gusman,
Čas s koso), Miha Nemec (Don
Carios), Mario Šelih (Don
Alonso, Komturjev kip). Stane
Potisk (Don Louis), Igor San-
cin (Revež) in Hana Komar
(Prikazen, Psica).
MMHHMH SLAVKO PEZDIR
Kavcela pod
novo streho
štiristo let stara Kavčniko-
va domačija v Zavodnjah
nad Šoštanjem, ki se jeseni
običajno pogrezne v tišino,
tokrat nima miru. Streha je
puščala in Kulturni center
Ivana Napotnika, ki vselej
budno spremlja to evropsko
kulturno znamenitost, je v
dogovoru z Občino Šoštanj
in Ministrstvom za kulturo
že pristopil k nameščanju
nove kritine.
Za streho bo potrebnih prib-
ližno 18.000 »šiklov«, dela pa
se je lotil mojster Rudi Strm-
čnik. S kustosi velenjskega
muzeja in direktorjem kultur-
nega centra Vladom Vrbičem
so si obnovitvena dela ogleda-
li tudi šoštanjski občinski
svetniki, pri tem pa so se
spomnili še vseh ostalih na-
log, ki jih čakajo na področju
varstva kulturne dediščine.
Letos se je na KavčeU, kot
imenujejo domačini Kavčni-
kovo domačijo, ustavilo kak-
šnih 3.000 obiskovalcev.
MILOJKA KOMPREJ
Dobra igrača pri Hermanu
v torek so v Hermanovem
gledališču otroškega muze-
ja v Muzeju novejše zgodo-
vine Celje podelili priznanja
znaka »dobra igrača« za leto
1998, devetim vlagateljem in
17. igračam.
Znak podeljuje komisija za
oceno igrač pri Ministrstvu RS
za šolstvo in šport. Od leta
1984, ko je bila komisija usta-
novljena, je pridobilo znak
več kot 300 igrač. Gre za igra-
če za funkcijsko igro, ljubko-
valne igrače in igrače za do-
mišljijsko igro, igrače za
spodbujanje gibanja in razvoj
gibalnih spretnosti, igrače za
konstrukcijo in ustvarjalno
izražanje, družabne igre in
igre s pravili.
Med letos nagrajenimi
igračami so kompleti in pri-
pomočki za izdelavo plastič-
nih maket, magična kocka,
interventno vozilo, gradbena
vozila, otroška zapestnica,
ropotulja, copatki, ročne
lutke, nilski konj, kasetnik,
blagajna s skenerjem, foto-
grafski aparat, rolerji, pojo-
ča lučka, razne risane table,
vodljive igrače, plišasti zajec
s slikanico, igrače z melodi-
jo...
V Hemanovem gledališču so
v torek odprli tudi razstavo
»Dobra igrača«. Pogovori za
pridobitev zbirke »dobra igra-
ča« v otroški muzej segajo že v
konec leta 1995, 9. junija le-
tos pa je muzej dobil 129 igrač
v trajno hranjenje v zbirko
igrač, ki so pridobile znak
»dobra igrača«; preostale so na
Pedagoški akademiji v Ljub-
ljani. Na razstavi je predstav-
ljenih 64 igrač in je izključno
predstavitvena, večjo pa bodo
pripravili maja 2000.
Ta mesec v Hermanovem
gledališču pripravljajo mu-
zejske ure s hospitacijami
na temo Igra/dobra igrača,
te aktivnosti pa bodo pripra-
vili dijaki Gimnazije Celje-
Center.
SIMONA BRGLEZ
Pevci iz Berlina Celjanom
v soboto zvečer se je v
veliki dvorani celjskega Na-
rodnega doma s koncertnim
programom predstavil Me-
šani pevski zbor sv. Elizabe-
te iz Berlina.
Gre za mlad zbor, ustanov-
ljen v župniji sv. Elizabete v
Beriinu leta 1997, ki pod diri-
gentskim vodstvom Victorja
Victorina s Filipinov združuje
ljudi različnih prepričanj in
narodnosti, hkrati pa tudi raz-
nolike glasbene izobrazbe, saj
v zboru prepevajo tudi mnogi
solisti berlinske filharmonije.
Obiska berlinskega pev-
skega zbora so bili v Celju še
toliko bolj veseli, saj je s
pevci mesto ob Savinji obi-
skal tudi župnik berlinske
župnije sv. Elizabete Izidor
Pečovnik, rojak s Celjskega.
Berlinski pevci, ki so v sobo-
to razveselili celjsko občins-
tvo, so doslej že gostili šte-
vilne glasbene sestave iz Slo-
venije, med njimi Akadem-
ski pevski zbor Celje, Moški
komorni zbor Celje in New
Swing Quartet, tokratno go-
stovanje pa so izkoristili tudi
za ogled mesta in najbolj
značilnih znamenitosti Ce-
lja.	IS
ZAPISOVANJA
m
Veiiici brat iz pisarne
Je že tako, da so stvari vča-
sih videti drugačne, kakršne v
resnici so. Oziroma kakršne
bi želele izgledati. Vse pač ne
gre vedno po načrtih. In stvari
se lahko kaj hitro sesujejo sa-
me vase. Ostanejo brez pome-
na. Brez smisla. Vendar pa
velja tudi obratno; stvari lah-
ko izgledajo popolnoma dru-
gačne od tistega, kakršne v
resnici so. Naj bodo še tako
zelo brez pomena in brez smi-
sla, še tako zelo nične, izgle-
dajo lahko neskončno po-
membne, osmišljene in f)ol-
ne. Ne vem, morda boste po-
mislili, da je to stvar percepci-
je, stvar tistega, ki tako stvar
uzre, konzumira, se z njo
identificira..., ne naj gre za
takšnega ali drugačnega člove-
ka, sama pertcepcija nima s
tem nikakršne zveze.
Še več; od percepcije je vi-
dez stvari še najmanj pomem-
ben. Ker stvar vidimo vselej
tako kot hočemo. Hmm! Mar
res? Napaka! Stvari vselej vi-
dimo takšne, kakršne drugi
hočejo da vidimo. Naš pogled
na stvar je vselej odvisen od
nekoga drugega. In nikoli od
nas samih. Naše oči preprosto
lažejo.
Edino oko, ki ne laže, je oko
kamere. Je oko fotografskega
aparata. Ja, oko kamere in
oko fotografskega aparata,
omogoča stvari, ki jo gledamo
kredibilnost. In verodostoj-
nost. Stvari so takšne, kakršne
so skratka posnete. Tisti, ki
stoji za kamero ali fotoapara-
tom diktira našo percepcijo.
Diktira naš okus. Pa ne foto-
graf, ne snemalec, ne režiser,
scenarist... za kamero v resni-
ci stoji piarovec. Človek, ki
zna takorekoč iz dreka naredi-
ti zlato. Ki je tam zato, da so
stvari videti takšne, kot mora-
jo izgledati. Pa naj si ob tem
mislimo kar hočemo. Oglaše-
valci pač samo oglašujejo. In
se pri tem ne sprašujejo ali
nam je to všeč ali ne. Prepuš-
čajo nam svobodno izbiro. Ja,
dopuščajo nam svobodno per-
cepcijo. Ne posegajo v naše
možgane, pa naj proizvajajo
še tako slaboumne spote. Sa-
mo od nas je odvisno, aH bo-
mo tak izdelek konzumirali
ali ne. In od nikogar drugega.
Ko pa nastopi piarovec, hja,
takrat poje pa neka povsem
druga pesem. Takrat pa so naši
možgani le zato, da sprejema-
jo. Ne pa komentirajo. So le
spužvasta goba, ki sprejema
tekočino. In, če mene vpraj
te, je dober piarovec najj
membnejša funkcija v vs;
državi. Ne predsednik,
stranka, srečo ti lahko ustvi
le piarovec. Niti najmanj si
ne moreš sam. Ker končr
tudi predsednik ima svoje
piarovca. Vsak direktor
ima. In tudi Kardelj ga je im
Le da se ni zavedal njego
moči. In njegove pomembr
sti. Sploh se ni zavedal, da
ima. Če hočete, to je tako, I
da bi ves čas mislili, da imai
lulčke le za to, da z njii
lulamo. Vsa čast Kardelju,]
da Kardelj ni nikoli zares se
sal. V nasprotnem primeru
spoštoval svojega piarovt
No ja, to seveda ne pomeni,i
so piarovci navadni lulčl
Daleč od tega; ker če bi bi
potem bi cerkev danes prosp
rirala povsem drugače kot
resnici prosperira. Zakaj? Pi
prosto zato, ker v bitki, kate
bojuje z državo in svojimi i
žavljani, nima tistega, k
imajo njeni bodisi resnii
bodisi namišljeni nasproti
ki: piarovca.	i
Ja, v tem sta si podobi
Kardelj in cerkev. Ne zavedi
se svojih moči. Ali še boljS
če se je že zavedata, ne znata
izkoristiti. No ja, za Kardel
je pravzaprav že vseeno, i
cerkev pa ne. Kaj hočem pov
dati? Če bi cerkev posedovi
svojega piarovca, bi znala a
govarjati tudi nevernike. I
znala nagovoriti tudi državi
Tako pa se ves čas vrti v nekei
krogu, iz katerega nemoči
strelja. Naboji pa se odbijaj
že od tistega obroča, ki j
obdaja nazaj v njo samo. Pi
rovec bi takšen obroč razbi
Pretrgal. In zato ne verjame)
Spomenki Hribar, ki je v sv<
jem dnevniku v prilogi pre|
njo soboto zapisala, da je i®'
Alojzij Šuštar, bivši nadškd
za razliko od Franca Rodel
državotvorni čut. Ne, posluS
je svoje svetovalce. In jim zal
pal. Imel je svojega piarovci
Piše: TADEJ ČATER
Kavčnikovo domačijo na novo prekrivajo.
Koncert mladih glasbenikov
v veliki dvorani Narodnega doma bo v torek, 9. novem-
bra ob 19.30 uri, koncert Akademskega komornega orke-
stra Savitra s solistom harmonikarjem Borutom Zagoran-
skim.
Novoustanovljeni Akademski komorni orkester Savitra sestav-
lja 35 odličnih mladih glasbenikov iz Slovenije, Hrvaške, Ma-
džarske, Makedonije in nekaterih drugih držav, deluje pa pod
okriljem Glasbene mladine ljubljanske. Orkester vodi dirigent
Matjaž Brežnik, v Celju pa se bo na koncertu (vstop prost)
predstavil z deli Stravinskega, Piazzolle in Beethovna. IS
KULTURA
□
Liter ature za grlo
poplaknit in dušo ogret
pva celjska študenta, Dan
i^jed in Gregor Stamejčič-
jjzli sta se na vrat na nos
liločila, vsaj širši javnosti ni
jano, da bi bila že kdaj prej
,j za širšo javnost spesnila,
,pisati in v knjigo svoje pe-
jii stisniti ter jih širši javno-
, j Izročiti - v užitek, premi-
fk ali kar tako. Hvalevred-
' (dejanje, še posebej v tem
gu, ko so besede vedno
jnj vredne, zaradi polucije
leh mogočih natisnjenih pa
»toliko manj.
Ako bi pristopili k branju
Jijige pesmi po formatu kot
^iritanci, ki jim je vsaka že
I lolj pomisel na iz slovarja ven
. iene besede ali, bog ne daj,
I lic intimen del telesa, tuja,
J jtem bi morali knjižico z na-
j svom (liter) atura zavreči kot
(ijvečjo ogabo in si na pristoj-
,j ii mestih goreče zavzeti za
l^no prepoved, avtorja pa po
, izni postaviti na mestni pran-
T, če jima ne kar oneja pristri-
,da jima kaj takega ne bi več
I koli prišlo na pamet. In enako
I i se godilo tudi deklini, Saši
erkoš, ki je njune umotvore
, ;up z eno špiralo povezala in s
spolzkimi fotkami opremila,
da le še bolj žalijo pogled in
skrunijo občutljivost prepro-
stega človeka, vdanega bogu in
državi. Ako bi, pa hvalabogu
ne.
Študentje pesnijo vsaj že od
srednjega veka dalje, poleg na-
božnih so se v današnje čase v
izročilu najbolj ohranile va-
gantske zbadljivke in poskočni-
ce, ki jih kar razganja od zdra-
vega erosa in mesenosti. Tradi-
cija, ki je najbližja poeziji v
(liter)aturi, pa na Slovenskem
sega tja v liberalna sedemdeseta
leta in na konec šestdesetih,
torej v čas osvobojene spolno-
sti, ki mladega človeka poleg
vprašanj o smislu življenja naj-
bolj zaposluje. Osvobojenost
od moralističnih spon je poka-
zala svoje zobe seveda tudi v
umetnosti, če ni ravno ta pris-
pevala k osvobajanju prvih (ali
obratno - no, kakorkoli že, šlo
je za interakcijo, komplemen-
tarnost, neločljivo povezanost
življenja in ustvarjalnih izra-
zov). Nastopil je čas, ko se
posameznih t. i. umetniških
praks ni dalo ločevati od življe-
nja in življenja ne od prvih. In
zdi se, da so se tisti časi zdaj
malce sprevrnjeni spet obudili.
Morda se to v poeziji kaže manj
kakor v drugih ustvarjalnih ža-
nrih, pa vseeno. Pogojno ime-
novani revival je z natisom knji-
ge pesmi Podjeda&Stamejčiča v
Celju dobil svoje legitimno me-
sto kot nadaljevalec akcij celj-
skih kreativcev iz sedemdese-
tih. Mimogrede - o njih bo go-
vorila tudi zadnja letošnja raz-
stava v Likovnem salonu v Ce-
lju.
Ker gre za pesniški prvenec, je
pričakovati, da se kaj reče tudi o
sami vsebini, ne le o obknjižnih
rečeh. Podobnosti med avtorje-
ma so preveč očitne, da bi na
tem mestu zapravljali prostor,
bolj pomenljive so razlike med
njima, tisto, kar vsakega posebej
dela prepoznavnega, individual-
nega. Podjedova pesniška faktu-
ra temelji v slovenski tradicio-
nalni pesmi - z verzno shemo, ki
hoče biti točna in prepoznavna,
enako tudi z rimami, ki so bolj
ali manj gladke in kitice urejene,
ubeseduje svoje razpoloženje do
sveta, ki ga živi sam in ki se vrti
okoli njega. Namesto da bi zapa-
tosiral ali poonegavil z emocija-
mi, kar običajno mislijo sloven-
ski »pesniški začetniki« da mo-
rajo početi, je v njegovih verzih
najti močno dozo ironije in raz-
posajenega humorja. Stamejčič
se v nasprotju s Podjedom, ki se
bolj naslanja na tradicijo, tudi
spogleduje z njo, vendar se ne
trudi preveč, da bi zvenel ureje-
no. Njegov izraz je aforističen in
v svojem skrajnem dometu ab-
surdističen.
Kar se zdi pri vsej zadevi
najbolj simpatično, je spozna-
nje, da oba avtorja pišeta nepre-
tenciozno, brez velikih gest, da
ne rečemo neobremenjeno s
poslanstvom slovenskega pe-
snika. To zna njune pesmi prib-
ližati najširšemu krogu mlajše
populacije in bržkone ne bomo
udarili mimo, če si drznemo
reči, da bi se mnoge prijele tudi
v primerno uglasbeni obliki.
Celjani so se na predstavitvi
knjige pesmi (liter)atura izjem-
no izkazah. V Kljub jih je v
četrtek prišlo nekaj ducatov,
medtem ko jih je na najboljšo
predstavo letošnjega Borštniko-
vega srečanja, ki je prejšnjo
soboto gostovala v Celju, prišlo
samo dober ducat. Pomenljivo,
vendar ne za Konec igre, mar-
več za SLG, ki se ni kaj bolj
potrudilo od običajnih najav,
ali, bog ne daj, s kakšnimi obve-
stilnimi plakati po mestu.
MARJAN PUŠAVEC
Foto: LIDIJA
HOČEVAR-LIČKA
S predstavitve liter ature v celjskem Kljubu.
GUTENBERGOVA i
GALAKSUA j
Eksempel in čestitka
Vsakoletni zlet slovenskih
Djižničarjev se je prejšnji te-
m odvil v Ljubljani, osred-
P tema predavanj in razgo-
orov pa je bila profesional-
ost v knjižnici. Knjižnice so
ivne ustanove, namenjene
iaki zainteresirani javnosti,
ito je vprašanje profesional-
Dsti sila kompleksna reč, ki
'se v praktičnih aktivnostih
ijižnice kaže predvsem v či-
obanalnih rečeh - od odnosa
^jižničark in knjižničarjev
"strank, do odnosa do knjiž-
nega in informacijskega
'adiva. Kot v vsaki dejavno-
i.kjer se na vsaki strani pulta
'3jde živi človek, se zgodijo
''ari, ki sicer nekaj časa pre-
mijo v ljudskem izročilu, po-
^ pa potonejo v pozabo,
'Prav je s tem narejena nepo-
novljiva škoda stroki - učimo
'fia primerih.
Oni dan je znani Celjan sto-
''v prostore študijske knjiž-
"^ev Celju. Samozavestno je
Stopil k pultu in zahteval
'Jo knjigo. Knjižničarka ga
feno napoti na poizvedbo
"azo podatkov po signatur-
"jtevilko želene knjige. »Za-
'Iste pa vi tukaj?« In knjižni-
^^^ mu v skladu s knjižni-
'^skim etičnim kodeksom
^'feže, poišče signaturo, odi-
skladišče nadstropje višje
Se vrne z iskano knjigo.
nadalje odkloni izpolniti
'','lenčni listek o izposojeni
izkaže se pa tudi, da ni
^^ knjižnice, oziroma nima
'^^oj članske izkaznice niti
kakega osebnega
dokumenta za
identifikacijo. Je
pa vedno bolj
aroganten in te-
mu primerno glasen (včasih se
je v knjižnici, kjer čitalniški
prostor ni bil ločen, moralo
šepetati), pač v stilu - jaz sem
znan Celjan, mene povsod
poznajo, boste že še videli,
hočem direktorja etc. etc. Sle-
di dramatični vrh. »Meni še na
banki dajo denar brez doku-
mentov.« (Bržkone gre za re-
torično hiperbolo.) Odgovor
prisebne knjižničarke: »Pa
pojdite po knjigo tja!«
Tedaj prisotni vedo poveda-
ti, da se je znanemu možu
stemnilo pred očmi in kar se
da glasno je zapustil prizoriš-
če. Knjigo je menda dobil v
drugem oddelku knjižnice,
kjer da ga bolj poznajo.
Je po vašem mnenju knjiž-
ničarka ravnala profesionalno
ali pa je le izkazala svojo ome-
jenost, ker dotičnega ni spoz-
nala kot znanega, ki se mu
vedno in povsod odpirajo vsa-
kršna vrata?
Na začetku omenjenem
zletu knjižničark in knjižni-
čarjev Slovenije je Čopovo
diplomo za delo na področju
knjižničarstva prejela po-
močnica ravnatelja in mati-
čarka Osrednje knjižnice Ce-
lje Martina Rozman- Salobir.
Skupaj z drugimi se čestit-
kam za življenjsko delo pri-
družuje tudi
Bibelj@ce.sik.si
PRIREDITVE
GLEDALIŠČE
SLG Celje - Jošt in Jaka 8.
11. ob 11. uri zaključena pred-
stava in ob 16. uri za abonma
I.	šolski in izven; Don Juan
10.	11. ob 19.30 za abonma
Gimnazija Celje Center.
KONCERTI j
Narodni dom Celje 9. 11. ob
19.30 Akademski komorni or-
kester z gostjo Ireno Grafena-
uer.
Kulturni center Laško 5.
II.	ob 19.30 godalni kvartet
Enzo Fabiani.
Hmeljarski dom Petrovče
6. 11. oId 19. uri Alenka Lesjak
s prijatelji.
Dvorana Zdraviliškega
doma Dobrna 5. 11. ob 20. uri
vokalna skupina Cvet z gosti.
Mladinski center Celje 6.
11.	ob 22. uri Noxire.
Glasbena šola Šentjur 5.
11. ob 19. uri Hinko Haas.
Pub teater 5. 11. ob 20. uri
Siti hlapci.
Zdravilišče Laško 10. 11.
ob 20. uri Ženski pevski zbor
Društva upokojencev Laško, z
gosti: Vikijem Ašičem ter soli-
stoma - baritonistom Ladom
Mlakarjem in sopranistko Ta-
njo Soko.
raistavT^"
Hermanov brlog Mamut v
Hermanovem brlogu, do 30.
4. 2000.
Dom sv. Jožefa Celje Franc
Košec-Karas, do 20. 11.
L osnovna šola Celje otroš-
ka razstava, do 30. 11.
Galerija KC Ivan Napotnik
Velenje Jože Horvat - Jaki
Ipavčeva hiša Šentjur ki-
par Anton Herman »Skulpture
iz naravnega šibja«, do 30. 11.
Muzej premogovništva
Slovenije razstava Dekleta in
šola, do 19. 11.
Celjski dom Lidija Hočevar.
Osrednja knjižnica Celje
Litografirane podobe slove-
nještajerskih mest, trgov in
dvorcev.
Fotografski atelje Josipa
Pelikana Celje, ki ga ni več,
do 31. 12.
Galerija Volk »Impresioni-
zem na Slovenskem«, do 30.
11.
Galerija zavoda za zdravs-
tveno varstvo Simon Kajtna,
do 19. 11.
Pokrajinski muzej Celje
Grofje Celjski, do 30. 11. Da-
nes, v četrtek, ob 16.30 bo po
razstavi vodila avtorica Rolan-
da Fugger Germadnik.
Galerija Štekl Nazarje mu-
zejska zbirka.
Etd Alica Javšnik, do 31.
12., hotel Merx Staša Kun-
štek, do 30. 11.
Zlatorog klub vsak petek
funk, dj. Nenad in vsako sobo-
to Zlatorog FeeVer, dj. Igor.
Prvi žur bo v soboto, 6. 11..
Mladinski center Celje 4.
11. od 18. do 20. ure francoska
delavnica in ob 20. uri potopi-
sno predavanje o lepotah Nor-
veške, 5. 11. od 16. do 19. ure
likovna delavnica, 8. 11. us-
tvarjalna delavnica od 15. do
18.	ure ter 9. 11. od 18. do 20.
ure računalniška delavnica.
Skomarska hiša (Zreče) 6.
11. ob 19. uri literarni večer z
Ireno Pozne in gosti z naslo-
vom Jaz 'mam en star znucan
koš..
Gostilna Berger 4. 11. ob
19.	uri potopisno predavanje
o Jamajki Robija Labarja, v
organizaciji popotniškega
društva Mati zemlja.
Tretje oko v knjigi
Minuli četrtek je bila v
dvorani Celjskega doma
predstavitev knjige O poteh
samospoznavanja, katere
avtor je Vili Ravnjak.
Znani mariborski drama-
turg, duhovni učitelj, ezoterik
in pisatelj je bil rojen v Celju, z
ezoteriko pa se poglobljeno
ukvarja že več kot deset let.
Knjiga O poteh sampospozna-
vanja je enciklopedični vodnik
po različnih filozofskih, du-
hovnih in ezoteričnih idejah,
ki so v knjigi predstavljene ze-
lo pregledno in objektivno, saj
je bil glavni namen avtorja, kot
je povedal na predstavitvi, »na-
pisati knjigo o duhovnosti, ki
bo razumljiva vsakornur, ki jo
bo prijel v roke«, knjiga je
nastala po predlogi scenarija
za televizijsko serijo Tretje
oko, katere avtor je prav tako
Vili Ravnjak. Cena knjige, ki jo
lahko kupite v knjigarnah ali
naročite pri založbi Kibla v
Mariboru, je 4500 tolarjev, iz-
kupiček nove knjige Vilija Rav-
njaka, za katero avtor pravi, da
je njegova poslednja knjiga, pa
bo namenjen za šolanje tibe-
tanskih otrok v izgnanstvu.
Predstavitev knjige, ki jo je za
svoje člane in javnost pripravi-
lo vse bolj uveljavljeno celjsko
društvo Preobrazba, se je raz-
vila v prijeten družabni večer,
med katerim so obiskovalci
izmenjavali svoje znanje in iz-
kušnje s področja duhovnosti,
člani društva pa so se pogovori-
li o nadaljnjih aktivnostih -
predvsem predavanjih in de-
lavnicah, ki jih naiaeravajo v
prihodnosti pripraviti v Celju.
N.-M. S., Foto: LIDIJA
HOČEVAR-LIČKA
Vili Ravnjak je svojo novo knjigo pred polno dvorano Celjskega doma v Celju minuli četrtek
javno predstavil prvikrat, v teh dneh bosta sledili še predstavitvi v Mariboru in Ljubljani.
^ —'^l.M
10
KULTURA
Vozovnica do balade
Verzi iz indijskega nahrbtnika Nine Maruške Sedlar
Kot Ninine domače knjižne police, razde-
ljene na tri dele - filozofijo, pedagogiko in
liriko - je bilo v zadnjem letu na podoben
način usklajeno raztrojeno tudi njeno življe-
nje. Pravi, da je bilo triindvajseto leto zanjo
najsrečnejše doslej. Študij filozofije ji je zle-
zel do živega in delo pedagoginje preizkuša v
teoriji in praksi. Odpotovala je tudi v deželo
velikih pričakovanj, kjer se je kljub komaj
mesec dni trajajočem bivanju počutila bolj
doma kot kdajkoli prej in kjerkoli drugje.^
Nahrbtnik je poln in spet se mudi. Trma in
iskanje jo ženeta po zamišljeni poti že vsaj od
četrtega leta dalje, ko je v navalu jeze najnujnej-
še igrače vrgla v nahrbtnik in se odpravila od
doma. Prvič je odšla po otročje, že pri šestnaj-
stih dokončno in zares. Od takrat piše in začela
je prav v naši novinarski hiši, s katero je po svoje
tudi zrasla iz najstnice v žensko. Še vedno zna
jezno našobiti usta in stisniti oči, zamerljivost
pa je prerasla. Medtem ko se je učila o življenju,
»večnem spletu nenaključij skozi osebne in
druge poti«, za čustveno škorpijonko marsikdaj
prehude, da bi jih hladno prenesla, je našla tudi
študij, ki ga ima rada. Sprva je razmišljala o
diplomi iz novinarstva, zakaj s pisanjem se
ukvarja že dobrih osem let, kar pa zadeva študij
slovenščine, je ostalo zgolj pri spogledovanju.
»Saj bi mi koristilo, ampak ni tisto pravo«. Kaj
potem je? Uporabni nasveti prijateljev, ki so se
skušali vživeti v njeno kožo in prihodnost, so pri
njej odpovedali, kajti na srečo je spet vztrajala
pri svojem. Kar je prav enemu,
je lahko za drugega polomija.
In ko bo diplomirala iz peda-
gogike, zdaj je na pragu tretje-
ga letnika, bo skušala pri sveto-
valnem delu in kajpak tudi v
življenju vzeti v zakup načelo
različnosti. Slednje je vselej
razumela.
Kako naj bom srečna, po-
vsem brez sramu? Kako naj
ustvarjam, sprejemam, podar-
jam. Kako naj sploh bom, ko
pa vem, da si - tu?
Letošnjo pomlad je odšla v
Indijo, v »deželo skrivnostnih
obredov, revščine, bogastva,
ponižnosti, dostojanstva, jo-
ge, bogov, čudežev in sanj«.
Boeing je pristal v Kalkuti,
ona pa ni vedela, niti kje bo
prespala noč, niti kje bo kupi-
la vozovnico za na jug. Priča-
kovanje in zaskrbljenost nista
enakovredna tekmeca. Čeprav
je bila primerno opremljena s
knjigami in informacijami, se
je med potjo raje ravnala po
intuiciji in občutkih. Druga-
če, je prepričana, res nima
smisla potovati. Nina hoče na
pot, četudi s cmokom v grlu in
kepo v želodcu. Kadar se kdaj
doma zgodi, da pred televizor-
jem preživi več kot dve uri na
teden, postane resno zaskrb-
ljena, a ko je v Indiji čakala
ure in ure, da vlak premaga
zamudo, je bilo čakanje doži-
vetje. Dežela je spremenila
nekatera njena razumevanja,
zlasti pa je vanjo morda za
dolgo ali za zmeraj vcepila
doživljanje indijske duhovno-
sti in filozofije. Groza jo je
črednega nagona, verjetno za-
to rada poudari, kako pri srcu
ji je razvijanje osebne svobo-
de. Sai Baba je ni prepričal.
Zdaj preveč in jutri spet pre-
malo vere, samo zato, ker ne
poznamo - prave mere?
Je možno umreti srečen?
Indijci hodijo čakat smrt v
sveto mesto Varanasi, in ven-
dar so v deželi morda še svet-
lejši kraji. Nina je bila prva
prostovoljka iz Slovenije, ki
je kdaj delala v Misijonu ma-
tere Tereze. Poslali so jo v
Kraj čistih src. Dom za umi-
rajoče v Kalighatu. Ob pogle-
du na gobave in tuberkuloz-
ne bolnike ni časa za mediti-
ranje o človekovih poteh in
stranpoteh, vzgibih in vzro-
kih. Delo teče organizirano
in praktično, kar skorajda
nikoli ne velja za življenje,
še zlasti za Ninino ne. A
treba je bilo nazaj domov,
tudi k študiju filozofije, ki jo
je sama pri sebi že položila
na podstavek budizma. Štu-
dirala bo, si skuša dopoveda-
ti, bolj z razumom kot s sr-
cem, in zlasti izpitno litera-
turo. Vedeli smo, da ne vzdr-
ži brez pisanja, a malokdo je
vedel, da piše tudi pesmi.
Napisala jih je najprej zase,
ne da bi mislila, da jih bo
kdaj delila z občinstvom in
zbrala pogum, da obrne do-
slej znano početje. Ko z
osebnimi vprašanji grebemo
v ljudi, da bi zmogli članek,
se nam morajo odpreti. Z
intimnimi verzi se je odprla
tudi Nina.. Precej samoza-
vestno in dva dni pred šti-
rindvajsetim rojstnim dnem.
Balada za V. Kdo je V? Nav-
dih je imel vozovnico in se je
ta večer znašel v Indiji. Ni
mesto in ni le navdih, je Ni-
nina osebna uganka,
■■■■■■■■i KSENIJA LEKIČ
Literarni večer Balada za V. v celjski Antiki.
Prvič se je predstavila Nina Maruška Sedlar
Pesmi, ki zbirke še niso ugledale, so zbudile
zanimanje in pogovor.
Zakon je
padel
Ustavno sodišče je razve-
ljavilo 27. člen novele za-
kona o financiranju občin,
ki je na novo uredil tudi
financiranje kulturnih jav-
nih zavodov. Razveljavi-
tev bo ^čela veljati z no-
vim letom, sprejeta pa je
bila zato, ker parlament
pred odločanjem o noveli
zakona ni pridobil soglas-
ja prizadetih občin.
Kaj to pomeni za celjsko
kulturo? Upravnik gledališ-
ča Borut Alujevič upa »...da
se bo položaj kulturnih insti-
tucij, (obeh muzejev in gle-
dališča) popravil. Žal najbrž
ne v tem smislu, da bi bilo
denarja več, ampak vsaj ta-
ko, da bo priliv denarja re-
den. Tako bi kuhura dobila
vsaj minimum sredstev, ki ji
pripadajo, pravočasno.«
Postopek je na Ustavnem
sodišču tekel več kot leto
dni. Zakon je bil namreč
sprejet lani julija in kultur-
niki ter nekatere občine so
dvignili »vik in krik«, občini
Nova Gorica in Celje pa sta
sprožili pobudbo o ustavno-
sti.	MP
Med pozdravnim nagovorom vodje Občinske matične knjižnice v Žalcu Irene Štusej.
Predstavitev knjige Sv. Dominik
v Občinski matični knjižnici v Žalcu so predstavili knjigo Jeana-Reneja Bocheta Sv.
Dominik. Knjigo je predstavil publicist Drago Medved.
P. Manes, p. Vanči, p. Miran, p. Viktor in p. Jože so zaenkrat edini dominikanci v slovenskem
prostoru. Od leta 1995 imajo svoj lastni slovenski dominikanski vikariat, ki ga sestavljata
redovni skupnosti v Žalcu in Petrovčah. Patri, trije od njih so prišli oblečeni v svoje značilne
habite, so poleg izčrpne predstavitve ustanovitelja svojega reda, sv. Dominika, predstavili tudi
svoje življenje in delo v redovni skupnosti.
Številni prisotni so ta večer lahko prisluhnili petju p. Mirana ob spremljavi njegove kitare in na
koncu poskusili njihove zeliščne kapljice.	T. TAVČAR
Z Mravljico o impresionizmu
v Galeriji Volk v Ozki ulici v Celju so v torek o^p
razstavo likovnih del likovne delavnice in strokovn*
srečanja, ki sta ga na temo Impresionizem na Slovenska
na svoji domačiji v Slatini v Šmartnem v Rožni dolini i
oktobra pripravila Cvetka in Stane Bohinc, lastnika trgo|
ne s slikarskimi potrebščinami Mravljica.	j
Ob odprtju razstave so pripravili krajši kulturni progr|
likovna dela pa bodo na ogled do 30. novembra. S svojimi d,
se predstavljajo Damjana Bohorč, Amina Kolarič, Ida Špn
Marija Zlatoper, Metoda Žgeč, Petra Žmajde, Dušan Amat
Vič, Vlado Geršak, ing. Jurij Godec, Zoran Jošič, dr. Stanisl
Stojanovič, ing. Božidar Ščurek in Ljuban Šega iz Celja, Joži
Cajhen iz Laškega, Konrad Marčenko iz Mozirja, Sin^
Macuh iz Nazarij, Marija Ducman iz Rogaške Slatine, Via
Renčelj-Ver iz Štor ter Viktorija Meh iz Velenja.	i
Kitajski tuš na riževem papirji
Revija Likovni svet in Optika R&R Rožič odpirj
nocoj, v četrtek ob 18. uri, v prostorih optike na Gledalij
2 v Celju razstavo otroških likovnih del iz kitajs|
province Šengdu.
Celjsko občinstvo si bo lahko ogledalo 45 likovnih d(
ustvarjenih na prosto temo, izdelanih večinoma v tradici
nalni kitajski tehniki slikanja v tušu na rižev papir. Razsta'
je plod sodelovanja revije Likovni svet s sečuanskim centro
Mass Artr po kratkem kulturnem programu s tradicionali
kitajsko glasbo in nastopom flavtistke Metke Marolt, pal
razstavo za ogled odprl predstavnik kitajskega veleposlani
tva v Ljubljani.
Don Juan v HNK
v torek zvečer se je v dvorani HNK v Zagrebu dvigni
zavesa za gostovanje treh slovenskih gledališč, ki se boi
zagrebškemu občinstvu na »mini festivalu« predstavila
štirimi deli.
Prvi so se predstavili gledališčniki PDG Nova Gorica
Borštnikovo nagrajenko, Samuela Becketa, Konec igre, Iji^
Ijanska Drama bo nastopila s Krleževo V agoniji in z not
interpretacijo Linhartove igre Ta veseli dan ali Matiček se žeij
V nedeljo bodo v Zagrebu nastopili Celjani z Molierovim Di|
Juanom v režiji Jerneja Lorencija.	,
Celjani že od nekdaj dobro sodelujejo z zagrebškimi kulti
niki, oziroma gledališčniki, tudi ko gre za različne izmenja
predstav ali sodelovanja z zagreškimi umetniki, ki v Cej
gostujejo, ali pa so tu kar ostali.	N
Štipendiji Likovnih
prijateljevanj
Minulo sredo so s Sloven-
skih Konjicah podpisali po-
godbi ob podelitvi štipendij
Likovnih prijateljevanj.
Letošnji dobitnici štipen-
dije Valentina Tehovnik iz
Zeč, študentka akademije za
glasbo, in Petra Polutnik iz
Vitanja, študentka pedagoš-
ke fakultete, sta predstavnici
že tretje generacije štipendi-
stov Likovnih prijateljevanj.
Štipendistki bosta prejemali
štipendijo 28 tisoč tolarjev
iz izkupička dražbe vin na
junijskih prijateljevanjih.
Podjetje Zlati grič namreč ob
Likovnih prijateljevanjih, na
katerih se družijo vrhunski
slovenski umetniki in
telji likovne umetnosti. P"!
pravi posebno polnitev sV
jega najboljšega vina. Let®
je bila polnitev petdeset"
steklenic pripravljena ^^^
tjič. Vsako leta na dražbi
nudijo toliko steklenic, k" ■
kor je gostujočih slikarja
običajno med deset in
najst. Vse ponujene stekle"
ce prve, druge in tretje dra^
be so bile prodane in so " •
segle presenetljivo visj^
cene. Organizacijski odP,
Likovnih prijateljevanj P^
dražbo zbrana sredstva ^
menja štipendiranju ml^'^^
s širšega Konjiškega. j

NASI KRAJI IN UUDJE
11
Nov aparihotel se uveljavlja
Drugod načrti, v bivšem Slatinskem domu ponosni na rezultate - Pozneje luksuznimi apartmaji v steklu
\t času ko so po Rogaški
jjtini nezadovoljni zaradi
ij|(aterih dotrajanih hote-
nujno potrebnih obnove,
J pred nekaj tedni odprli
jparthotel Slatina. Gre za
l^vsem prenovljeni nekda-
i jj hotel Slatinski dom, ki ni
P dolga leta služil svojemu
jmenu.
r.:	i
v njem so bila nazadnje
Iromna stanovanja zaposle-
jti v zdravilišču, po zaključe-
I jobnovi pa je tam 24 sodob-
i [Opremljenih apartmajev za
ijiiskovalce Rogaške Slatine,
jstnik hotela nasproti kopa-
ifa Terme, tik ob apartmaj-
®iiVili Golf (bivši Beograjski
'om) in novi zdraviliški pro-
menadi, je mesni podjetnik
' tanc Žerak iz Rogatca, ki ga
' odkupil od zdravilišča pred
'ftni leti. Prenovo hotela iz
'ta 1860, prvega zasebnega
hotela v zgodovini Rogaške
Slatine, so opravili letos. Urad-
ne otvoritve še ni bilo, saj
pričakujejo med pomembni-
mi udeleženci tudi predsedni-
ka Slovenije.
Direktorica hotela Judita
Vrečar, ki je pred tem med
drugim vodila hotela Sava in
Donat je povedala, da so z
obiskom zadovoljni ter da so
bili zadnji konec tedna po-
vsem zasedeni. Med tujimi
gosti prihaja veliko Italija-
nov, obiskali so jih Rusi, Bel-
gijci, Izraelci, Čehi in drugi.
Med najbolj znanimi gosti
sta bili manekenka Bernarda
Marovt ter pevka Tereza Ke-
sovija.
Aparthotel nastopa na trgu
skupaj s slatinskimi Termami
ter je pred nekaj dnevi gostil
več kot dvajset novinarjev vo-
dilnih hrvaških medijev, ki so
jim predstavili ponudbo nove-
ga aparthotela in Term. Nato
so novinarji tekmovali v Žera-
kovem konjeniškem centru v
Rogatcu ter si ogledali muzej
na prostem. Hrvaško tržišče je
za Slatino zaradi bližine mili-
jonskega Zagreba posebno za-
nimivo.
Sicer pa ima Žerak na tej
lokaciji še velike načrte. Tako
namerava leta 2001 začeti z
gradnjo velikega prizidka s
steklenim pročeljem, kjer bo
24 dodatnih apartmajev luk-
suzne kategorije.
BJ
Flavta,
I jabolka In
denar
Društvo za razvoj Šošta-
Eja, ki. je organiziralo kon-
cert Vlada Kreslina in Bel-
inške bande v Šoštanju, je
epolnilo dobrodelne name-
e. Na koncertu so izžrebali
tudentsko vstopnico z de-
lamo nagrado v višini 50
lisoč tolarjev. Pihalnemu or-
kestru Zarja Šoštanj so kupili
prečno flavto, vsaki od os-
novnih šol pa podarili tri za-
Doje jabolk. Sprva so 30 tisoč
tolarjev namenili socialno
ogroženim otrokom, a na-
mere zaradi varstva osebnih
podatkov niso mogli uresni-
Sti, zato pa so denar podarili
Šoštanj skemu namiznoteniš-
temu klubu SPIN, v katere-
ga je vključenih 56 osnovno-
šolcev.	K.L.
Zelenica pred Narodnim domom je lahko tudi razstavišče na prostem.
Ptičja strašila sredi Celja
Na pobudo celjske območ-
ne izpostave Sklada RS za
ljubiteljske kulturne dejav-
nosti so učenci 12 osnovnih
in srednjih šol minulo sredo
v Celju ustvarjali ptičja stra-
šila, ki zdaj razveseljujejo
Celjane na zelenici pred ob-
činsko stavbo.
Pod mentorskim vodstvom
prof. Urške Vrečko iz OŠ Lju-
bečna so učenci osnovnih šol
Glazija, Frana Roša, Dobrna,
Vojnik, Ljubečna, Lava, Hudi-
nja. L, III. in IV. OŠ ter Šolske-
ga centra Celje in Srednje
zdravstvene šole Celje na dvo-
rišču stavbe ob Gregorčičevi
izdelali 12 ptičjih strašil, v so-
glasju z Mestno občino Celje
pa so jih Celjanom na ogled
postavili na zelenico pred Na-
rodnim domom. Strašila, v na-
ravni človeški velikosti, izde-
lana iz slame in odeta v oblači-
la, ki so jih od doma prinesli
mladi likovniki, so Celjanom v
veselje, na ogled pa bodo vse
do 10. novembra. V skladu pa
že snujejo ideje za naprej, ta-
ko da lahko na celjskih mest-
nih ulicah pričakujemo takoj,
ko bo zapadel sneg, tudi gru-
čice snežakov. Na račun ptič-
jih strašil, razstavljenih na ze-
lenici pred občinsko upravno
zgradbo, pa se med Celjani
seveda spleta vrsta hudomu-
šnih zgodbic. Omenimo le ti-
sto, da mestni svetniki v okr-
njeni zasedbi - mestni svet
sicer šteje 33 članov - sestan-
kujejo na prostem, da bi obča-
ni spoznali učinkovitost njiho-
vega dela. Poročil o slednji
sicer ni, zagotovo pa sledijo
dan po zaprtju razstave, ko se
bodo pravi mestni svetniki v
dvorani Narodnega doma
zbrali na svojem rednem zase-
danju.
mmammmmm is, Foto: GK
ZMOJEGAOKNA
Dvomi po Juanu
Ne vem, kolikokrat Vi pre-
stopite prag eminentnega
celjskega gledališča, ampak
jaz samo sebe discipliniram
z abonmajsko vstopnico. Ta
me prisili, da vidim pravza-
prav vse predstave domače-
ga teatra, to dejstvo pa me
občasno brani pred napadi
slabe vesti zaradi morebitne
premajhne pozornosti slo-
venskim kulturnim dosež-
kom. Priznam, da sem ob tej
potezi samodiscipliniranja
doslej pogosto uživala, prva
predstava letošnje celjske
gledališke sezone pa mi od-
pira celo širjavo dvomov...
Kot sem že rekla, sem leta in
leta med rednimi abonmajski-
mi obiskovalci te ali one teatr-
ske hiše. Doslej se mi je samo
dvakrat zgodilo, da sem s
predstave pobegnila med od-
morom in enkrat, da sem ob
predstavi rahlo zadremala, pa
še to bolj po lastni krivdi kot
po krivdi predstave. Prejšnji
teden pa se mi je prvič v življe-
nju zgodilo, da me niti globo-
ko spoštovanje do igralcev, ni-
ti zadrege, ki sem jih povzro-
čila poleg mene sedečim oseb-
kom, niso mogle zadržati v
dvorani do odmora. No, ja, če
bi v preddverju ne manjkala
ura, ki sicer oznanja čas pav-
ze, bi morda stisnila zobe in
odsedela še tistih deset minut,
tako pa... Ker nisem kritik in
ker nimam nobenih kompe-
tenc jazlaganja veleumnih do-
mislekov režiserja predstave
Don Juan, mi dovolite in opro-
stite le laično pripombo, da bi
se mi zadeva v obliki radijske
igre zagotovo zdela vsaj toliko
zanimiva kot dogajanje, ki
sem ga gledala na deskah Slo-
venskega ljudskega gledališča
Celje. A hkrati naj mi bo dovo-
ljeno, da nekatere druge dvo-
me kar javno oznanim.
Eno od vprašanj, ki se mi
zdi sila zanimivo je, kako da
ob zlahka pozabljivih predsta-
vah gledališče sploh ne pade v
krizo. Še nikoli nisem brala,
da bi se kakšen slovenski tea-
ter moral soočati s praznimi
dvoranami. In da bi bile po-
trebne kdovekakšne nove po-
teze, ki bi ljudi pripeljale na-
zaj pred odre. Za razliko od
kinematografov, ki so to doži-
veli in se kaj kmalu začeli času
primerneje obnašati, tržiti in
posodabljati, je gledališču vse
oproščeno. Njemu pritiče, da
ljudje še vedno sedijo na stis-
njenih sedežih premajhnih, a
staromodno lepih dvoran, da
so dolgoletni abonenti obsoje-
ni na svoj stalni sedež, čeprav
jim že lani in predlani ni ustre-
zal, da so kritiki intelektuali-
stično, blagohotni v oštevanju
in da se srednješolska mladež
po ovčje vodi na zapovedane
predstave.
Drugo vprašanje, ki me be-
ga je, kako da si ob vse hujših
splošnih zahtevah po dosled-
nosti gledališča lahko privoš-
čijo razglas »predstava odpa-
de«. Bolezen v ansamblu je pri
tem še najbolj razumljiv raz-
log, slabo vreme v juniju, ki
povzroči zamik predstave za
dobrega pol leta in prestavitev
lokacije z zunanjega slikovite-
ga prizorišča v dvorano, pa
povsem neopravičljiv vzrok
odpovedi, pa četudi gre za »sa-
mo« upokojenski abonma. Če
bi si kaj takega privoščili prire-
ditelji koncertov, bi jih zakup-
niki vstopnic žive požrli. Gle-
dališču se pa to oprosti, saj gre
vendar za »naše« umetnike,
kajne?
Tretje vprašanje je, kdaj bodo
krute tržne zakonitosti posegle
tiidi v gledališča. Saj ne, da bi
jih rada obsodila na logiko kapi-
tala, a v tujini, kjer so celo
nacionalno pomembne kultur-
ne ustanove odvisne od spon-
zorskih sredstev, so že zdavnaj
ugotovili, da to sploh ni v nes-
kladju s kakovostjo programa.
Samo načela, po katerih ga obli-
kujejo, postanejo naenkrat
mnogo bolj jasna in preverljiva.
Pa še v učinkih se morajo doka-
zati. Kaj pa pri nas?
, No, pri nas je pa kakor kdaj
in kakor se komu posreči. Vse
skupaj mene osebno včasih
zjezi do te mere, da se mi zdi
gledališče samo podobno lah-
koživcu, kakršen je Don Juan,
ki, kakor je zapisano v gleda-
liškem listu, _bbzase zahteva
popolno svobodo in zavrača
vsakršne omejitve...; zase zah-
teva ogromno in daje, kolikor
pač hoče.« Premalo.
P.S.: Me prav zanima, k^aj
je kakšno gledališče nazad-
nje prevetrilo smisel svojega
obstoja in svoje poslanstvo.
Morda bi si pa jubilejna 50.
sezona kaj takega vendarle
zaslužila?
Piše: PIKA KUKERL
Povsod so spomini
Uneh spomina na naše drage pokojne nas je pot vodila na
' konce ne le Slovenije, ampak tudi sveta. Naš bralec iz
■^uženih držav Amerike Joseph Paulic je obiskal VVashing-
" oziroma tamkajšnji spomenik padlim v Vietnamu.
.^ed njimi je bil tudi njepv sošolec, s katerim sta skupaj
Snila šolske klopi na celjski gimnaziji. Andrej Jesenek Tellis,
'"^a iz Čreta. Že leta 1954 se je preselil k materi v Chicago,
^^ph Paulic pa osem let kasneje v New York. Stike sta
'danila vse do 7. januarja leta 1968, ko je Andrej Jesenek Tellis
'Jel v Vietnamu, star komaj 27 let.
.Njegov prijatelj je letos med 58 214 vklesanimi imeni padlih
in žena na veliki steni Vietnam veterans memorial poiskal
Wo ime in nam poslal pričujočo fotografijo.	AB
Po asfaltu v Hrastje
Za prebivalce naselja Hrastje v Latkovi vasi v občini Prebold je najpomembnejša
pridobitev v zadnjem času asfaltirana cesta, ki so jo slovesno odprli minuli konec tedna.
Zbrane je najprej pozdravil predsednik režijskega odbora Brane Srčnik, ki se je vsem, ki so
sodelovali pri obnovi ceste, posebno še občini, zahvalil ter poudaril, da je pridobitev pomembna
predvsem za tam prebivajoče, dobrodošla pa bo tudi vsem drugim uporabnikom. Preboldski
župan Vinko Debelak pa je povedal, da so v občini letos asfaltirali več odsekov krajevnih cest, za
kar imajo zasluge režijski odbori, še posebej pa krajani, ki s sofinanciranjem in udarniškim
delom veliko pripomorejo. Cesto sta s prerezom traku odprta župana Vinko Debelak in
predsednik režijskega odbora Branko Srčnik (na sliki), blagoslovitev pa je opravil preboldski
župnik Franc Serec, ki je vsem zaželel varno uporabo nove ceste.	T. TAVČAR

12
TEMA TEDNA
Ko je voda prekletstvo,
ne blagoslov
Ob obletnici lanskega 4. novembra na Celjskem precej postorjenega, a pot do mirnega spanca ljudi bo še dolga
4. november 1998. Naraš-
čajoče vode. Natančno pred
enim letom se je po zgolj
osmih letih zgodba o podiv-
janih vodah na Celjskem po-
novila. Za Savinjo zdaj le
stežka zapišemo, da ima sto-
letne poplavne vode; takšna
kot je, s toliko posegi v pro-
stor v preteklih letih, spre-
menjenimi vplivi okolja in
zlasti nenadzorovanimi in
nepremišljenimi dejanji člo-
veka, je voda nevarna vsako
leto. Kot kažejo izkušnje,
zlasti jeseni, najbolj novem-
bra. Kako smo nizvodno Sa-
vinje (s pritoki, seveda) pri-
pravljeni, da se lanski 4. no-
vember in 1. november iz-
pred devetih let ne bi ponovi-
la? Smo pripravljeni, če zač-
no vodotoki naraščati? Ve-
mo, kako takrat ravnati? Naj
nas bo vode strah tudi letos?
Povodje Savinje obsega
1.770 kvadratnih kilometrov
zemljišč, na svoji 100 kilome-
trov dolgi poti se reka do Zida-
nega Mostu, kjer se izlije v
Savo, spusti za 750 višinskih
metrov. V svojem zgornjem
toku še hudourniška voda,
zlasti s hudourniškimi prito-
ki, se v spodnjem toku prelevi
v široko, leno reko. A hudo
nevarno, ko postane njeno ko-
rito pretesno za vso vodno
maso. Ob neurjih njeni zgor-
nji pritoki narastejo več sto-
krat, razlika med pretokom
Savinje v sušnem obdobju in
ob neurjih je lahko več kot
tristokratna, skoraj polovica
vseh letnih padavin pa po Sa-
vinji odteče v nekaj desetih
dneh.
Ob tem pa je dolina nepo-
sredno ob reki - morda prav
zaradi tega, ker je Savinja ve-
čino leta pohlevna voda - moč-
no poseljena. Visoke rečne vo-
de preplavljajo približno
3.500 hektarov površin, od
tega pa je kar 495 hektarov
poseljenih. Na Ljubnem, de-
nimo, je od pozidanih površin
še 32 odstotkov poplavnih, v
Nazarjih in Mozirju že 59 od-
stotkov, v Celju kar 90 odstot-
kov, v Laškem pa sta od vseh
pozidanih površin dve tretjini
poplavnih. Ljudje torej z vodo
in ob vodi, tudi ko naraste,
morajo živeti!
Takšno življenje pa je ne
samo polno prikritega strahu
in bojazni, pač pa tudi zelo
drago. V povodju Savinje in
Sotle je voda v zadnjem deset-
letju, v treh ujmah v letih
1990, 1992 in 1998, povzroči-
la za okoli 90 milijard tolarjev
škode, samo sanacija poškodb
na vodnogospodarski infra-
strukturi in delno povečanje
popjavne varnosti urbanih po-
vršin sta bili na tem območju
ocenjeni na skoraj 21 milijard
tolarjev. Pri teh vrtoglavih
vsotah pa človeka vseeno naj-
bolj pretrese usoda posamez-
nika, družine, ki je denimo v
osmih letih z velikim odpove-
dovanjem uspela prenoviti in
na novo opremiti svoj dom, pa
je pred natančno enim letom
spet ostala brez vsega. Kdaj -
in za koliko časa, se sprašuje-
jo v tej družini - bodo spet
lahko zaživeli normalno?
Brez strahu pred vodo in s
trdnimi zagotovili, da je nji-
hov dom varen!
Naj bo Celjane
strah ali ne?
Je Celje varno pred poplava-
mi? Kaj bi se zgodilo, če te dni
vodostaj Savinje naraste na"
lansko raven? Bi mesto to
»zdržalo«?
V preteklem letu, zagotav-
ljajo odgovorni v Celju, v me-
stu ob Savinji glede zagotav-
ljanja boljše poplavne varno-
sti niso držali križem rok.
Mestni svetniki so potrdili 3-
letni program ukrepov za po-
večanje poplavne varnosti Ce-
lja, vreden 687 milijonov to-
larjev. So Medlog in Špica,
Lisce, Čret, Skalna klet, Polu-
le in Gaji že varna naselja?
Odgovorni zagotavljajo, da bi
razen Medloga, Špice in mest-
nega predela ob levem bregu
Savinje, nekje do Splavarja,
ostali predeli Celja ob enaki
ravni visoke vode, kot smo jo
preživeli lani, morali ostati
suhi. Za Skalno klet je razen v
predelu mostu čez Voglajno
na Teharski, kjer bi bilo po-
trebno varovanje z vrečami,
poskrbljeno, te dni bodo zače-
li tudi z odstranjevanjem pla-
vin in odvečne zarasti z desne
brežine Savinje od Polul do
Tremerij. Da bi bila večina
Celja na suhem, zagotavljajo
lokalni ukrepi, ki so bili izve-
deni doslej, ali pa jih zaklju-
čujejo prav v teh dneh. Med-
log in Špica, posledično pa
celoten mestni predel ob le-
vem bregu Savinje, terjajo si-
stemske rešitve.
Celju je po revidirani oceni
poplavni škode, usklajeni z
metodologijo sektorja trajnih
sanacij ministrstva za okolje
in prostor, država priznala za
1,1 milijarde tolarjev škode.
Glede na delitveni ključ pa naj
bi država interventno poskr-
bela za pokritje 35 odstotkov
škode, pri čemer je vsa nastala
škoda na vodotokih ter objek-
tih industrije in malega gospo-
darstva izvzeta iz teh številk.
Celje je 153 milijonov tolar-
jev po 1. interventnem zakonu
že dobilo in jih tudi v celoti
potrošilo za nujna dela na ko-
munalni in cestni infrastruk-
turi, javnih objektih ter v
kmetijstvu, 15 milijonov to-
larjev pa so od tega namenili
za pomoč okoli 800 poplav-
Ijencem. Z maja sprejetim za-
konom o odpravi posledic po-
plave naj bi Celje letos dobilo
še 90 milijonov, prihodnje le-
to pa okoli 128 milijonov to-
larjev. Do konca oktobra niti
tolarja od teh predvidenih 90
milijonov v občino še ni priš-
lo. Bo pa ta denar, tako kot
prva nakazila, porabljen za
sanacijo.
V domačem, fnestnem pro-
računu, so za odpravljanje po-
sledic poplave skupaj za okoli
16 milijonov tolarjev segli še v
rezervni sklad in proračunska
sredstva za elementar. Zavod
za planiranje in izgradnjo Ce-
lje se mora z opravljenimi deli
letos uokviriti v program, vre-
den 50 milijonov tolarjev, pri
čemer je že jasno, da bo zaradi
smiselne zaokrožitve del v po-
sameznih naseljih opravljene-
ga dela več, odgovor na to,
kako pokriti razliko, pa bo
treba še poiskati. Na kanaliza-
cijskem sistemu, ki v Celju še
ni dograjen in je bil ob dose-
danjih poplavah resnično ra-
kava rana poplavne varnosti
ljudi, pa je letos narejenega za
preko 100 milijonov tolarjev.
Najpomembnejše so vsekakor
vgradnje povratnih loput ozi-
roma zaklopk na vseh petih
iztokih v Savinjo ter na Voglaj-
ni, pri čemer je prav zdaj od-
prto gradbišče pri objektu
Tkanine na Teharski, kjer bo-
do predvidoma do maja ali
junija 2000 zaključili tudi z
gradnjo črpališča. Vse vgraje-
ne zaklopke bodo dobile tudi
svoja črpališča, a takrat, ko bo
na voljo dovolj denarja, saj
samo postavitev enega črpališ-
ča stane od 25 do 30 milijonov
tolarjev...
Rešitev ni v
Marija Gradcu
Najprej sta bila pod vodo
železniška podvoza na glavni
cesti Laško-Zidani Most in na
regionalni cesti Laško-Marija
Gradec, ob desetih zvečer so
klicali na pomoč z domačije
Zorko v Rifengozdu. Pol ure
pred polnočjo so gasilci že
pričeli črpati vodo in reševati
premoženje v trgovinah, kul-
turnem centru, stanovanjskih
hišah in blokih, policijski po-
staji... Kmalu je vse njihovo
početje postalo brezupno.
Med eno in drugo uro zjutraj,
4. novembra, se je Savinja
razlila čez bregove in narašča-
la še naprej. Ob pol enajstih je
gladina vode dosegla 670 cen-
timetrov in je bila višja kot ob
poplavi leta 1990. Po večjem
delu Laškega so se lahko vozili
le s čolni. Voda je zalila objek-
te kmetijske zadruge, pivovar-
no, stanovanjske hiše na Tru-
barjevem nabrežju, na Valva-
zorjevem trgu, na Rimski ce-
sti, hotela Hum in Savinjo,
zdravilišče, bencinsko črpal-
ko, vse bloke ob Badovinčevi
in Poženelovi ulici, mnoge
stanovanjske hiše v Marija
Gradcu...
Podoba, kakršno si je prav
vsak Laščan vtisnil globoko v
spomin, in zaradi katere mar-
sikoga ob nekoliko večjem de-
ževju preleti srh. V samo os-
mih letih so jo doživeli dva-
krat in vsakič je pustila kata-
strofalne posledice. Ne le ma-
terialne, tudi na dušah ljudi.
In nihče na tem svetu jim ne
more zagotoviti, da se ne bo
več ponovilo. Vsaj do takrat
ne, dokler država ne bo v celo-
ti izvršila protipoplavnega
programa in Laško ne bo več
eno od najbolj ogroženih ob-
močij v porečju Savinje.
V Laškem so zaradi popla-
ve utrpeli za nekaj več kot
2,3 milijarde tolarjev gmot-
ne škode. Najbolj je bilo pri-
zadeto gospodarstvo, na kra-
jevnih in lokalnih cestah je
bilo za pol milijarde tolarjev
škode, voda je uničila 3.500
kvadratnih metrov stano-
vanjskih in 14.500 kvadrat-
nih metrov kletnih površin
in naredila za preko 200 mi-
lijonov tolarjev škode, v
kmetijstvu je bilo škode za
45 milijonov tolarjev. V pod-
jetjih so si kmalu opomogli,
ljudje - mnogi so začasno
ostali brez strehe nad glavo -
so rabili več časa. Danes je
sicer na videz spet vse na
svojem mestu, razen zemelj-
skih plazov, vendar se v Laš-
kem, kot pravi župan Jože
Rajh, marsikaterega popra-
vila ali pa ukrepa za zmanj-
šanje poplavne ogroženosti
niso lotili zato, ker sami ni-
majo denarja, država pa pri
pošiljanju tovrstne pomoči
ni le do skrajnosti škrta, am-
pak je tudi počasiraTV skladu
z zakonom za odpravo posle-
dic poplav bi morali v Laš-
kem letos dobiti 51 milijo-
nov tolarjev, a so jih doslej
dobili le 28. Za prihodt
leto so jim jih obljubili ;
Vse skupaj bolj za blaževj
gen.
Vprašanje je, kaj bo
nuarja prihodnje leto, koj
bi v Podjetju za urejanje;
da v Celju dokončali proj^
te za ureditev marijagraši
ga ovinka, in ko bo tudi zi
no, koliko bo za ta poseg,
katerega mnogi v LaŠkj
menijo, da jih bo rešil pf
novimi poplavami, tre
plačati. Po prvih ocenah i
bi ureditev ovinka in pog]
bitev struge Savinje stala i(
milijonov tolarjev, vend
bo končna cena, ki naj bi
jo razdelili država, občina
laška podjetja, zagotovo vj
ja. Poleg tega pa učinek te]
ukrepa, ki bi mu nujno m
ralo slediti še urejanje Sa\
nje vse do ovinka na Udm
tu, še zdaleč ne bo odreš
joč, saj bi, pravijo stroko
njaki, gladino vode znižal
za kakšnih deset odstotke
»To sicer ni nepomembno
pravi župan Rajh, »saj c
večjih nalivih nekateri de
mesta in okolice ne bi bi
več poplavno ogroženi, nel
pa prav nič pomenilo ob pi
novni katastrofi.« Prava reJ
tev pred ponovnimi poplavi
mi za Laško torej nista ureje
marijagraški ovinek in zad
ževalne lopute v kanalizacij
Ključ vsega »leži« v zgornjei
toku Savinje ter v dokončni
ukrepih in rešitvah.
To pa seveda ni prav noben
opravičilo, da z urejanjem Sj
vinje v Marija Gradcu nis
pričeli že letos. Ljudje, ki živi
jo v bližini reke, dvomijo, di
bodo projekti sploh narejeni
Bentijo nad občino - upraviče
no, ali pa zato, ker ji je najt)
ližja, češ, da doslej zanje i
prav nič naredila, da se raj
kot s Savinjo ubada s plazoi^
in da se ni potrudila niti toli
ko, da bi ob bregu odstranit
kakšnih 500 kubičnih metroi
peska, ki so ga nanosile lanski
"vode. Spet bo prišla Savinja ii
nam poplavila hiše, pravijo
In spet bomo morali škodi
poravnati sami.
IVANA STAMEJČIČ
JANJA INTlHAl
Bo nov zaščitni zid v Liscah dovolj visok?
V spodnjesavinjskih občinah (Braslovče, Polzela, Pn
bold. Tabor, Vransko in Žalec) so letos v področje vodnej
gospodarstva vložili več kot 55 milijonov tolarjev - približi
polovico denarja za redno vzdrževanje, drugo polovico p
za sanacijo po poplavah. Od zadnjega je največ, 13 miliji
nov tolarjev, namenjenih ureditvi Savinje v Ločici.
Pokopališče u Laškem lani. Se bo zgodba ponovila?

TEDMA TEDNA
13
Med namigovanji in dejstvi
Predsednik parlamentarnega odbora za infrastrukturo in okolja Jakob Presečnik o sanaciji po poplavah
in konkretnih projektih
»Dejstvo je, da se je po
-jplavah, podobno kot pri
pgih nesrečah, naredilo
pajveč prvo leto po katastro-
I po moji oceni, kar se je
^trdilo tudi na sestanku
jupanov v Žalcu in kakor
jcenjujejo občinske struk-
iiire vzdolž Savinje, ne mo-
[emo govoriti o nekakovost-
jem in nestrokovnem pri-
jtopu,« je oceno glede po-
plavne ogroženosti in oprav-
ljenih del začel poslanec in
predsednik parlamentarne-
ga odbora za infrastrukturo
in okolje Jakob Presečnik.
v »Po letih 1993 m 1994 je,
, (ledano skozi proračun, država
il zmanjšala sredstva za sanacij-
Iska in vzdrževalna dela, tudi
I ista, ki zagotavljajo večjo po-
plavno varnost, drugega vira pa
J ji bilo. Sredstev, namenjenih
i za vodarstvo, je bilo desetkrat-
ikrat manj kot pred poplavo v
tetu 1990 - razlog so posebna
(iterventna sredstva, ki pa jih
i bsneje ni bilo več in postavka
t ostala ista. Tako so se šele v
iroračunu 1998 povečala sreds-
to za vzdrževanje, pojavila pa
leje tudi nova postavka - sreds-
ya za investicijsko vzdrževa-
ije, recimo temu novogradnje,
ako so šele od tega leta v
[gradnji nekateri objekti, ki so
Jobesedno kričah po obnovi
I iziroma novogradnjah,« je pre-
pričan Jakob Presečnik.
] Poplave, ki ogrožajo vse
kraje ob Savinji, se pričenja-
jo že v Zgornji Savinjski do-
lini. Kako ocenjujete stanje
po poplavi v letu 1990?
Osebno menim, da je večina
objektov saniranih in obnov-
ljenih ter tako bistveno izbolj-
šujejo poplavno varnost na po-
sameznih področjih. Luče so
varne, tudi Ljubno, če odšteje-
mo neurejenost spodnjega dela
Savinje in očitno doseženega
dogovora o gradnji Marčinko-
vega jezu, za katerega so sreds-
tva že v letošnjem proračunu.
Z izgradnjo spodnjerečiškega
jezu se je stanje izboljšalo v
Nazarjah, Spodnji Rečici in
industrijski coni, poleg tega ne
prihaja do zaprodovanja sotoč-
ja Drete in Savinje, kjer se je
zaradi nanosov nenehno manj-
šal pretočni profil. Ko bodo
uredili brežine, bo stanje gor-
vodno precej varno. Pred krat-
kim so se začela dela na sanaci-
ji levega brega Drete v Nazar-
jah, kjer je reka v dveh popla-
vah prebila nasip, in tako bodo
varne tudi Nazarje. Tudi lokal-
no se stvar izboljšujejo z grad-
njo nekaterih premostitvenih
objektov, kot so mostovi v Na-
zarjah, Mozirju in Graščinski v
Gornjem Gradu, kjer bodo v
centru gradili še en most.
Ob vsem opravljenem delu
in precejšnjih sredstvih pa so
še vedno kritična področja...
Ostane problem potoka Re-
čica skozi istoimenski kraj, v
potoku so letos ščistili strugo,
za dokončno varnost pa- ni
druge rešitve kot zadržati del
vode na višje ležečih področ-
jih, za kar je idejna študija
narejena. Drugi ukrep je grad-
nja premostitvenih objektov,
tretji pa boljša zaščita brežin.
Za Zadrečko dolino je pri-
pravljena projektna naloga,
na podlagi katere se bo poka-
zalo, katere ukrepe bo treba
opraviti vzdolž Drete - zagoto-
vo pa bo treba predvideti povr-
šine, kjer se bo voda razlivala.
Če bi Dreto spravili v korito,
bi bil to- nož v hrbet vsem
drugim nizvodnim protipo-
plavnim prizadevanjem;
sploh pa drugačnih nizvodnih
ukrepov ni možno izvesti. Os-
tane še področje od Grušovelj
do Spodnje Rečice oziroma
Trnovca na drugi strani Savi-
nje, kjer sta nujni sanacija
brežin in usmeritev Savinje do
razlivnih območij. Najhujši je
problem varnosti ločkega dela
Mozirja, kjer pa ni druge reši-
tve kot širitev Savinje. Zaradi
obsega del in urbanizacije ter
posrednih stroškov dvomim,
da bo ideja za 6 metrov širšo
korito v dolžini 1,5 kilometra
od Ribiškega doma kmalu
uresničena. •
Kateri ukrepi so predvide-
ni nizvodno ob reki Savinji?
Vsi ukrepi, predvsem tisti,
ki zagotavljajo začasno aku-
muliranje vode, bodo pripo-
mogli k večji poplavni varno-
sti v Spodnji Savinjski dolini,
vključno s Celjem in Laškim,
kjer je problem največji. Sicer
se tudi tu izvaja par nujnih
ukrepov, med njimi izgradnja
polzelskega jezu; predvsem
pa bo treba zagotoviti poplav-
na področja, ki so bila predvi-
dena že z regulacijo Savinje v
času Avstroogrske. Izvedla se
bo še ureditev večje propust-
nosti v Laškem, da ne bo pri-
hajalo do zajezitve Savinje.
Večina stvari in ukrepov je
znanih, nekaj sredstev zago^
tovljenih z interventnim zako-
nom, sprejetim po poplavi
1998 in ki velja za letos in leto
2000. Obstaja mnogo namigo-
vanj, da je celjsko področje
dobilo premalo denarja -
osebno verjamem stroki, da je
razrez po posameznih vodno-
gospodarskih področjih do
neke mere pravičen.
Nekateri krajni se razbur-
jajo zaradi milijonov, o ka-
terih se govori in ki so po-
rabljeni, dela pa niso vidna?
Redno vzdrževanje je treba
izvajati na vseh rekah, poto-
kih, bregovih..., ta sredstva so
včasih razmetana na kratkih, a
nujnih odsekih. Takšnih odse-
kov je precej, dela pa niso tako
vidna kot pri novogradnjah.
Napovedi za leto 2000...
Opravilo se bo dokončanje
brežin pri spodnjerečiškem
jezu, posredno tudi sanacija
izliva Rečice v Savinjo; zgra-
dil se bo zaščitni nasip v Na-
zarjah in Marčinkov jez na
Ljubnem. Nižje se bo storilo
sorazmerno malo - drugo leto
naj bi gradili polzelski jez in
razširili Savinjo v marijagraš-
kem ovinku. Proračun za leto
2000 v osnovi ni boljši od
letošnjega, tako da nisem po-
seben optimist, kar tiče vars-
tvo pred poplavami.
-	URŠKA SELIŠNIK
KOMENTIRAMO
Vodo mora krotiti
država
Očitati lokalnim skupno-
stim na Celjskem, da si v pre-
teklem letu niso po svojih naj-
boljših močeh prizadevale, da
bi za zagotavljanje poplavne
varnosti ljudi storile kar naj-
več. bi bilo danes krivično.
Prav tako, kot bi krivico storili
stroki, če bi ji očitali, da ne ve,
kaj in kako ravnati z vodo, če
bi le imela na voljo dovolj
denarja.
Obema, najbolj pa seveda
lokalnim skupnostim, lahko
včeraj, danes in bojim se, da
to velja tudi za jutri, očitamo
le to, da ne znajo dovolj glasno
in odločno - saj imajo na voljo
resnično polno malho argu-
mentov - od države zahtevati,
da končno ukroti vode. 90 mi-
lijard tolarjev škode v samo
osmih letih v vodnih ujmah na
Celjskem je za lokalce še do-
daten argument, ki bi moral
prepričati tudi finančno logi-
ko države.
Savinja na svoji 100 kilome-
trov dolgi poti ne ogroža zgolj
Zgornje in Spodnjesavinjča-
nov, Celjanov in Laščanov,
ogroža Slovenijo. In nedopust-
no je, da država že skoraj
desetletje sprejema tako po-
memben zakon, kot je tisti, ki
bi uredil gospodarjenje z vo-
dami. Zakon o vodah niti v
parlamentarno proceduro še
ni prišel! In nenazadnje to
tudi ni čudno, saj na državni
ravni za vode v Sloveniji »skr-
bi« kakšna desetina ljudi - če
pri tem pomislimo samo na
ceste, s katerimi se v različnih
upravah in direkcijah ukvar-
jajo številčno močni štabi stro-
kovnjakov, potem ukrotitve
voda v tako bližnji prihodno-
sti najbržda še ne bomo doča-
kali.
S svojim pasivnim odno-
som država dopušča - upam,
da tega resno vendarle ne
pričakuje - da bi se glede
celovitega zagotavljanja po-
plavne varnosti v porečju Sa-
vinje dogovarjale kar lokal-
ne skupnosti same. Pa tega
ne morejo, reka je namreč
na nek način državna, vse-
kakor pa je v pristojnosti dr-
žave to, da celovito uredi in
uskladi vse ukrepe, poveza-
ne z njo. Pa če omenimo
samo razlivna območja, de-
nimo. Tisto, kar občine lah-
ko same, v skrajnem prime-
ru celo z denarjem svojih
proračunov, priškrnjenem
na račun cest, šolstva in dru-
gih področij, storijo, je le to,
da ukrepajo lokalno. Pa še
pri tem morajo misliti glo-
balno, sicer lahko Mozirje
škodi Žalcu, Žalec namoči
Celje, Celje pa potopi Laš-
ko... Na potezi je resnično
država!
IVANA STAMEJČIČ
Leta 1998 so plavali tudi avtomobili...
Stevilice, ici
govorijo zase
Po gradivu, ki ga je za
Movno srečanje županov
^ Žalcu pripavila celjska
izpostava Uprave RS za
'arstvo narave bi v petih
'etih za nujna interventna
^ela, sanacijska dela in in-
'frventne investicije potre-
bah 11,722 milijarde to-
larjev.
Prvi interventni zakon iz le-
1998 je prinesel 77 milijo-
■^ov tolarjev, iz drugega inter-
ventnega zakona so zagotovili
milijona tolarjev; iz istega
"Oslova pa je 148 milijonov
?opjno zagotovljenih. Sku-
N so v letošnjem letu razpo-
^gali s 317 milijonov tolarjev;
"letu 2000 pa naj bi pogojno
[Ugotovili 554 milijonov to-
•arjev.
Za investicijsko vzdrževanje
lani grejeli 67 milijonov
'''larjev (Zuntarjev jez v Stru-
ph in spodnjerečiški jez), za
^'os in prihodnje leto pa 175
bilijonov tolarjev, od česar so
porabili že 138 milijonov to-
'fjev (spodnjerečiški jez.
Marčinkov jez na Ljubnem in
hudournik Jurčef; projekti Sa-
vinja v Laškem, polzelski jez,
sanacija podtalnih razmer in
poplavna ogroženost v območ-
ju polzelskega jezu ter projekt
sanacije regulacijskih objek-
tov zadrževalnika Sotelsko je-
zero) - tako za leto 2000 ostane
37 milijonov tolarjev. Redno
vzdrževanje in opravljanje
strokovnega dela javne vodno-
gospodarske službe znašajo le-
tos 304 milijone tolarjev.
V proračunu za leto 2000, ki
seveda še ni sprejet, je za vod-
no gospodarstvo Savinje in
Sotle za redno vzdrževanje na-
menjenih 305 milijonov tolar-
jev, za celotno Slovenijo pa
2,4 milijarde tolarjev; za inve-
sticijsko vzdrževanje je pred-
videnih 86 milijonov tolarjev,
za Slovenijo pa 700 milijonov
tolarjev; po interventnem za-
konu pa v letu 2000 vodnemu
gospodarstvu Savinje in Sotle
pripada 554 milijonov tolar-
jev, celi Sloveniji pa 2,6 mili-
jarde tolarjev.	US

14
NASI KRAJI IN UUDJE
Nelopircki visijo pri Pacniku
v Laškem so ustanovili Klub ljubiteljev laškega piva
fc ....... ^
Imenujejo se Netopirčki.
Zaradi tistega »pira« v besedi
in ker člani kluba, prav tako
kot netopirji, radi visijo. Za
šankom, v dobri družbi in z
vrčkom piva, seveda.
J.«
Jedro kluba sestavlja za sedaj
petnajst ljubiteljev piva, za svoj
domicil pa so si izbrali gostilno
Pačnik. Imajo tudi 5-člansko
vodstvo, za predsednika pa so
izvolili Milana Višnerja. V pr-
vih dneh decembra bo laški
klub, ki se, najbrž zaradi svoje-
ga poslanstva, raje imenuje
omizje, pripravil prvo srečanje
ljubiteljev piva, do takrat pa se
bo število članov najbrž krepko
povečalo. In to kljub temu, da v
klub ne moreš priti kar tako.
Klubska pravila namreč določa-
jo, da lahko novega člana pripe-
lje le stari član. Laški ljubitelji
piva pravijo, da niso ne pivski
šovinisti, saj poudarjajo žlaht-
nost vseh vrst piva, ne le laške-
ga, na katerega sicer prisegajo,
ne moški šovinisti. Eden prvih
sklepov, ki so jih sprejeli na
nedavnem ustanovnem sestan-
ku, se namreč glasi, da bodo v
svoje vrste poskušali vključiti
tudi čim več žensk.
In zakaj klubi ljubiteljev laš-
kega piva? V Laškem pravijo, da
zato, ker želijo oblikovati piv-
sko kulturo. Kultura pitja piva
pri nas je namreč še vedno na
stopnji »žlampanja« in »naceja-
nja«. S pomočjo klubov naj bi
se odmaknili od te preproščine
in nekulturnosti ter dali pivu
pravo vrednost. Zato člani pri-
segajo na zmernost in poudarja-
jo geslo »Raje manj, a dobro«.
Kot nesprejemljivo zavračajo
dolivanje svežega piva k nepo-
pitemu, pretakanje odvečne pe-
ne iz enega vrčka v drugega ter
mešanje piva in žganja. Tako
imenovano porezano pivo, pra-
vijo v laškem klubu, je izraz
pomanjkanja okusa, je žaljivo
do piva, ki je s tem ponižano na
vlogo splakovalca, poleg tega je
najpogosteje tudi znak prikrite-
ga alkoholizma, ki pa je nez-
družljivo s hotenji članov klu-
bov.	JI
Ustanovno omizje poznavalcev in ljubiteljev laškega piva i; gostilni Pačnik.
Naloge za boljše sodelovanje
Predstavniki vodstva skoraj deset tisoč članske organizacije
ZŠAM Slovenije so se sestali v Rogaški Slatini in se pogovorili
o perspektivah in prihodnosti šoferske zveze in združenj
poklicnih voznikov ter avtomehanikov na Celjskem, kar bo
nedvomno pripomoglo k boljšemu sodelovanju. Tudi v pri-
hodnje bo ostalo osrednje gibalo te organizacije preventivno
delo v cestnem prometu, skrb za člane, izobraževanje ter
pomoč članom pb različnih zadregah. Najtežje so gotovo
izguba delovnega mesta, podcenjevanje težavnosti in zahtev-
nosti poklica ter nekateri vidiki prometne zakonodaje, ki
poklicne voznike ogrožajo.	JOŽE MIKLAVC
Grif - 26
Revija Grif ni namenjena
le alpinistom, pač pa vse bolj
tudi drugim ljubiteljem na-
rave. Že v uvodnem članku
lahko preberemo daljšo re-
portažo, ki so jo iz Omana,
manjše azijske države, pri-
pravili Bojan in Živa Brecelj,
kjer pa je »zares kaj videti«.
Drzne so plezalne poti na
Cerro torre, goro sumničenj in
prevar, katerega zgodovino os-
vajanja opisuje Tadej Golob ob
fotografijah Silva, Kara. Temu
sledi nekaj »bolj po domače«:
Špela Ledinek je opisala delov-
ne počitnice na planini Krste-
nici na Spodnjih bohinjskih
planinah, Viktor Luskovec pa
nam predstavlja orla, veličast-
nega in ogroženega kralja slo-
venskega neba. Tanja Pavček
nam predstavlja podjetje Gore,
ki izdeluje in prodaja vetrovke
iz čudežne membrane MM. Ob
200-letnici prvega vzpona Va-
lentina Staniča na Watzmann,
najvišji vrh Bavarske, je tudi
Grif še enkrat predstavil življe-
nje tega prvega pravega alpini-
sta. Iz Andov so v tej številki
kar trije prispevki. Jure Juhasz
in Andrej Markovič sta prečka-
la vzhodno steno Chacraraja,
piramido pustega granita in
snega, Gregor Lačen in Iztok
Mihev sta po koroški smeri
prišla na Huantsan, 6395 m
visoko »filmsko goro«, Katja
Frelih in Matjaž Rakušček pa
sta smučala med seraki in raz-
pokami s Chopicalquija. Pri-
mož Grilc in Jana Vojvoda na-
povedujeta tudi pri nas »boul-
dering«, novo športno panogo.
Jernej Mlekuž je veslal po brzi-
cah na Korziki, Marjan Žiber-
na pa je kolesaril po Kanadi.
Grega Križman in Tomaž Košir
nadaljujeta s pisanjem o gor-
skih kolesih, Urban Golob in
Bor Štrancar pa sta pripravila
zgodovino tehničnega plezanja
v Ospu. Mateja Pate in Urban
Golob sta se povzpela po »veve-
ričjih sledeh« na Škrlatico, eno
od gora slovenske klasike. Pe-
ter Gedei se je v fotogaleriji še
enkrat predstavil kot dober
jamski fotograf. V prilogi revi-
je pa lahko preberemo še več
alpinističnih novic.
CIRIL VELKOVRH
Ribiči se pripravljajo na zimo
Na Proseniškem minevajo sobote v znamenju ribičev iz celjske ribiške družine, ki
odlavljajo ribe v svojih petih ribniki.
Minulo soboto je bil na vrsti drugi ribnik, v katerem gojijo krape, smuče in ščuke. Skupno so
celjski ribiči odlovili 3,5 tone rib - veliko večino so vložili v Šmartinsko jezero, nekaj več kot 600
kilogramov rib plemenk pa v prezimovni ribnik. Čez zimo bodo ribnike na Proseniškem
dezinfecirali, spomladi pa jih spet napolnili z vodo in vložili plemenske jate. Poleg skoraj treh
ton rib so Celjani včeraj, torej v sredo, v Šmartinsko jezero vložili še 6 ton rib, ki so jih kupili na
Ptuju.	US. Foto: SHERPA
Manj je več
Spletni iskalniki in imeni-
ki so z leti iz majhnih mlinč-
kov prerasli v gigantske por-
tale. Danes nam ponujajo
morje informacij, razvršče-
nih v tisoče podpodročij, ta-
ko da se včasih prav težko
znajdemo med njimi. Da bo
mera polna, se vsak dan po-
javljajo novi, specializirani
portali za to in ono področje
našega življenja. Informa-
cijska preobremenitev? Go-
tovo.
Rešitev je lahko tudi na nas-
protnem bregu reke, sta lan-
sko leto pomisHla Larry Page
in Sergey Brin in ustanovila
Google (www.google.com),
enega izmed uporabniku naj-
bolj prijaznih iskalnikov na
spletu. Osnovna stran je poleg
obveznega naslova in štirih
povezav - o njih kasneje - se-
stavljena iz okenca, v katerega
vpišemo iskani niz znakov ter
dveh gumbov. Če pritisnemo
levega, nam iskalnik vrne vse
zadetke, ki jih je našel, če pa
pritisnemo desnega, nas pove-
že s prvim zadetkom iz sezna-
ma. Nič čudnega, če ta gumb
nosi naziv »Fm feeling lucky«.
Sicer pa je tisto, kar se
skriva pod pokrovom tega
stroja, vse prej kot enostav-
no. Iskalnik namreč deluje
na zapletenem matematič-
nem algoritmu, ki mi je vse
prej kot jasen, vendar naj bi
pri vsej stvari šlo za to, da
iskalnik ne izbira samo za-
detke, ki vsebujejo vpisane
besede, temveč ocenjuje nj
hovo pomembnost na osnoi
povezav na druge strani, r,
zultat tega je, da nas Googi
ne zasuje z množico nepc
membnih podatkov, ampa
nam posreduje relevantne ij
sveže naslove, kjer naj bij
nahajale želene informacij
Nekako tako boste lahj^
prebrali, če boste kliknili n
povezavo About Google,
je ena izmed štirih poveza
ki sem jih maloprej omeni
Tam je namreč med drugi:
pojasnjen princip delovan
iskalnika.	'
Druga povezava je nami
njena tistim, ki bi radi sodi
lovali z Googlom, tretja ji
pod iskalnim oknom in nud
iskanje med milijoni urad
nih dokumentov ZDA, zad
nja pa je namenjena ljubite
Ijem operacijskega sistemj
Linux. Nič takšnega, kar h
posebej pritegnilo povprei!
nega Evropejca, ki se ne ufe
varja Linuxom, torej.. »Ži
zaradi tega mora biti iskal
nik prekleto dober,« sen
najprej pomislil. Pa poglej
mo.	1
Iskalni algoritem je resnig
no nekaj posebnega. Poizkusi
sem z nekaj besedami iz raz?
ličnih področij in niti enkrat
se mi ni zgodilo, da bi dobi
kakšen naslov, ki ne bi bi
povezan s tistim, kar sem is
kal. Morda res nisem poizku;
šal dovolj dolgo ali pa sem
imel srečo, toda nad rezultati
sem bil presenečen. Enostav^
no, nezapleteno, učinkovito.
Izbiral sem lahko med raz-
ličnim številom zadetkov v iz*
pisu na eni strani. Najmanj
deset, največ sto in še trideset
za vmes. Prednost izpisi
manjšega števila zadetkov na
eni strani je v tem, da se nain
stran hitreje izpiše, toda ^^
želimo gledati naprej, mora-
mo nalagati nove strani. Če
zahtevamo, naj nam izpiše p^^
sto zadetkov pa se bo stran
počasneje izpisala, a jo borfO
lahko potem hitreje preglede;
vali. Kakor za koga. Vendar
imajo to opcijo tudi ostali iS}
kalniki. Tisto, kar je najbol)^
fascinantno, je prav preprog
stost. Ki potrjuje pravilo, daj^.^
manj več. Google bo imel
cej posnemovalcev, verjemite,
mi.	J
Vasja Ocvir^
vasja@eurocom.^',
Vodene vaje za dve društvi
v začetku oktobra so v
Zdravilišču Laško začeli z
vodenimi vajami za člane
Društva psoriatikov Slove-
nije v celjski regiji.
Psoriaza ali luskavica je
kronična, dedno pogojena,
nalezljiva, vnetna kožna bo-
lezen. Dostikrat napreduje v
obliki revmatičnega obolenja
sklepov. Zato so zelo po-
membne vaje za povečanje
gibljivosti hrbtenice ter
okončin, za krepitev hrbtnih
mišic, raztezne vaje, vaje na
žogi, s trakovi za pridobiva-
nje moči, vaje za splošno
kondicijo ter vaje v vodi.
Društvo psoriatikov Slove-
nije, ki je letos praznovalo
dvajset let delovanja, vodi pa
ga primarij Jože Arzenšek,
dr. med., ima osem podruž-
nic. Predsednica celjske je
Nataša Koser, dr. med., ki
vsako drugo in četrto sredo v
mesecu ob 18. uri prihaja v
Zdravilišče Laško na plavanje
in organizirano vadbo pod
strokovnim vodstvom fizio-
terapevtov.
Ta mesec bo preteklo eno
leto, odkar so v Zdravilišču
Laško pričeli z vodenimi va-
jami člani društva bolnikov
in invalidov z ankilozirajo-
čim spondilitisom celjske re-
gije. Organizirano vadbo
imajo ob sredah ob 17. uri. V
društvu želijo, da bi se vztraj-
nim in vestnim članom pri-
družili tudi drugi, saj je vsa-
kodnevna telovadba najpo-
membnejša.	M.A.
DESKANJE
PO SPLETU

NASI KRAJI IN UUDJE
15
Hokej v Konjicah
nedavno so v Slovenskih
.jicah registrirali hokej-
,Rlub.
,Upam, da bodo lahko ure-
I hokejsko igrišče v šport-
^ parku. Obljubili so, da
, Jo tam popravili betonsko
jiago, saj so drevesne kore-
je že precej načele sedanjo.
" 1 dokler pa ni ledu in pravih
\ ,[iienskih pogojev, je naša
' jt)oljša rešitev asfaltno igriš-
če pred športno dvorano, kjer
je postavljen tudi poligon za
rolanje,« pravi vodja hokejske
sekcije Lovro Kohne. Skupaj s
predsednikom kluba Toma-
žem Končanom in vodjo hi-
trostnega rolanja Blažem Šeli-
hom, je gonilna sila hokejske-
ga kluba, ki je bil uradno regi-
striran pred slabima dvema
mesecema in ima trenutno več
kot trideset članov, katerih
povprečna starost je petnajst
let.
Klub ima svoje prostore v
Mladinskem kulturnem cen-
tru na Celjski, kjer mu je del
prostora odstopil Klub štu-
dentov Dravinjske doline. Po-
magal jim je tudi Zavod za
šport, ki je na asfaltni prevleki
zarisal igrišče in priskrbel
mrežice za gole.
K.Ž.
Obnavljajo
Lenicovo
kapelo
v župniji Šempeter v Sa-
vinjski dolini obnavljajo
Lenkovo kapelo, ki stoji ob
cesti iz Šempetra v Podlog,
tik ob železniški progi.
Kot je povedal šempetrski
župnik Mirko Škoflek, je bila
kapela postavljena v začetku
tega stoletja. Je kvadrataste
oblike, ima streho v obliki pi-
ramide, na vsaki strani sta dve
lini brez stekel, tako, da je križ
lepo viden iz treh strani. Po
obnovitvi bo v njej poleg no-
vega križa tudi spominska
plošča v spomin štirim otro-
kom, ki so umrli v železniški
prometni nesreči v neposred-
ni bližini. Kapelo obnavljajo
skupaj s starši ponesrečenih
otrok.
T. TAVČAR
Dan na paši še prehitro mine
v škalskih Cirkovcah nad Velenjem, na kmetiji Ivana in Sonje Dvorjak, pri Županovih po
domače, imajo 43 glav živine, od tega 28 krav molznic. Na leto pridobijo kakšnih 140 tisoč litrov
mleka in gospodar na kmetiji pove, da pri njih bolniške ne poznajo. Pri delu pomagajo tudi
otroci. Sin pase, družbo pa mu delata sosedova otroka. Pravijo, da je na paši kar fletno. Popoldne
pečejo jabolka in krompir in dan jim še prehitro mine.	LOJZE OJSTERŠEK
Prstan za prijateljstvo
Ena izmed najbolj »naših«
naročnic je prav gotovo Lidi-
ja Jovanovič-Štor iz Trnovelj.
Naša pravimo zato, ker je z
vsem srcem sodelovala v le-
tošnji akciji pridobivanja no-
vih naročnikov - z njeno pp-
močjo pošiljamo Novi tednik
na 10 novih naslovov, za
njen trud^pa smo se ji zahva-
lili s prstanom Zlatarstva
Stožir.
Gospa Jožica je že dolga leta
prijateljica Novega tednika,
saj so v družini naš časopis
brali že njeni starši. Sicer je
gospa Jožica že osmo leto v
pokoju, prej pa je bila zaposle-
na v celjski Novi. Takšne in
drugačne težave, ki jih s seboj
prinaša življenje, pa majhni
otroci... vse to je pripomoglo,
da je Jožica sedaj z našo po-
močjo spoznavala Slovenijo,
saj se je udeležila vseh naših
izletov. »Na izletih je bilo su-
per, vedno sem spoznala kaj
novega. Vsakemu, ki je te izle-
te zamudil, je lahko žal. Us-
tvarila se je prijetna družba,
spoznala sem nove ljudi in
tako je kar nekaj letošnjih dni
minilo drugače,« je pripove-
dovala Jožica v torek, ko se je
oglasila v našem uredništvu.
Nekaj novih naročnikov je
Jožica nagovorila tudi s po-
močjo izletov: »Ko so me vide-
H na sliki, so me poklicali, pa
smo se dogovorili. Sicer imam
precej prijateljev in sorodni-
kov, ki so Novi tednik prej
kupovali, sedaj pa so ga naro-
čili. Spet drugi pa se za časo-
pis niso odločili - precej je
namreč takšnih, ki imajo že
preveč položnic,« je razložila
gospa Jožica.
Sicer sama prebere večino
Novega tednika, posebej pa se
ustavi ob križanki, kuharskih
nasvetih, romanu, pa tudi dru-
ge informacije jo pritegnejo.
Gospa Jožica, sicer mama treh
otrok in babica 10-letnemu
vnuku, se je prstana, naše na-
grade za njeno prizadevanje,
zelo razveselila. »Prihaja čas
praznikov, ko bo treba marsi-
kaj podariti. Če prstan meni
ne bo prav, ga bom podarila
hčerki,« je zagotovila. Slikati
pa se gospa Jožica ni marala -
pravi, da tisti, ki jo poznajo,
ne potrebujejo slike, v isti sapi
pa je obljubila, da bo še po-
skusila dobiti kakšnega naroč-
nika.
US
Zlata nagrada
Novega tednika
Le v enem časopisu tistega dela naklade, ki gre v prodajo v
kioske, in v enem časopisu iz naklade, ki je namenjena
naročnikom, bomo vsak teden odtisnili žig z napisom
»ZLATA NAGRADA NOVEGA TEDNIKA«. Če boste žig našli
v svojem izvodu, pridite z njim v uredništvo Novega tednika,
kjer vas čaka lepa nagrada Zlatarne Stožir iz Celja.
V akciji bomo do konca leta med zveste kupce in naročnike
Novega tednika razdelili 66 zlatih nagrad Zlatarne Stožir.
Srečo vam želimo in opozarjamo, da bo žig vsakič odtisnjen
na drugi strani časopisa, zato ga vsakič pazljivo prelistajte.
Pietemo Jo naročniki Novega
tednjka. ki pridobivamo nove
naročnike in smo za to nagrajeni!
Pridobite novega naročnika aH naročnico in pojdite z nami brezplačno na enega od
naših izletov ali postanite lastnik naše majice, kape In obeska za ključe (komplet
promocijskih daril). Na koncu leta pričakujte veliko žrebanje za 100 nagrad! Z malo
sreče in z enim novim naročnikom lahko dobite televizor, radijski sprejemnik, masažni
aparat, zlat prstan aH kakšno drugo nagrado. Velja samo za naročnike!
ttLWmii]JI!Hli.Tl
16
INTERVJU
Zdaj vem, da nisem
padla z nebes
Pretresljivo pričevanje Lotke Pire, ki so ji starše pobili v taborišču na Teharjah, njej pa ukradli otroštvo in mladost
o taborišču na Teharjah,
kjer se je maja in junija po
osvoboditvi leta 1945 odvija-
la najtemnejša plat sloven-
ske zgodovine, je bilo v mi-
nulih letih zapisanega mar-
sikaj. Podrobno je o tem med
prvimi pisal tudi naš časopis.
A zamolčane so ostale usode
otrok, ki jih je bilo v taboriš-
ču prav tako veliko. Danes so
tisti, ki so preživeli, stari
okoli 60 let in več. Spomini
na Teharje pa so iz leta v leto
jasnejši. Ne izginejo. Prika-
zujejo se v sanjah, v vsakda-
nu, ob obisku krajev, ki
vzbujajo neprijetne spomine.
Lotka Pire je ena tistih preži-
velih, ki danes lahko govori
o usodi teh otrok. A vedno ob
tem stiska v roki robec, solze
pa nehote polzijo po licih.
Patetično? Že mogoče. A ka-
men bi moral imeti v srcu tisti,
ki ga ob teh zgodbah ne bi
presunilo. Predvsem zato, ker
je šlo za otroke, ki so jim zaradi
povojne zaslepljenosti z ideolo-
gijo uničili otroštvo, mladost,
marsikomu tudi življenje. Lot-
ka Pire se je navidez »pobrala«.
Izobrazila se je, se poročila, si
ustvarila družino. A njeno živ-
ljenje bi bilo zagotovo popol-
noma drugačno, če bi se vanj ne
vmešalo zanjo najbolj zlohotno
ime kraja: Teharje.
Kakšno je bilo vaše ukra-
deno otroštvo, gospa Lotka?
Moje otroštvo je bilo never-
jetno težko. Ne vem, kaj naj še
storimo, da bi ljudje verjeli v
vse to, kar smo prestajali »te-
harski« otroci. Rojena sem v
Celju, na Zgornji Hudinji. Ce-
lje mi je bil dom, tu so bih
moji starši, tu sem se poroči-
la, tu sem rodila prvega otroka
in tu sem dosegla, da so ljudje
zvedeli za Teharje, tudi s stra-
ni otrok. Strašno me je na-
mreč bolelo, da nihče ni niko-
li govoril o teharskih otrocih.
Ko je Spomenka Hribar začela
odpirati to temo, sem bila kar
malo užaljena, ker ni nihče
omenjal otrok. In ko sem pr-
vič prišla na Teharje, sem bila
trdno prepričana, da bom sto-
pila na oder in zakričala v
nebo: »Tukaj smo bili tudi
otroci!« To je bilo leta 1992.
Takrat sem svojo zgodbo izpo-
vedala Janezu Černeju. Sko-
rajda mi ni verjel. Imela sem
nekaj fotografij iz zavodov,
kjer sem preživljala otroštvo,
hotela sem mu dokazati, da to
ni laž. Potem sta mu to isto
zgodbo ponovila še dva tehar-
ska otroka. Čeprav se z njima
sama nisem srečala. Potem mi
je gospod Černej verjel.
Ali ste pred letom 1992 ko-
mu govorili o tem, ali ste vse
zaupali le najožjim svojcem?
Tudi najožjim svojcem ne.
Moji otroci niso vedeli o svojih
starših ničesar. Jaz sem bila
prosvetna delavka. Zame je bi-
lo prepovedano govoriti o tem.
Kaj pa mož?
Mož je vedel, da nimam
staršev, vedel je za Teharje,
ampak zelo malo.
Kako ste lahko živeli s to
zgodbo, ki ste jo morali ves
čas čuvati le zase?
Če me pogledate v glavo, vidi-
te, da sem osivela. Vsak las je
Teharje. Zelo težko je bilo žive-
ti s tem. Ko sem prvič lahko
prišla na Teharje, so se mi priče-
la šibiti kolena. Vedela sem, kje
je stala baraka, vedela sem toč-
no, kje je stal avtobus, vsega
sem se spominjala in podoživ-
Ijala po toliko letih strašno bo-
leče. Kot otroku mi niti ni bilo
tako težko kot mi je sedaj. Sta-
rejša kot sem, huje je.
Leta 1945 ste prvič prišli na
Teharje. Kakšni so spomini
na tisti čas?
Sama sebi ob misli na to
vedno rečem, da ne bom joka-
la. A mi nikoli ne uspe. Vedno
namreč jočem. Leta 1945 je
bilo na Teharju ogromno ljudi.
Vojakov, otrok, žensk, starcev.
V spominu mi je ostala kolona
vojakov, ki so bili izmučeni do
smrti. Vrsto let sem sanjala
konja, ki je pod kopiti drobil
glave živim ljudem. Prepriča-
na sem bila, da si to domiš-
ljam. Ko pa smo se prvič preži-
veh otroci srečali, so se vsi
spominjali tega konja. Torej je
bila vendarle resnica. Na Te-
harjah fizično nisem bila mal-
tretirana. Bili pa smo strašno
lačni. Po hrano smo /)bičajno
hodili otroci in največkrat smo
se vračali z napol praznimi
posodami. Stražarji so nam
podstavljali noge, da smo se
spotikah in polih vsebino po-
sode in podobno. Na tak način
so se tam izživljali nad otroki.
Najstrašnejši dan v mojem živ-
ljenju pa je bil, ko so prišU
pome. Mama je bila visoko
noseča. Hudo sem se je oklepa-
la, kot da bi se prilepila nanjo.
Vse se je dogajalo v umivalnici.
Partizanke so me tako trgale od
nje, da sem jo zrušila na tla. In
šele ko mi je mama rekla, da
bo prišla pome, sem jo izpusti-
la. Partizanke so me odpeljale
na avtobus in me posadile na
zadnji sedež. Od takrat nikoli
več nisem sedla na zadnji sedež
avtobusa. Ta slika ostaja vse do
danes grozno živa. Avtobus je
bil poln otrok, misUm da jih je
bilo kakšnih 60 do 80.
Koliko starih?
Od nič do 15 let. Ker, kdor je
bil star 16 let, ni preživel.
Imela sem dva brata. Eden je
bil star leto in pol, drugi dva-
najst let, jaz pa šest. In če me
vprašate, kaj se je zgodilo
prejšnji teden, vam ne znam
povedati. Vem pa vse kar se je
zgodilo takrat. To se je tako
vžrlo v mojo psiho, da se lah-
ko samo še spominjam in ne
morem pozabiti.
Otroke so vas odpeljali na
Griček. Kam so vas namestili?
Na Petričku je bila kmetija,,
gospodarje so odpeljali in jih
verjetno ustrelih, to sem izve-
dela kasneje, ter nas namestiji
v veliko sobo. Tam je bila sla-
ma, na kateri smo v začetku
spali. Najprej so nas slekli,
nato pa nas še ostrigli do gole-
ga. Spomnim se frizerja, ki nas
je strigel in partizank naokoli,
ki so govorile: »Prišla je urca,
šla bo švabska frizurca!« To
govoriti otroku, staremu šest
let, ko nisem vedela ne kdo so
švabi, ne zakaj se ti ljudje tako
obnašajo do nas, ne zakaj so
nas ločili od staršev, ko smo
bili grozno prizadeti, to je bilo
strašno ponižujoče.
Na Petričku smo bili do poz-
ne jeseni. Jaz sem tam doživlja-
la zapor. Iz drevesa sem vzela
slive, pa tega ne bi smela, zato
so me zaprli v prekajevalnico
mesa. Štiri komore so bile. V
eni sem bila jaz, v drugi pa še
ena deklica. Noč in dan sva bili
brez hrane, tudi na potrebo sem
morala iti kar v tem prostoru.
Ko so me zaprli drugič, je parti-
zanka Tjaša, ki smo se je otroci
tako strašno bali, da smo trepe-
tali pred njo, pod komoro zaku-
rila, tako da sva se midve skoraj
zadušili. Sestre in bratje so spo-
daj kričali in prosili, naj neha
kuriti. Mojega brata so zaprli v
silos. Ob vodi in kruhu je pre-
življal noč in dan. Tudi pretepa-
li so nas. Mislim, da je ena
deklica celo umrla od udarcev
partizanke Tjaše. Ob zapornici
nas je stražila vojska, oborože-
na do zob. Zase vem, da sem
vedno čepela pri tej zapornici
in čakala, kdaj bo pome prišla
mama. Ker mi je vendar oblju-
bila, da bo prišla. A je ni bilo.
Ker smo bili otroci tako hudo
kaznovani, si nisem upala niko-
gar nič vprašati. Bala sem se
vsake stvari. Jeseni so nas ločili.
Mene so poslali v Laško, mlaj-
šega brata v Celje na Skalno
klet, starejšega pa v Stygerjevo
vilo. In t^o so mi ob starših
vzeli tudi brate. Na oko so nas
ocenili, koliko smo stari, moje
ime ni bilo več Loti, temveč
Eliazbeta. Ko sem se poročila,
sem šele izvedela za svoje prave
podatke. Jaz nisem bila takore-
koč nič. Nisem imela ne imena,
ne naslova.«
Kje ste živeli v Laškem?
»V Laškem smo otroci živeli
v zavodu. Od Petrička sem do
svojega 18. leta živela po raz-
nih domovih po Sloveniji. To
je bil moj zapor. Še danes tr-
dim, da sem bila 12 let v zapo-
ru odprtega tipa. Nad mano so
vedno držali roko. Bila sem
uniformirana, bila sem gola in
bosa, nisem imela lastnine, ne
imovine. Včasih so rekli: »Ima
ko da mish.« Ti nisi mogel niti
misliti. Velika razlika je bila
med otroci Bosanci, partizan-
skimi sirotami, in nami. Mi
smo bili tretjerazredne sirote.
Kaj je to pomenilo kon-
kretno?
To je pomenilo, da smo kaj
dobili, če je kaj ostalo.
Ali ste kdaj kasneje vpra-
šali za mamo?
Ne. Ne. Za mamo nisem ni-
koli vprašala. Več pa sem o njej
izvedela kasneje. S pomočjo
mojega starejšega brata. Ta je
bil v Sloveniji bolj šikaniran kot
jaz, ker je bil starejši in je vse že
bolj razumel. On je kasneje
pobegnil v Avstralijo. 25 let se
ni oglasil. Zanj ves ta čas nismo
vedeli. Leta 1982, po Titovi
smrti, pa je prišel. Tala-at mi je
povedal več o mojih starših.
Izvedela sem, da so od leta 1920
živeli v Franciji, tudi starejši
brat se je rodil tam. Pred tremi
leti sem našla v Franciji svojo
pravo teto. Obiskala sem jo in
prvič našla sliko, po 55 letih, na
kateri sem videla svojo mamo,
svojega očeta, obiskala sem
grobove tet in stricev. Nisem pa
izvedela ničesar o očetu, ker so
bili po njegovi strani vsi sorod-
niki postreljeni. Nekaj jih je
padlo na fronti, nekaj pa je bilo
pobitih. Kdo sem in kaj sem,
sem izvedela šele takrat.
Kaj pa najmlajši brat, ali je
vedel, da vas ima?
Ne. Moj najmlajši brat je
prvič izvedel, da ima sestro, ko
mu je bilo 14 let. Jaz sem bila
takrat stara 19 let. Našla sem ga
na Pragerskem, čisto po na-
ključju, ko sva se z bodočim
možem peljala z vlakom. Na-
zadnje sem ga videla na Petrič-
ku, ko mu je bilo leto in pol,
ampak tista njegova glava in
obraz sta mi ostala tako v spo-
minu, da sem ga med množico
kakšnih 50 otrok na železniški
postaji v Pragerskem spoznala.
Kričala sem skozi okno, naj
pride k vlaku. Prišel je in me
vprašal: »Gospa, kdo ste pa vi?«
Takrat me je prvič streslo. Ko
sem mu povedala, da sem se-
stra, mi ni mogel verjeti. In ko
sem izvedela, kako so ga prega-
njali, sem bila zelo pretresena.
Te otroke so onemogočili. Nje-
ga so dali med največje barabi-
ne v Veržej. Jaz sem ga od tam
rešila vsega hudega. Leta 1957
sem se zaposUla, nato sem na-
vezala stike z njegovim vzgoji-
teljem v Veržeju in na social-
nem skrbstvu prosila, naj ga za
božji čas dajo meni. Tako je
fant živel pri meni, končal tr-
govsko šolo in bil tako moj
prvi otrok, ki sem ga dala v
zakon. Nato se je poročil, da-
nes pa je velik šef v Slovenijaš-
portu, pošten državljan, tako
da po tej plati vidim, kakšnih
nizldh udarcev so se takrat po-
služevaU vzgojitelji. Veliko je
bilo med njimi bivših parti-
zank, ki so bile izjemno suro-
ve, nečloveške, nematerinske
in so se nad nami, nad otroci,
dobesedno izživljale.
In kaj je zagrešila vaša
mati, da se je znašla na Te-
harjah?
Tega tudi jaz ne vem. Tudi
sama se to vprašam. Kasneje
sem si pridobila veliko doku-
mentov. Moj brat je v Franciji
dobil svoj rojstni list in potem
sem pisala v Francijo še jaz, da
iščem svoje sorodnike. Napj,
li so mi vse o mojih po matep
strani. Izvedela sem, da je b
stara 14 let, ko je šla v Franci
tam je delala v tovarni sladici
ja. Potem se je vrnila v Slov®
jo. Uspelo mi je dobiti nj^
obtožnico. Tam piše, da je b
članica društva »Muter v«
kind«. To je bila vsa njena kr;
da. Zato je dobila spodaj ozt
ko C, kar je pomenilo taki
smrt. Pod obtožnico je pod]
san partizan Tomaž. Tisti, ki
to storil, ne vem če mu lah]
rečemo, da je človek.
Vi veste kdo je to, kajne, in
človek danes živi v Ljubljan
Ta je še danes v Ljubljai
Poklicala sem ga. On pa se
zgovarjal, da je pozabil, dai
ve, da je pisal samo zapisni
Pod obtožnico je njegovo pa
tizansko ime Tomaž. V resni
gre za Leona Cibica.
Proti njemu in proti pari
zanki Sonji ste vložili v C
lju, pri gospodu Birsi na ti
žilstvu, ovadbo.
Tako je. Proti Cibicu se
vložila ovadbo aprila. Do d
nes nisem prejela nikakršnej
odgovora.
Kdo pa je bila partizani
Sonja?
Partizanka Sonja pa je bi
sekretarka v Žalcu. Bila je er
vodilnih v teh zadevah, pišej
se Vipotnik. Zoper njo in zi
per Cibica sva s kolegico vli
žili ovadbo.
Zelo pretresljivo se mi j
zdelo, ko ste rekli, da ste bi
leta 1945 samo otrok, da n
ste bila domobranka, ne k(
laboracionistka, temveč 1
šestletna deklica, ki so
ukradli otroštvo.
Točno tako je. Zelo bolei
je, kadar se pogovarjajo o te
stvareh v našem parlamenti
Istovetijo otroke z zločinci. M
smo bili samo otroci, ki »
nam dobesedno vzeli vse, ki
nam je bilo najdražje. Jaz ni
sem bila niti eno, niti druge
niti tretje. Živela sem v Slove
niji. Pošteno. Zavedno. V časii
v katerem smo živeli. Niti n
kraj pameti mi ni prišlo, da b
se nad kom maščevala. Jaz sen
za spravo, lahko oprostim, ain
pak ne morem pozabiti.
Kako preživite 1. novem
ber? Greste svečko prižga
tudi na Teharje?
Obvezno. Odkar sem lahto
na Teharju, sem vedno tam. Al
dan pred 1. novembrom, ali daJ
kasneje. Družini mojega mož
sem letos prvič povedala o vseil
tem in jih prosila, če lahko rt
njihov grob položim ploščo J
imeni mojih staršev. To plošS
sedaj imam in sedaj lahko gre®
velikokrat prižgat svečko k t^
plošči. Moja mama bi bila letos
stara devetdeset let. Zdaj mi
malo lažje. Zdaj vem, da je bil^;
Zdaj vem, da je obstajala. Zd^
vsi vedo, da nisem padla ^
nebes. Da sem imela mamo,
sem imela očeta, da je bilo to
meni najdražje kar je sploh m"'
goče. Najbolj ponosna pa sefii'
da sem uspela narediti vsaj n^
kaj za te moje starše. In kar
bilo v moji moči sem naredil^'
NATAŠA GERKEŠ LEDN^
Lotka Pire med srečanjem v domu sv. Jožefa v Celju.
Najuspešnejši aicviziterji si
zaslužijo mrežo z zlatom!
Naročnik ali naročnica, ki bo za Novi tednik navdušil 10 novih
naročnikov, prejme Zlato nagrado Novega tednika avtomatično. Brez
žrebanja. Za dobro delo dobro plačilo!

NASI KRAJI IN UUDJE
17
Srečanje postpesimislov
Kamp dialoga in kreativnega sodelovanja med mladimi
skupina mladih iz Rogaš-
Ijj Slatine, imenujejo se Post
pesimisti, je v tem kraju or-
ganizirala devetdnevni
srečanje dijakov viš-
ih letnikov in študentov pod
jlo-iljem Zavoda za odprto
ilriižbo.
Temeljni namen kampa, či-
nosilna tema je Komunika-
cije in mediji, je izboljšanje
'komunikacije med mladino,
la prihaja iz različnih družbe-
jih, verskih, ideoloških in
jrugih sredin, pa tudi z obmo-
Sj, kjer tolerance do sosednjih
jarodov ni. Zato želijo organi-
jatorji vzpostaviti most med
sprtimi narodi prav preko
^eativnih delavnic, v katerih
se udeleženci srečujejo in po-
govarjajo.
Ideja za nevsakdanje ime
Post Pesimisti se je porodila
ob odgovoru nekega politika
ja novinarjevo vprašanje ali je
optimist ali pesimist glede
Uadne vojne, odgovoril, da ni
ne eno ne drugo, pač pa je
post pesimist. Tako je že regi-
striranih že kar nekaj Post Pe-
simistov v vsaki republiki biv-
še države, pri nas so v Rogaški
Slatini prvi. Pesimizma na
kampu ni opaziti.
Udeleženci, največ jih je iz
ZRJ, BiH, Hrvaške in Slove-
nije ter iz Makedonije, imajo
na voljo osem delavnic, v ka-
terih ustvarjajo pod vods-
tvom mentorja. Umetniška,
novinarska, gibanje, video,
radio, internet, fotografska
in delavnica nenasilne ko-
munikacije potekajo dopold-
ne in popoldne, vsak dan
šest ur. Vsaka delavnica se
ukvarja z nosilno temo kam-
pa in jo poskuša obdelati s
svoje plati. Rezultate delav-
nic, od biltena do plesnega
nastopa in predstavitvene
strani na Internetu, bodo
mladi predzadnji dan kampa
predstavili v kino dvorani v
Rogaški Slatini, dan potem
pa še na Metelkovi v Ljublja-
ni.
Vzdušje na kampu ni le de-
lovno. Za udeležence priprav-
ljajo predstavitve fotografij,
izlete, plesne predstave in žu-
re v diskoteki.
ANA MARIJA BOSAK
Mozirski gasilci v »požaru«
Zadnjo soboto v oktobru,
mesecu požarne varnosti, so
zatulile sirene v štirih gasil-
skih domovih v občini Mo-
zirje,
»Zagorelo« je v sušilnici lesa
na Zgornjih Pobrežah, požar
pa se je razširil še v žago ter
ogrozil življenje delavca v ža-
gi... 42 gasilcev iz gasilskih
društev Mozirje, Rečica, Gru-
šovlje in Pobreže je požar us-
pešno omejilo, rešili so delav-
ca in prikaz gašenja tudi uspe-
šno zaključili.
Vajo, ki sta jo vodila povelj-
nik občinske gasilske zveze
Sandi Sedovšek in njegov po-
močnik Franci Debeljak, sta
si ogledala mozirski župan Jo-
že Kramer in poveljnik gasil-
ske zveze Zgornjesavinjske
doline Franc Finkšt. Z izved-
bo so bih zadovoljni, pomanj-
kljivosti, ki so jih opazili med
gašenjem, pa bodo s takšnimi
in podobnimi vajami poskuša-
li v prihodnje odpraviti. US
Velenjski ribiči gradijo restavracijo
Ribiška družina Velenje, ki
obstaja že 53 let in združuje
130 članov ter 40 mladih, gra-
di nove prostore društva in
ribiško restavracijo ob Škal-
skem jezeru. Na voljo bodo
imeli 110 kvadratnih metrov
bivalnih površin, spodaj bodo
prostori restavracije, zgoraj pa
društva. Dokumentacijo je
plačal Premogovnik Velenje,
člani društva pa so najeli po-
sojilo, ki bo zadoščalo do tret-
je gradbene faze. V nadaljeva-
nju si bodo morali pomagati s
prispevki donatorjev.
LOJZE OJSTERŠEK
ODGOVORI NA VPRAŠANJA
BRALCEV NOVEGA TEDNIKA
Kartica zdravstvenega zavarovanja
Kdaj dobijo kartico otroci
in kako je z njihovim statu-
som? Ali morajo biti starši
zavarovani, da so otroci tudi?
ODGOVOR: Otroci (zakon-
ski in nezakonski otroci in pos-
vojenci) so zavarovani po rodi-
telju kot ožji družinski člani.
Otroci so zavarovani po starših
do 18 leta, če že niso sami
zavarovanci, po tej starosti pa,
če se redno šolajo na srednji ali
poklicni šoli ali redno oz. izred-
no študirajo (po 18 letu zahte-
vamo potrdilo o šolanju za te-
koče šolsko leto). Družinski čla-
ni so zavarovani, če imajo stal-
no prebivališče v Sloveniji, ra-
zen če ni z mednarodno pogod-
bo drugače določeno.
Otroci bodo dobili kartico
enako kot odrasli s priporočeno
pošiljko na stalni naslov prebi-
vališča. Kartica bo potrjena za
obdobje enega leta oz. pri tistih,
ki so stari že 18 let, do datuma,
ko izpolnjujejo pogoj - do konca
šolskega oz. študijskega leta.
Ker so otroci praviloma za-
varovani po starših, morajo le-
ti imeti urejeno obvezno
zdravstveno zavarovanje.
Ali bo lahko vsak zdravnik
prišel do vseh podatkov o
pacientu, tudi če ni njegov
zdravnik in ali bo kje kon-
trola kdo je kdaj iskal podat-
ke o zavarovancu?
ODGOVOR: Zaradi optimal-
nega varovanja osebnih podat-
kov je Zavod za zdravstveno
zavarovanje vzporedno s karti-
co zdravstvenega zavarovanja
uvedel tudi t.i. profesionalno
kartico. Profesionalna kartica
je ključ zdravstvene oz. poob-
laščene osebe za dostop do
podatkov na zavarovančevi
kartici, s katerim imetnik v
skladu s pooblastili lahko od-
pre in vidi podatke na kartici
zdravstvenega zavarovanja.
Namen profesionalne kartice
je torej varovanje podatkov na
kartici zdravstvenega zavaro-
vanja. Šele kombinacija obeh
kartic omogoča dostop do po-
datkov, ki so le administrativ-
ne narave (ime in priimek za-
varovanca, naslov, rojstni da-
tum, veljavnost obveznega in
prostovoljnega zavarovanja ter
podatek o izbranem osebnem
zdravniku, zobozdravniku in
ginekologu).
Profesionalno kartico in PIN
kodo - tajno geslo, ki bo znano
samo vsakemu posameznemu
imetniku te kartice bodo dobi-
U:
-izbrani zdravniki
-sestre pri izbranih zdravnikih
-zdravniki, ki ne morejo biti
izbrani zdravniki (speciali-
sti) in sestre oz. administra-
torji pri teh zdravnikih
-farmacevti
-drugi zdravstveni delavci -
fizioterapevti, logopedi...
-določeni referenti na Zavo-
du, ki sprejemajo prijave in
odjave v obvezno zdravstve-
no zavarovanje
-referenti Vzajemne in Adria-
tica, ki delajo na sklepanju
ODGOVOR: Zavarovanci
uveljavljamo pravice iz zdravs-
tvenega varstva in zavarovanja
z zdravstveno izkaznico oz. v
bodoče s kartico zdravstvene-
ga zavarovanja. Le v nujnih
primerih nas je izvajalec
zdravstvenih storitev dolžan
sprejeti in nuditi prvo pomoč
brez kartice. Za nujno zdrav-
ljenje pa se šteje: -ohranitev
življensko pomembnih funk-
cij, zaustavljanje večjih krvavi-
tev oz. preprečitev izkrvavitve
-preprečitev nenadnega po-
slabšanja zdravstvenega sta-
nja, ki bi lahko povzročilo
trajne okvare posameznih or-
ganov ali življenskih funkcij
-zdravljenje šoka
-storitve pri kroničnih bolez-
nih in stanjih, katerih opusti-
tev bi neposredno in v kraj-
šem času povzročila invalid-
nost, druge trajne okvare
zdravja ali smrt
-zdravljenje vročinskih stanj
ali preprečevanje širjenja in-
fekcije, ki bi utegnila voditi
do septičnega stanja
- zdravljenje oziroma prepre-
čevanje zastrupitev
-zdravljenje zlomov kosti oz.
zvinov ter drugih poškodb,
pri katerih je nujno posredo-
vanje zdravnika
-zdravila s pozitivne liste,
ki so predpisana na recept
za zdravljenje navedenih
stanj
-nujni prevozi z reševalnimi
in drugimi vozili v teh prime-
rih.
V kolikor uveljavljamo stori-
tve, ki niso nujne, brez kartice
ali pri zdravniku, ki ni naš
izbrani zdravnik, storitve v ce-
loti plačamo sami.
Vsa vprašanja v zvezi s kartico lahko naši zavarovanci
naslavljajo na ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
Celje, Gregorčičeva 5, 3000 Celje ali pokličejo po telefonu
(063) 42 02 367, vsak delovni dan med 7. in 15. uro.
Med blagoslovom novega zvona.
Pesem zvona v Novi Štifti
Minulo nedeljo so v župniji Marije Zvezde v Novi Štifti sprejeli in blagoslovili nov zvon.
V župniji je nekaj več kot šesto ljudi, ki so v kratkem časovnem obdobju zbrali kar precej sredstev,
'^liko zaslug za povezanost v kraju pa ima župnik Lojze Ternar. Izdelavo zvona, ki poje na čast sv.
'ožefu in blaženemu škofu Slomšku, so zaupali žalskemu Feniksu. 2310 kilogramov težak zvon se je
poti proti zvoniku Marijine cerkve ustavil na farni meji, kjer so ga pozdravili številni domačini,
^dnji kilometer poti so ga spremljali tudi gasilci in godba na pihala. Zvon je blagoslovil ordinarij
"^borske škofije dr. Franc Kramberger na mestu, kjer je pred 145 leti tedanji lavantinski škof
^ton Martin Slomšek posvetil Marijino svetišče.	EDI MAVRIC. Foto: CIRIL SEM
prostovoljnega zdravstvene-
ga zavarovanja.
Vpogled v vse podatke na
kartici ima samo izbrani oseb-
ni zdravnik in njegova medi-
cinska sestra. Vsi ostali imet-
niki profesionalnih kartic ima-
jo vpogled samo v tiste podat-
ke, ki jih potrebujejo pri svo-
jem delu (npr. referent za pro-
stovoljno zdravstveno zavaro-
vanje ima vpogled samo v
identifikacijske podatke zava-
rovanca, v podatek, ali ima
oseba urejeno obvezno
zdravstveno zavarovanje in v
podatke o prostovoljnem
zdravstvenem zavarovanju.
Glede na vse povedano, do-
datna kontrola o tem, kdo je
kdaj iskal podatke o zavarovan-
cu ni potrebna, niti smiselna.
Kako bo ukrepal zdravnik,
če bo šlo za nujen primer,
pacient pa ne bo imel potrje-
ne zdravstvene kartice?
Naročniki Novega tednika
. vsako ieto prihranijo 7400
toiarjev! čistih, neobdavčenih.
Vsak naročnik Novega tednika prejme na leto 52 številk časopisa, plača pa
Jih le 40. Na dom dobi brezplačno tudi vse posebne izdaje našega časopisa.
Vsako leto lahko objavi tri brezplačne male oglase, na Radiu Celje pa Ima
pravico do brezplačne čestitke. Velja za vse naročnike!

18
NASI KRAJI IN UUDJE
V bobnu brez srečke
V akciji s podjetjem Tuš, ki je obdarilo tri socialno ogrože n e d ru ž i n e
Ni se vrtel boben, niso skakale kroglice ali se
vrtele številčne kombinacije, ni bilo popisanih
razpredelnic ali izžrebanih srečnih nagrajen-
cev. Tako kot lani je tudi letos trgovsko podjetje
1\iš namenilo pralne stroje trem pomoči potreb-
nim družinam, na katere so posebej opozorili v
centrih za socialno delo. »Boste pralne stroje
vozili družinam po vsej Sloveniji?« se je resno
pozanimal desetletni Marjan Naraločnik, sin
čistilke z Ljubnega ob Savinji, kamor smo se
najprej odpravili.
Marjan je učenec četrtega razreda šole s prilago-
jenim programom v Celju in domov odide le
konec tedna, a minuli četrtek so mu učitelji
izjemoma dovolili izostati od pouka. »Zelo si želi
biti zraven, ko boste k hiši pripeljali nov pralni
stroj,« nam je tik pred odhodom sporočila šolska
socialna delavka. Dva dni počitnic, je napovedal,
bo izkoristil za študij navodil. Njegova mama,
Zorica Naraločnik, nas je pričakala na pragu pred
hišo, ki je tik ob Ljubnici, in se hitela zahvaljevati;
za sladkarije, majhno ozimnico, mehčalec in pral-
ni prašek, zlasti pa za pralni stroj, ki ga nujno
potrebujejo, a ga niso mogli kupiti. Stari stroj iz
sedemdesetih let je namreč obleko le še močil in
premetaval. V mesecu dni se je boben zavrtel
najmanj dvanajstkrat, v letu dni več kot stopetde-
setkrat, v približno petindvajse-
tih letih najmanj štiritisočkrat.
Oldtimer je dobro služil petčlan-
ski družini.
Pri Naraločnikovih imajo po-
leg Marjana še dva sinova, se-
demnajstletnega Danijela, ki je
kar prehitro obupal v mariborski
šoli za peka, in devetlemega Mi-
lana, drugošolca, ki mu branje
še povzroča preglavice. Mama
jima dopoveduje, da morata ti-
čati v knjigah. Marjan, ki je prvi
in drugi razred dvakrat ponav-
ljal, se je v osnovni šoli s prilago-
jenim programom dobro znašel
in ima učenje raje kot prej, ko
sošolcev ni uspel dohajati. Mjub
temu nestrpno pričakuje vsak
petek, ko se z avtobusom odpe-
lje domov. Naraločnikovi si živ-
ljenje urejajo počasi, a vztrajno.
Zorica je bila več let v Ljubljani,
delala je v Kliničnem centru kot
strežnica, kasneje pa z malim
otrokom ni več mo^a stanovati
v samskem domu. Ko je bil sin
star leto dni, sta se preselila na
Ljubno. Družina se je razširila in
za silo so uredili majhno hišo in
šli na svoje. Edini reden priho-
dek poleg socialnovarstvenih
dajatev je Zoričina plača čistilke
v osnovni šoli. Njen mož, izučen
parketar, je poleti ostal brez dela
in tudi ne vidi možnosti, da bi ga
kmalu dobil. Zakonca imata
vsak po dvoje posojil z visokimi
obrestmi, pred kratMm pa jih je
presenetil še poračun za elektri-
ko v višini 150 tisoč tolarjev in
tudi v ta namen se je družina
zadolžila.
Drugi postanek sino imeli v
Luterju, na Škratkovi domačiji,
kamor se je k staršem pred do-
brim mesecem zatekla hči s tre-
mi predšolskimi otroki. Triind-
vajsetletna Marija Gaber je nare-
dila križ čez prejšnje življenje in
upa, da ji bo zdaj dovoljeno
drugače. Varno in mirno, njej in
otrokom.
Če ne bi imela očeta in mame,
bi s šestletno Lidijo, štiriletnim
Stojanom in dveletnim Kristja-
nom ostali brez strehe nad gla-
vo. Začasno rešitev so našli, saj
imajo v domači hiši zase na voljo
toplo sobo, socialne delavke pa
jim skušajo čimprej najti primer-
no stanovanje, še zlasti zato, ker
bo Marija konec novembra rodi-
la. Četudi ji bodo preskrbeli sta-
novanje, bo potrebovala vso
opremo, od malih do velikih
gospodinjskih aparatov, od obe-
šalnikov do pohištva, od vilic do
krožnikov. Vsaka pomoč bi ji
olajšala odločitev za novo življe-
nje.
K Bredi Arčan, ki je tako kot
številne druge šivilje ostala praz-
nih rok pred osmimi leti v To-
pru, smo odšli v Zadobrovo.
Brezposelnost je zaostrila social-
ni položaj petčlanske družine,
bolezen pa bi skoraj ugonobila
otroka.
Klemen, februarja je napolnil
štiri leta, je imel tumor na očesu.
Aprila lani se je njegovo oko že
navzven spremenilo, in čeprav
sta z mamo večkrat obiskala
zdravnike, so jima zagotavljali.
da ni razlogov za zaskrbljenost.
»Potem je oko začelo vidno od-
stopati, rašča v njem pa se je
povečala. Operirali so ga maja
lani v očesni kliniki v Ljubljani
in izkazalo se je, da je bil tumor
rakast,« je povedala Breda Ar-
čan, ki je sina obiskovala prav
vsak dan med zdravljenjem, ki
je trajalo oseminpetdeset hudih
dni. Ostal je brez očesa in veliko
pretrpel, tako v bolnišnici kot
kasneje doma. Čaka ga še ena
preizkušnja, operacija, v kateri
mu bodo iz žrela odvzeli del
sluznice, ki jo potrebujejo za
uspešno zdravljenje. Kjer je bo-
lezen, so vselej tudi računi, ki jih
je treba poravnati. Klemnu mora
mama vsaj osemkrat na dan
skrbno očistiti rano. Samo za
gazo in približno dvesto poseb-
nih elastičnih obližev mora vsak
mesec plačati trideset tisoč tolar-
jev, za kar porabi ves otroški
dodatek za dva otroka.
K.L
Štiriletni Klemen z mamo.
Zorica Naraločnik s sinovoma Marjanom in
Milanom.
OBČINSKA OBELEŽJA
Občina Vitanje
Občina Vitanje obsega
gozdnata južna pobočja Po-
horja in z vodnimi zalogami
bogato vitanjsko podolje.
Središčno vlogo občine Vita-
nje nosi istoimensko gruča-
sto naselje, ki leži v majhni
kotlinici sredi Vitanjskega
podolja, ob sotočju Hudinje,
Hočne in Jesenice.
Vitanjsko ime se prvič poja-
vi leta 1140 kot »castrum Wi-
tenstain«. Kdaj se je razvilo
naselje ni mogoče natančno
določiti, vendar pa je znano
to, da je zaradi izjemno ugod-
ne in pomembne prometne
lege že vsaj v 14. stol. dobilo
trške pravice. Vodnata Hudi-
nja je v trgu pogojevala razvoj
obrti, med katerimi se je naj-
bolj razvilo kovaštvo. V novej-
šem obdobju, ko so domala
vsi najpomembnejši prometni
tokovi obšh Vitanje, delna iz-
jema je le prometnica, ki po-
vezuje Stranice s Koroško, je
trška naselbina veliko izgubi-
la na pomenu. Zadnja deset-
letja je bila gravitacijsko bolj
povezana s Slovenskimi Ko-
njicami kot pa s sosednjim
Vojnikom oz. Celjem, s kateri-
ma jo naravno povezuje reka
Hudinja.
Grb: Grb občine Vitanje ima
obliko kvadrata, dolžine 70
mm, ki v spodnjem delu pre-
haja v obhko pravilnega pol-
kroga s polmerom 49,5 mm.
Širina znaša 99 mm, od tega je
na vsaki strani 4 mm črnega
roba in 91 mm vinsko rdeče
podlage. Sredinska višina gr-
ba znaša 91 mm.
Na vinsko rdeči podlagi so
tri školjke, od tega sta dve
zgoraj in ena spodaj. Zgornji
školjki sta oddaljeni od zgor-
njega črnega roba 21 mm, od
zunanjega črnega roba pa 5
mm in se sredinsko stikata.
Spodnja školjka je od zgornje-
ga črnega roba oddaljena 65
mm in je simetrično postavlje-
na na sredino spodnjega dela
vinsko rdeče podlage. Školjke
so svetlo krem barve, s tem da
je desna stran školjk rahlo za-
senčena.
Zastava: Zastava občine Vi-
tanje je rdeče-bela z grbom
občine Vitanje. Razmerje viši-
ne zastavine rute proti njeni
dolžini je 1:2,5. Zastavina ruta
je razdeljena na tri barvna po-
lja, tako da vsako barvno polje
zavzema tretjino celotne ruti-
ne dolžine (L). Levo in desno
barvno polje zastave je vinsko
rdeče, sredinsko barvno polje
pa je bele barve. Grb je na-
tančno v sredini zastave, dve
petini dolžine odmaknjen od
levega in desnega roba. Širina
grba je v zgornjem delu natan-
ko ena petina dolžina zastave.
Sedež občine: Vitanje 67,
3205 Vitanje; Površina 59 km^;
Povprečna nadmorska višina
832 m; Število naselij 8; Šte-
vilo prebivalcev 2497; Gosto-
ta prebivalstva na km^ 42;
Delež Slovencev 98,5%; De-
lež moških 49,1%; Delež
žensk 50,9%; Število gospo-
dinjstev 684; Povprečno šte-,
vilo članov gospodinjstva
3,7; Delež aktivnega prebi-
valstva 48,1%; Delež prebi-
valstva do 20* let starosti
31,1%; Delež prebivalstva od
21 do 60 let strarosti 53%;
Delež prebivalstva nad 60 let
starosti 15,8%; Stopnja rod-
nosti 9,6 promila; Stopnja
umrljivosti 10,4 promila; Na-
ravni prirastek -0,8 promila.
(podatki za leto 1996)
BRANKO GOROPEVŠEK
Na pragu Škratkove domačije. Marija,
Kristjan in Stojan Gaber.
Novemu naročniku Novi tednik en mesec zastonj! Mogoče pa še kaj za dobro mero?
Naročnik, ki bo pridobil novega naročnika bo nagrajen z izletom aH promocijskim kompletom. Novi naročnik bo dobival
časopis en mesec zastonj, sodeloval pa bo tudi v žrebanju za brezplačni izlet Oba bosta časopis dobivala ceneje!
Izpolnita naročnilnico in Izjavo o pridobitvi naročnika in ju pošljita na Novi tednik, Prešernova 19, 5000 Celje. Pohitite!
Velja samo do konca leta!
št. 44.-4. HovembM-1999
NASI KRAJI IN UUDJE
19
lakonska veterana
Zlatoporočenca Ivanka in Alojz Obajdin
Zakonca Ivanka in Alojz
,l,ajdin sta skupno pot pri-
šla jeseni leta 1949 v Šent-
jifju, kjer ju je poročil ta-
fjtni župan dr. Svetina. Ker
tistih časih ni bilo veliko
^itomobilov, se je Ivanka s
(Ojimi svati pripeljala v
(iitjur z vozom, Alojz pa s
jojimi s kočijo.
/ilojz se je rodil v Lovasu na
jfvaškem, materi Hrvatici iz
jl(e in očetu Slovencu iz Jur-
ioštra. Na začetku II. svetov-
^ vojne je njegova družina iz
ačke Palanke pribežala v Slo-
enijo, na Teharje. Mama je
ospodinjila, oče pa je dobil
flo v tovarni posode. Kot
ilad fant je bil Lojzek, kot so
a ljubkovalno kHcali domači,
toti svoji volji mobiliziran v
emško vojsko. Bil je tudi v
ojnem ujetništvu. Ko so ga
:pustili, se je vrnil na Teharje
1 se zaposlil v bližnji lesni
jvarni. Izučil se je za strojne-
a mizarja in spoznal mlado
1 simpatično dekle z dolgimi
itami, Ivanko, ki je v istem
odjetju našla svoj kos kruha,
[vanka, Kocmanova Johan-
aiz Bukovja pri Slivnici, se je
jdila materi gospodinji in
fetu mizarju. Ker je bilo pri
hiši veliko lačnih ust, poleg
Ivanke še štiri sestre in brat,
sta se morala starša močno
potruditi, da sta nahranila vse.
Zato so imeli pri hiši tudi
manjši vodni mlin. Dekleta so
odhajala z materjo v dnino k
okoliškim kmetom, sin pa je
pomagal očetu vsmlinu in de-,
lavnici, ki je bila kar v njihovi
majhni hiški. Med vojno je
družino prizadela velika ne-
sreča, padel je edini sin. De-
kleta so odraščala in druga za
drugo odhajala v svet. Med
prvimi je z doma odšla Ivanka
za pestrno in gospodinjsko
pomočnico k bogati družini
Grasselli v Gorico pri Slivnici.
Toda takoj, ko se je pokazala
možnost zaposlitve v tovarni,
Ivanka ni veliko razmišljala.
Odšla je na delo v oddaljeno
Teharje. Vsako jutro je morala
prehoditi kar precej kilome-
trov do Šentjurja, kjer je stopi-
la na vlak do Štor. Avtomobi-
lov takrat še ni bilo, za kolo pa
ne denarja. Tako je bilo leto
dni, nato pa se je presehla k
svojemu izvoljencu Alojzu na
Teharje.
Po poroki sta si dom ustvari-
la pri Alojzovih starših, ki so
se kmalu preselili v Ljubljano.
V tistih časih ni bilo veliko
možnosti za zabavo. Najpogo-
steje so zanjo poskrbeli vaški
gasilci. Njihov član je postal
tudi mladi Lojzek. Med gasil-
skimi privrženci sta našla
skupne prijatelje, s katerimi
so večkrat kartali in tudi kate-
ro zapeli. V tem času se je
Alojz včlanil v nogometni
klub Kovinar iz Štor.in pričel
aktivno igrati nogomet. Pri
igri je Alojz vztrajal celih 18
let. Ljubiteljsko je še večkrat
brcal žogo, ljubezen do športa
pa je ostala vse do danes.
Rodila se jima je hči Majda.
Ko je Ivankini najstarejši sestri
pogorela hiša, sta k sebi vzela
nečaka Jožka. Ivanka in Alojz
sta bila prepričana, da po de-
setih letih zakona ne bosta več
imela lastnih otrok. A sta se
uštela, saj je dobro leto zatem
prijokala na svet še druga hči,
Zdenka. V času, ko sta hčerki
odraščali, ni bilo vrtcev niti v
mestu, kaj šele na vasi. Tako
sta Alojz in Ivanka svoja otro-
ka varovala izmenoma, oba
kuhala in gospodinjila.
V začetku sedemdesetih sta
se z družino preselila v Celje.
Odločila sta, da bo Alojz opra-
vil vozniški izpit. A Lojzek ne
bi bil Lojzek, če ne bi prijavil
tudi svoje žene. Zgodilo se je,
da je potem Ivanka prva opra-
vila izpit. Še danes, kljub sta-
rosti, rada vozi avto. Alojz se
je z leti vožnji zaradi slabšega
vida odpovedal. Raje pešači
ali sede na avtobus, se odpelje
na Teharje, kjer je prostovolj-
ni gasilec, danes veteran, že
več kot petdeset let. Alojz je v
svojem življenju sodeloval v
različnih gasilskih forumih in
postal nosilec številnih najviš-
jih gasilskih odlikovanj v Slo-
veniji in tujini.
Ivanka se je v zakonu posve-
čala vzgoji otrok, pletenju, ši-
vanju ter vrtu, ki ga imata še
danes na Teharjah. Ljubezen
do ročnih del je prenesla tudi
na svoji hčerki. Ivanko je ved-
no vleklo v naravo, kjer je
nabirala okusne gozdne sade-
že. Skromnost in varčnost sta
še danes njeni vrlini.
Danes sta zlatoporočenca še
vedno dobrega zdravja. Zelo
sta vitalna in gibčna in noben
problem jima ne predstavlja
niti plezanje na drevo - čeprav
hčeri nad njunim početjem ni-
sta preveč navdušeni.
Zlato poroko sta praznova-
la v krogu številnih sorodni-
kov in prijateljev. Iz Ljublja-
ne je pripotovala tudi Alojzo-
va edina sestra. Ivanka žal
nima nikogar več. Letos sta
jim umrli še zadnji sestri.
Vseeno so se odločili prazno-
vati, saj Ivanka pravi, da je
treba gledati življenje tudi s
sončne strani. Za vso organi-
zacijo sta poskrbeli hčerki in
zeta. Majda je samostojna
podjetnica in živi z družino v
Celju. Zdenka, ki se je izšola-
la za medicinsko sestro, živi z
družino v Šentjurju. Po po-
ročnem obredu pa so ju naj-
bolj presenetili teharski gasil-
ci - veterani, ki so jima prišli,
slovesno opravljeni, voščiti
kar v Ipavčevo hišo v Šentjur.
Zlatoporočenca se najbolje
počutita v krogu svojih štirih
vnukov. Pred dobrim mese-
cem in pol pa sta dočakala
tudi prvo pravnukinjo.
MS
Zlatoporočenca Martin in Marija Novak.
Jesen v miru in sreči
Zlato poroko sta praznova-
i Martin in Marija Novak iz
3vrha pri Galiciji. Civilni
l^red je bil v Savinovi spo-
minski sobi v Žalcu, opravil
S je Franc Žužej, cerkvene-
'f pa v župnijski cerkvi v
'^liciji domači župnik Jan-
*0Cigale.
Martin Novak se je rodil leta
523 v Zavrhu pri Galiciji, na
'^dnje veliki kmetiji in po
^•^čani osnovni šoli pomagal
^^ršema na kmefiji. Mirno,
'Plovno in skromno življenje
^prekinila vojna. Vseskozi je
^deloval pri godbi na pihala,
''' je tudi dober pevec in pe-
Jvodja v domačem pevskem
^oru. Žena Marija, rojena
praks, se je rodila leta 1929 v
Železno kmečkim star-
Po končani osnovni šoli
.Ostala doma in pomagala pri
in gospodinjskih
'Pravilih.
j^o poroki je sreča napolnila
ko so se jima rodile štiri
hčerke. Nista jih mogla razva-
jati, učila pa sta jih spoštova-
nja do sočloveka in delovnih
navad. Kar prehitro so odrasle
v zrele in skrbne zakonske
žene, ki so si ustvarile svoje
družine, hčerka Irena je ostala
doma z možem in s tremi otro-
ci. V življenju zlatoporočen-
cev je bilo veliko težkih pa
tudi prijetnih in veselih dni,
tako da jesen življenja uživata
v miru in sreči in rada vidita,
da ju otroci, 13 vnukov in 2
pravnuka obiskujejo in v njun
dom prinašajo dobro voljo in
veselje.	T. TAVČAR
iVIartinov praznile
Prireditve ob občinskem
prazniku, ki so ga v Šmartnu
ob Paki združili z Martino-
vim, se vrstijo že od konca
oktobra. Včeraj so bile v kul-
turnem domu ustvarjalne
delavnice za otroke, 6. no-
vembra zjutraj pa pri bruna-
rici na železniški postaji na-
povedujejo začetek Vesele
Martinove sobote.
Zjutraj bodo organizirali se-
jem in slikarsko kolonijo ter na-
stop Vandrovčkov. Od 13. ure
dalje bodo gostili ansambel Dan
in noč z Mišom Melanškom,
Katjo in Davorja iz televizijske
oddaje Pod klobukom, sledili pa
bodo Martmov krst, prikaz ljud-
skih običajev, nastop folklori-
stov, pokušina vin domačih vi-
nogradnikov ter srečolov.
V nedeljo, 7. novembra, načr-
tujejo pohod ob mejah občine,
naslednji teden, 11. novembra,
pa bo čas za slavnostno sejo
Občine Šmartno ob Paki ter po-
delitev občinskih priznanj. Os-
novnošolci si bodo tega dne
ogledali gledališko predstavo
amaterskega gledališča Koroš-
kih Slovencev. V petek, 12. no-
vembra, se bo ob 9. uri v gasil-
skem domu začelo srečanje vi-
nogradnikov, konec meseca pa
načrtujejo še predstavitev ljud-
skih pevcev in godcev ter sreča-
nje starejših krajanov. K.L.
PLANINSKI KOTIČEK
Od Litije do Čateža
Planinsko društvo Ojstrica
in Planinska sekcija Društva
upokojencev Dolgo polje va-
bita planince na pohod po
Levstikovi poti od Litije do
Čateža, ki bo v soboto,^13.
novembra.
Avtobus bo z Glazije odpe-
ljal ob 6. uri. Prijave zbirajo do
10. novembra pri Klobučars-
tvu Tomažin. Prijavite se lah-
ko tudi Milanu Gombaču, tele-
fon 416-727. Na isti pohod va-
bita tudi PD Polzela in PD
Zabukovica. Odhod posebne-
ga avtobusa bo iz Zabukovice
ob 5.30 in ob 6. uri s Polzele.
Prijavite se lahko do 11. no-
vembra, prijave pa zbirata Zo-
ran Štok, telefon 701-992 in
Franci Ježovnik, telefon 717-
078.
Izlet na Krim
Planinsko društvo Zabu-
kovica vabi to soboto na og-
led Tehniškega muzeja Slo-
venije v Bistri in na izlet na
Krim.
Odhod posebnega avtobusa
bo v soboto, 6. novembra ob
6. uri iz Zabukovice. Cea pre-
voza je 1.200 tolarjev za odra-
sle in 600 za otroke, k ceni pa
je treba prišteti še vstopninO
za muzej, ki je 550 za odrasle
in 400 tolarjev za otroke. Prija-
ve zbira Franci Ježovnik, tele-
fon 717-078.	M. M.
^44..4.iieveinlier \999
Krvodajalci za celjsko
bolnišnico
v Ravnah pri Šoštanju darujejo kri za potrebe celjske
bolnišnice dvakrat na leto. Khcu na pomoč se je konec
oktobra odzvalo kar 178 darovalcev, pripravljenih pomagati
bolnikom v stiski.	M.K.
Zičani so postavili smerokaze
Turistično društvo Žička gorca je v Žicah postavilo smero-
kaze, s katerimi so označili vse domače obrti, podjetja in
kulturne spomenike.
Dobrodošli bodo predvsem turistom, ki se bodo po njih lažje
orientirali v vasi. Postavili so petnajst malih kozolcev na samih
točkah in dva velika kozolca v križiščih. Akcijo je podprla
občina Slovenske Konjice, Krajevna skupnost Žiče in tudi sami
imetniki teh kozolcev. Žičani bodo pridobitev okronali 6.
novembra na martinovanju, kjer bo »uradno odprtje« vinske
ceste, novega pločnika, kozolcev - smerokazov in drugih prido-
bitev. Obenem bodo podelili priznanja vsem, ki so pomagali pri
teh akcijah in tudi tistim, ki imajo najlepše urejena okolja. Vas
Žiče je tudi v jesenskih dneh polna cvetja. Minule dni so članice
društva zasadile okoli sedemsto mačeh in uredile gredice po
celi vasi.	•	J-G
20
ŠPORT
Poljski jantar se je stopil
Iz najtežjega gostovanja v skupini B so se celjski rokometaši vrnili s prvo zmago (30:25), v 2. krogu pa jih čaka verjetno najlažja domača tekma
»če bi vedno igrali tako,
kot proti Celjanom, potem
ne dvomim, da bomo v sku-
pini na 2. mestu,« je na im-
provizirani tiskovni konfe-
renci po tekmi razložil tre-
ner Iskre Lider Marketa
Wodzimierz Harbuz. S pri-
kazanim je bil lahko zado-
voljen, saj so njegovi po za-
četnih 2:8 vstali od mrtvih
in (ne vedoč) imeli celo pri-
ložnost za zmago. Odločale
pa so po napovedih mnogih
izkušnje, pa malce strahu
pobožnih Poljakov pred ug-
lednim tekmecem.
Domači so v tamkajšnjem
tisku napovedovali trdo, ostro
in tudi grobo igro, kar je sicer
njihova značilnost. Najbolj jo
je občutil Kokšarov na svoji
levi arkadi, ki mu jo je tera-
pevt Maksimovič pokrpal po
atraktivnem saltu s krila, za
katerega ni dobil niti prekrš-
ka. Nepriljubljena švedska
sodnika Olsson in Hansson sta
pravico vse prevečkrat delila
na pamet in po občutku, tako
da sta se zamerila še (zdaj že
močno evropeiziranim) Polja-
kom, o tem pa priča tudi pla-
stenka iz tribun, ki ju je ob
koncu tekme zgrešila le za
nekaj centimetrov.
Igrice
Iskra je po stari vzhodnjaški
navadi nasprotnika spet sku-
šala prelisičiti s pomešanimi
številkami na dresih igralcev,
že dan prej pa je »delegacija«
domačega kluba v hotelu, kjer
je celjska odprava prenočeva-
la, skušala dogovoriti izid tek-
me. Njihov predlog o remiju v
Kielcah in poljski predaji v
Celju je bil označen kot sme-
šen. Nekako istočasno sta se
Hansson in Olsson zgražala
nad domnevno prijavo, ki naj
bi ju zoper njiju zaradi polfi-
nala v Barceloni na EHF podal
celjski klub. Del vodstva Celja
Pivovarne Laško jima je sveto-
val, naj to prijavo vendarle
pokažeta in zanimivo bo vide-
ti kaj na njej piše, saj je Celjani
nikakor niso poslali.
Izidi preostalih tekem -
skupina A: Sandefjord-Ade-
mar Leon 22:21, Montpellier-
Kiel 19:23. Skupina B: Alpi
Prato-Hapoel Rishon 21:23.
Skupina C: Skjern-Badel Za-
gred 24:33, Zaporožje-Suhr
28:24. Skupina D: Kaustik-
Barcelona 24:30, Partizan-
Fotex 28:25.
»Liga Mistrzovv« se je v na-
pol mračni dvorani zato priče-
la pod vtisom prejšnjega dne.
Še preden so domači uredili
svoje vrste in gledalci v preki-
pevajoči dvorani poiskali svo-
ja mesta, je celjska vrsta že
vodila za 6, kljub temu pa je
Iskra do konca polčasa ujela
priključek in nato izenačila na
17. Poljski krili Jurasik in No-
wakowski sta s pomočjo bloka
zunanjih igralcev zlahka prija-
hala do zaključnih strelov,
kjer jima slalDO razpoloženi
Peric ni predstavljal velike ovi-
re. Trener Hasanefendič, ki je
tokrat izjemoma v dvorano
prišel nasmejan, ni veliko me-
njal, transformirajočo poljsko
obrambo pa je raztegoval z
dolgimi prečnimi podajami,
toda nastalega prostora nihče
od rumenih ni pretirano izko-
ristil.
Odvlekli
kozoroga
»Extra klassa Evropy«, kot je
uradni napovedovalec označil
Celje Pivovarno Laško, je v
prvi polovici srečanja zadetke
vendarle uspela doseči z vseh
igralnih mest, med strelce pa
se je vpisala le postava, s kate-
ro je Hasanefendič pričel tek-
mo. V tem elementu je izsto-
pal Manaskov, ki mu je strateg
namenil vlogo eksekutorja ka-
zenskih strelov, od šestih po-
skusov je razočaral le v dru-
gem, temu pa dodal še 5 golov
iz igre. Kokšarov, Pajovič in
Tomšič (v napadu se nikakor
ni znašel) so strnili obrambo
na sredini in le nekaj osamlje-
nih poskusov Moldavca Hiliu-
ka je končalo v Peričevi mreži.
Po Pajovičevem golu (24:28) v
56. minuti so se Poljaki nav-
kljub štirikrat izenačenemu
izidu (nazadnje na 23) vdali,
saj so uvideli, da jim niti usta-
ljeno križanje pred začetkom
srečanja ne more več pomaga-
ti. Za konec so poljski varnost-
niki brez vzroka iz parketa po
stalinistično odvlekli celjsko
maskoto kozoroga, ki je po
običaju želel pozdraviti uspeh
Celjanov.
»Ne glede na to, da smo
uspeli posneti tekmo Kielce-
Warawianka, nismo imeli do-
volj informcacij o nasprotni-
ku. Poznali smo princip igre,
ne pa tudi fines, na račun
tega je padlo kar nekaj go-
lov,« je kasneje priznal Hasa-
nefendič, katerega »tajna
služba« ni uspela dostaviti še
druge VHS kasete. »Poljaki se
želijo ponovno afirmirati, kar
jim bo s pomočjo sponzorjev
in dobre publike kmalu uspe-
lo. Edina naša želja je bila
zmaga, menim pa. da se Itali-
jani in Izraelci tukaj ne bodo
naigrali,« je še pojasnil ob
pripombi, da so njegovi padli
v kolektivni igri, dokaj dobro
pa izkoristih protinapade,
medtem ko se v analizo igre
posameznikov ni želel spuš-
čati. »Celjani so ekonomsko
močnejši in njihov domet je
finale Lige prvakov, mi pa
smo se šele uvrstili v elitno
tekmovanje. Želimo četrtfina-
le,« je dopolnil še Iskrin stra-
teg Harbuz.
Uprava in trener
neusklajeni
Uprava celjskega kluba me-
ni, da je bil pristop nekaterih
igralcev na tekmi v Kielcah
amaterski (za zgled drugim
postavljajo Kokšarova) in da
mora trener temu primerno
povleči določene poteze, saj je
bila igra prava le na trenutke.
Nasprotno pa je Hasanefendi-
č. ki se je tokrat spustil v
povezave med tiskom, ekipo
in upravo menil, da so njegovi
fantje odigrali izredno in proti
italijanskemu prvaku pri^^ku-
je nadaljevanje zmagovite se-
rije. Alpi Prato je prežet s
hrvaškim rokometom. Nazad-
nje se jim je pridružil nekda-
nji Badlovec Vedran Čurak,
že prej pa so angažirali njego-
va sonarodnjaka Željka Babi-
ča (desno krilo, prej Badel ZG
in l^etkovič, nekdaj je veljal
za enega največjih upov hr-
vaškega rokometa) in manj
znanega Alena Kozličiča (de-
sni zunanji). Z italijanskim
potnim listom sta v moštvu še
levo krilo Miran Ognjenovič
ter kapetan in najboljši zuna-
nji igralec zahodnih sosedov
Zaim Kobilica. Vse skupaj
povezuje nekdanji trener
splitskega Brodomerku
Dragan Ivaniševič. Pratu,
je v prvem krogu presenetlj
izgubil s Hapoelom, je let
nja evropska sezona četrt;
tem desetletju. Lani so v s\
skupini obtičali na zadnji
mestu, toda doma premag
Fotex (26:22). V sezoni 19?
97 jih je v 3. krogu pokala E1
izločil danski Virum, dve 1
prej pa na isti ravni v p
velenjsko Gorenje.
Zanimivost sobotnega ob
čuna bo tudi ta, da bo Cel
nom prvič na uradni tek
sodila ženska. Španki Chrij
ni Fernandez bo družbo de
Angel Pablo Permuy (delej
bo Hrvat Mošnička).
V celjskem taboru, po r
vem odetem v bleščeče Elki
jeve uniforme, se nadejj
skorajšnji sanaciji poškod
Kokšarova, ki je tudi rali
obolel, v razmislek pa, ali
na novinarske konferen
splača voditi igralce, ki si
venščine ne razumejo (Le
šin) in so že pozabili, kdaj
nazadnje igrali evropsko te
mo (Šafarič).
PRIMOŽ ŠKEI
Foto: GREGOR KAT
Poleg obrambnih zadolžitev seje Rus Edvard Kokšarov dobro znašel tudi v vlogi realizatorja
protinapadov.
Lov za potico
Rokometašice Žalca so si v prvi tekmi osmine finala
EHF v Franciji priigrale dokaj ugoden izid pred sobotno
revanšo (21:26).
Domači Bešancon je vodil že za 8, vendar so Žalčanke 2
minuti pred koncem znižale na 20:23, nato pa zapravile 3
napade. Po ocenah trenerja Aleša Filipčiča so možnosti za
napredovanje v četrtfinale (Žalčanke so bile v 1. krogu
proste) realne.	TT
Za cilj zmanjkalo časa
Celjski odpravi na Himala-
jo se ni povsem posrečilo iz-
polniti načrtovanega cilja,
da bi v jugozahodni steni
gore Mardi Himal (5587 m)
preplezali prvenstveno smer
v centralnem delu ali v ob-
močju zahodnega raza ste-
ne.
Danijel Bedrač, Andrej Pa-
lir, Aleksander Drame in An-
dreja Žak so zaradi aklimati-
zacije spremenili prvotni na-
črt in se najprej odločili za
Robertsovo smer iz leta 1961,
ki je tehnično manj, orienta-
cijsko pa bolj zahtevna. Na
vrh gore sta se 18. oktobra
povzpela Palir in Drame, Ža-
kova je priplezala do višine
5020 m, Bedrač pa je zaradi
težav z dihanjem in vročine
sestopil iz višinskega tabora 1
(4700 m). Za prvotno načrto-
vano smer je tako zmanjkalo
časa, saj bi zaradi pokvarjene-
ga vremena na celovito reali-
zacijo cilja morali počakati ne-
kaj dni. Alpinisti so se vzpe-
njali po slovenski javnosti ma-
lo znanih predelih Himalaje,
videli in dokumentirali pa so
tudi južno steno svete gore
Macchapucchare, ki sodi med
najlepše vrhove na svetu.
PŠ
ŠPORTNI KOLEDAR
PETEK, 5.11.
^	mm.
Atletika
Zreče: Razglasitev Naj atle-
ta '99 (14).
SOBOTA, 6.11.
Nogomet
Liga Si.Mobil, 13. krog -
Velenje: Rudar (V)-Maribor
Pivovarna Laško (18^
2.SNL, 14. krog - Šentjur:
Šentjur-Zagorje (13,30)
3.SNL sever, 13. krog: Šo-
štanj: Usnjar-Kovinar Mas-
com. Slovenske Konjice: Dra-
vinja-Starše, Ravne na Koroš-
kem: Fužinar-TIM Laško, Ro-
gatec: Mons Claudius-Zreče
(vse 13,30).
MNZ, 10. krog - Brežice:
Brežice-Vransko, Štore: Kovi-
nar (Š)-Rogaška, Kozje:
Odred-Šmarje (vse 13,30).
Košarka
Liga Kolinska, 9. krog - Se-
žana: Kraški Zidar-Rogla
Atras (19), Kranj: Triglav-Pi-
vovarna Laško (20,15) Polze-
la: Savinjski Hopsi-ZM Mari-
bor (19,30).
l.B SKL, 6. krog - Ljublja-
na: Union Olimpija ml.-Kemo-
plast (21), Šoštanj: Elektra-
Banex (17,30).
2.SKL, 6. krog - Ljubljana:
Ekipa Janče-Celje, Črnomelj:
Črnomelj-Rogaška 98 (obe ob
19).
LSKL (Ž), 7 krog - Celje:
Ingrad Celje-Pomurje Skiny
(18).
Rokomet
Liga prvakov, 2. krog - Ce-
lje: Celje Pivovarna Laško-Al-
pi Prato.
l.A DRL, 8. krog - Ribnik
Ribnica-Gorenje, Slovenj Gi;
dec: Prevent-Radeče. ;
Pokal EHF (Ž), 1/8 fina
(povratna tekma) - Žalec: Ž
lec-Besancon (19).
1.A	DRL (Ž), 9. krog -1
ran: M Degro Piran-Vegrad.
Odbojka
2.D0L,	5. krog - Šoštal
Šoštanj Topolšica-Ljutome
Škofja Loka: Tekmo Lubni
SIP Šempeter.	i
2.D0L (Ž), 5. krog-Šempi
ter: B&L Utrip Šempeter-Ki
miplas Koper II., Šoštanj: K
juh Šoštanj-Solkan.
™^NEDEUA, 7.11.
Nogomet
Liga Si.Mobil, 13. krog
Ruše: Feroterm Pohorje-Put
likum (13,30).
2.SNL, 14. krog - Kranj: 2
vila Triglav-Esotech Šmartrt
(13,30).
Košarka
Savinjska košarkarska
ga, 1. krog - Polzela: LaŠk''
Prebold (8), Griže-Moziri<
(9,10),	Polzela-Velenjj
(10,20), Nazarje-Gornji G0
(11,30).
TOREK, 9.11. ^
Košarka
Pokal Saporta, 7 krog
kozija: Achilleas-Savinjs"'
Hopsi (19,30).	^^
SREDA, io.ll ^
Rokomet
l.A DRL, 9. krog - Trebnj^;
Trebnje-Celje Pivovarna ^
ko.
Št. 44.-4. november 199t
ŠPORT
21
Vstajenje ali...?
še vedno bleda igra proti (realno) slabšim
nasprotnikom. V Rušah bo zagotovo manjkal
kaznovani Šumolikoski, vprašljivi so še nasto-
pi nekaterih lažje poškodovanih, med katerimi
je tudi vse boljši Sebastjan Gobec, ki je proti
Korotanu ob svojem golu spomnil na slavnega
Sinišo Mihajloviča.
T.L., Foto: SHERPA
Sebastijan Gobec - med najboljšimi.
Hopsi klonili tudi doma
6. krog pokalo Saporta: Savinjski Hopsi-Zadar 77:93 (31:51).
Hopsi, ki jim tudi v DP ne
gre vse po načrtih, so v letošnji
evropsld sezoni doživeli prvi
poraz na domačem parketu.
Favorizirani 2^dar je že v pr-
vih minutah dal vedeti, da se v
največjo slovensko košarkar-
sko vas ni prišel poigravat s
svojim ugledom.
10-meterska zgoščena vrsta za
vstopnice je pričala o zanimanju
za srečanje, ki so ga domači ža\
morali odigrati brez poškodova-
nih Čmera, S. Udriha in Baleva,
medtem ko Ovčina, ki se je zad-
nji »včlanil« v klub, nima pravice
nastopa v mednarodnih poka-
lih. Zadar je v svojih vrstah po-
grešal le reprezentanta Jurico
Ružiča, vendar ga pri silovitem
začetku tekme to nikakor ni ovi-
ralo. Polzelani, ki jim je najprej
zatajil met, so v dobrih šestih
uvodnih minutah le enkrat za-
deli iz igre, nenehno povečeva-
nje prednosti Zadarčanov pa je
vrhunec doseglo pri 25 točkah.
Domači so si d^i opravka z
zvezdnikom Dinom Radjom
(edini je na parketu prebil vseh
40 minut), na katerem sta se v
vlogi policaja izmenjala Jovano-
vič in Nikitovič, zadarski center
pa je nase priklenil skoraj celot-
no obrambo, kar je zunanjim
igralcem omogočalo uporabo
njihovega izrazitega orožja - me-
ta z razdalje. 22 žog je izza črte
Preostala izida: Pamesa-Ac-
hilleas 105:66. Arsenal-Delta
88:6Z Vrstni red: Pamesa 12,
Zadar 11, Arsenal 9, Savinjski
Hopsi 8, Delta in Achilleas Z
poletelo proti polzelskemu ko-
šu, v košu jih je končalo 8.
Najbolj je v tem elementu preti-
raval drugi zvezdnik Arijan Ko-
mazec (1:6), ki se lahko pohvali
še z 10 skoki, Radja, ki je zbral še
3 več, pa je za prvo od svojih 20
točk potreboval 11 minut. Nek-
danji center Messagera, Boston
Celticsov in Panathinaikosa je
bogat repertoar košarkarskega
znanja demonstriral s taktično
zrelim gibanjem pod obročem,
ko pa se je znašel na drugih
položajih, je od soigralcev zahte-
val, naj mu izpraznijo prostor v
»raketi«, končdo pa se je z zabi-
janjem. Hopsi so dolgo iskali
recept, kako zaustaviti izkuše-
nega ostrostrelca Kruniča (24
točk), naposled pa se je odprlo
tudi Kahrimanoviču in v dru-
gem delu še Nikitoviču.
Strelci za SH: Nikitovič 19,
Kahrimanovič 18, Kadič 11,
Gojup 10, Kobale 8, B. Udrih in
Cizej 4, Jovanovič 3.
Domači so v nadaljevanju po-
vsem pokvarili še odstotek pro-
stih metov (47), tako da je bil na
koncu boljši celo met iz igre
(48). Strokovno vodstvo Zadra,
W letos praznuje 70-letnico, se je
trudilo dajati vtis brezbrižnosti -
med ostalim so ob odmoru kar
na hodniku pred garderobami
razpravljali o vztrajanju na con-
skem presingu, ti-ener Burič pa
je v celotni tekmi angažiral le 7
košarkarjev. Nekdanji polzelski
(zdaj kranjski) Zadarč^ Veljko
Peti-anovič je prišel pozdravit
svoje rojake, vendar »mi na pa-
met ni prišlo, da bi v dvorano
vstopil kot gledalec!« Stare za-
mere!
PRIMOŽ ŠKERL
Ingrad odslej
s predsednico
Dolgo piičakovana in
obljubljana skupščina
ženskega košarkarskega
kluba Ingrad Celje se je
zgodila minuli petek, na
njej pa so člani potrdili pri-
čakovane spremembe, ki
so jih dolgo napovedovali.
Na predsedniškem me-
stu se je prvič v zgodovini
znašla ženska. Danica
Kavka, finančna direkto-
rica podjetja Kac, ki je za-
menjala Antona Aškerca.
Na direktorskem mestu
kluba se je znašel Vlado
Kučiš, sicer direktor In-
grad Gramata, ki je nasle-
dil Vinka Debelaka. Po-
^ slovni sekretar kluba je
odstej Matej Salobir, me-
dijski predstavnik kluba
izkušeni Robert Gorjanc,
nova člana upravnega od-
bora pa sta Rok Steiner in
Boštjan Vrščaj. Skupšči-
na je razrešila bivšega
športnega direktorja in
vodjo marketinga Mateja
Polutnika, ki se je po spo-
ru s tehničnim direktor-
jem Francijem Ramšakom
preselil na mesto predsed-
nika balonarskega druš-
tva. Skupščina Ingrada je
sprejela tudi finančni na-
črt za sezono 1999/2000.
Klub naj bi porabil 28 mi-
lijonov tolarjev.
T. L.
Trener Pivovarne Laško Aleš Pipan se počasi približuje
napovedim pred sezono.
Podaljšan niz uspehov
Laški košarkarji so v zad-
njem krogu prvega dela
Evropske lige v Carigradu
presenetili še Ulkerja in se
dokopali do prvega uspeha v
gosteh. Tekma 6. kroga z ita-
lijanskim prvakom Varese-
jem je bila sinoči (po zaklj.
redak.).
Zmaga z 10 točkami nasko-
ka je pravzaprav prišla v pra-
vem času in s primernim nas-
protnikom. Pivovarna Laško
je namreč izkoristila krizo Ul-
kerja, katerega je dan pred
tekmo zapustil trener Cetin
Vilmaz. Njegov pomočnik
Aladyn Yakan je ekipo dobro
vodil le prvi polčas, ko je
laški center Gilič staknil poš-
kodbo gležnja. Prednost do-
mačih 7 točk je v nadaljeva-
nju skopnela, vrsti Aleša Pi-
pana pa je do konca uspelo
zadržati vse turške nalete in
se tako približati napovedim
pred Evroligo, po katerih naj
bi presenetili kar nekaj ugled-
nih ekip in se na koncu prve-
ga dela zadovoljili nekako s
tremi zmagami. Najnevarnej-
ši domači strelec Erdenay je
obstal pri 17 točkah, medtem
ko jih je center Koturovič
zbral le 6.
PŠ, Foto: GREGOR KATIČ
Uspeh
, Icaraleistov
L Žalski karateristi so solidno
lastopili na MEP v SofijL
Matjaž Končina je v ekipnih
bojih osvojil Z mesto, Dejan
Lukač pa je v športnih borbah
končal na 9. mestu.
Slovenija je najprej izgubila z
ialijansko vrsto (1:4), Končina
pa je edini priboril zmago, ki jo
f v repesažu ponovil še proti
Novozelandcem, ki so jih naši
ugnali (6:0). V drugi - borbi
iepesaža so bili boljši Čehi (2:3),
izgubil pa je tudi Končina (2:3).
Vse skupaj je zadostovalo za
ekipno Z mesto. V posamičnih
tx)jih do 73 kg je moral priznati
premoč Angležu Danielsu (3:4),
pa je s kasnejšim porazom
našemu prestavniku zapri pot
do nove priložnosti. Lukač je pri
ladetih (do 65 kg) z 9. mestom
med 32 tekmovalci dosegel svoj
največji uspeh, medtem ko je
Sorčan (do 55 kg) v 1. krogu
Idonil proti Hirku Sonmezu
(0:2).	PŠ
Gospodar je Esotech
Lokalni derbi, obračun
dveh drugoligašev s Celj-
skega, je minil v mirnem
ozračju, čeprav je na tre-
nutke prevladovala vroča
kri. Toda napovedi so se
uresničile, lahko pa bi bilo
tudi drugače.
Šentjurčani so namreč za-
pravili kopico priložnosti, Vo-
dopivec je zadel celo prečko,
Esotech Šmartno pa je bil
»konkretnejši« in fznajdljivej-
ši. 200 gledalcev se je prvič
veselilo ob zadetku kasneje
izključenega Mujakoviča,
usodo svojih nekdanjih soi-
gralcev pa je zapečatil Cug-
mas. Šmarčani so se tako ob-
držali v boju za vrh prvens-
tvene lestvice, vsaj tretje me-
sto ob koncu jeseneskega de-
la je dosegljivo, čeprav jih do
konca čakata dva derbija: go-
stovanje pri Živilih Triglav,
ob koncu pa še obračun z
Elanom.
Med Šentjurčani še vedno ni
miru, vodstvo kluba v nas-
protju z obljubami še naprej
ne kaže »znakov življenja«.
Igralci pa si v anarhiji še ved-
no, kljub opravičljivo slabi igri
in skromni udeležbi na trenin-
gu, zaslužijo priznanje za
vztrajnost. Mnogi že napove-
dujejo, da bo zima »pobrala«
NK Šentjur...	T.L.
Nova zmaga
pivovarjev
v vnaprej odigrani tekmi 8.
kroga rokometnega DP je Ce-
lje Pivovarna Laško v Golovcu
pred 200 gledalci premagala
Jadran iz Kozine s 40:21
(23:11) in prednost pred za-
• sledovalci v prvenstvu pove-
čala na 4 točke. Najboljši stre-
lec tekme je bil Banfro s 7 goli,
po 5 pa so jih dosegli ŠafariČ,
Stefanovič in Tomšič. PŠ
V 12. krogu L SNL je celjski Publikum
^beležil svojo tretjo letošnjo zmago, med-
jjpi ko je velenjski Rudar nepričakovano
fgpričljivo klonil pri Dravogradu in vknji-
četrto »ničlo«.
pojutrišnjem čaka »knape« še ena težka
.fgizkušnja, nekateri celo menijo, da gre za
J(jločilen obračun z Mariborom Pivovarno Laš-
Rudarju se še vedno pozna utrujenost in
jljba pripravljenost zaradi sodelovanja v poka-
l(ilntertoto, zato igra ni na ravni lanske, trenut-
jo pa so Velenjčani v krizi. V zadnjih treh
jflcinah so osvojili le točko, sobotni nasprotnik
^ ni prav idealen za preblisk, ki bi bil pred-
hodnica zmagovalnega pohoda. Vseeno se zdi,
|a so Mariborčani te dni najbolj »zreli« za
joraz. Njihov trener Bojan Prašnikar je v sporu
J nekaterimi domačimi novinarji, ki »nimajo
pojma o nogometu«, podobno pa velja tudi za
javijače, ki so ga po tesni zmagi z Domžalami
.nagradili« z žvižgi. Po zadnji tekmi v ligi
jrvakov v Leverkusnu, bodo »vijoUčasti« pre-
cej manj motivirani kot nogometaši Rudarja.
Pa ne samo nogometaši, tudi trener Brane
Oblak ima dovolj razlogov za »aktiviranje vseh
sil« za naskok na prvaka, ki utegne doživeti
prvi letošnji poraz v domačem prvenstvu.
Podobno težka naloga kot Rudarja - pa naj se
zdi še tako smešno - čaka tudi Celjane. Po
jekohko nepričakovani zmagi proti Korotanu,
lio nedeljski nasprotnik Feroterm Pohorje. Ru-
iani, ki so predzadnji na prvenstveni lestvici,
50 Publikumu letos že zagrenili življenje na
Skalni kleti (1:1), zato rumeno-modri na gosto-
vanje nikakor ne morejo odpotovati prepričani
fsvojo zmago. Največja težava Publikuma je
NOVO LETO V Moravskih toplicah
KRONE vabi na silvestrovanje!
5 dnevni pol penzion z 2x svečano večerjo
(31.12. s plesno glasbo, 1.1. s cigansko glasbo)
Paketjeod28.12. do 2.1.2000
Cena za kompletni paket
25.000 SIT
Brez zajtrka (lastna posteljnina)
20.000 SIT	krone
--..	... ..	MORAVSKE TOPLICE
Rezervacije: (069) 48-646; 26-434	Doiga ui. i
H« 44. - 4. november 1999
22
ŠPORT
Na tribunah zmanjicalo prostora
Drugoligaški odbojkarski derbi regio-
nalnih rivalov, ki se čimprej želita otresti
manj ugledne druščine, je v 4. krogu s 3:1
pripadel Šempetranom. Goste iz Šoštanja
je izdala obramba.
V dvorano pri OŠ Šempeter se je nagnetlo
več ljubiteljev odbojke, kot jih objekt urad-
no lahko sprejme (700), domači SIP Šempe-
ter pa se je gledalcem po dveh urah oboje-
stranske kvalitetne predstave oddolžil z od-
mevno zmago, ki jih je zadržala v vrhu
lestvice, Šoštanjčane pa pahnila na 6. mesto.
Ponovno so domači izkazali veliko mero
požrtvovalnosti in kolektivnega pristopa, pri
katerem je malenkostno odstopal napadalec
Dejan Udrih z izdatno pomočjo nekdanjih
Šoštanjčanov Dimca, Žilnika, Grosa ter tre-
nerja in igralca Uroša Dvornika. Maraton-
ski^^drugi niz (33:35) je sploh prvi, ki so ga
domači v tem prvenstvu izgubili. Pri gostih
se je za upravičen nakup izkazala naložba v
beloruskega organizatorja Valeryja Buya-
ka, ki je ob slabšem sprejemu servisa vselej
dobro pripravljal napade Šoštanjčanov, ki pa
so si dovolili preveč napak v zaščiti bloka.
Koroška sodnika Šteharnik in Slatinšek sta se
v opisanih okoliščinah večkrat osmešila, saj
sojenje v takšnih derbijih in vzdušju očitno
ni v njuni navadi.
»Ekipa je psihično slaba. Pozna se, da je v
zadnjih dveh prvoligaških sezonah nanizala
preveč porazov, kar se odraža v samozave-
sti,« je slabo obrambo ocenjeval trener Šo-
štanja Topolšice dr. Nikolai Pozdniak. Po
njegovem naj bi do konca leta, ko se bo
odločal vrstni red, naposled uspeli »preslika-
ti« razmere s treningov tudi na tekme, prilož-
nost za l.DOL pa vidi v domačih obračunih s
Šempetrani in Brezovico. »Veseli nas uspeh
nad favorizirano ekipo. Pričakovali smo te-
žak boj, zmagalo pa je srce,« je poln emocij
na kratko razložil še šempeterski strateg
Uroš Dvornik, ki ga odločilni obračuni šele
čakajo. Nasprotnika sta bila pred desetlet-
jem velika rivala v tedanji l.SOL, po nekaj-
letni krizi šempeterske odbojke pa imata
letos oba lepe možnosti za napredovanje.
Bodo tovrstni derbiji prihodnjo sezono še
večji?	P.R.-Š.
Akcija Šempetranov Uroša Dvornika in Aleša Udriha na mreži. Šoštanjča-
ni so derbi izgubili tudi zaradi slabe zaščite bloka.
Vojdiču icmaiu prve točice?
Ali bo celjski smučarski
klub Unior kmalu dobil pr-
vega tekmovalca, ki se bo na
tekmah svetovnega pokala
alpskih smučarjev prebil do
točk? Bernard Vajdič je z 39.
mestom (štartna št. 58) na
otvoritveni veleslalomski
tekmi v francoskem Tignesu
to napovedal.
19-letni Celjan je za sedaj še
član B-reprezentance skupaj z
Vrhovnikom, Valenčičem,
Mlekužem, Dragšičem in Pa-
vlovčičem. Prav po zaslugi do-
sežkov slednjega se je našim v
VSL odprlo dodatno mesto, ki
pa bo glede na trenutno formo
bržkone namenjeno prav Vaj-
diču, ki si je v tej sezoni zasta-
vil za cilj medaljo na MSP v
Kanadi. Prednost »Uniorjev-
ca«, ki je bil v Tignesu najm-
lajši član naše izbrane vrste, je
poleg najboljših dosežkov na
treningih A in B reprezentan-
ce tudi dejstvo, da edini ena-
kovredno trenira in tekmuje
prav v vseh disciplinah. To
sezono, v kateri bo za treninge
in priprave porabil kar 315
dni, bo smučal pretežno tek-
me evropskega pokala in za
FIS točke (skupaj s svetovnim
pokalom približno 45), že
prihodnje leto pa gre pričako-
vati, da se bo pridružil ali
vrinil med »A-jevce« Koširja,
Kunca, Koblarja, Grubelnika
in Miklavca. Bernard Vajdič
ima v zajetni zbirki svojih us-
pehov med ostalim že 8. me-
sto na zadnjem MSP v VSL,
dve drugi in tri tretja mesta v
slalomskih in veleslalomskih
preizkušnjah FIS, kot mladi-
nec je v SL trikrat slavil na
mednarodnem pokalu Alpe
Adria, v isti disciplini dvakrat
postal državni prvak ter pri-
smučal še 6 naslovov podprva-
ka.	PRIMOŽ ŠKERL
NA KRATKO
Celje: V 4. in 5. krogu II.
šahovske lige so Celjani viso-
ko ugnali Slovensko Bistrico
(5:1) in Gorenje (5,5:0,5) in
ujeli priključek k vrhu. Vodil-
ni Velenjčani so ugnali Sevni-
co (3,5:2,5) in bodo z Raden-
sko v soboto odločali o zma-
govalcu lige.
Bled: Celjski drsalec Janez
Špoljar je na drugem mladin-
skem Grand Prixu zasedel 19.
mesto, skupaj z ostalimi pa se
zdaj pripravlja na mladinski
kriterij v domači dvorani (18.-
21. november).
Celje: Kegljavke kranjskega
Triglava so v zadnjem krogu
DP precej namučile domači
Miroteks, saj je bil izid po
rednih dvobojih 3:3. Izgubile
so Grobelnikova, Šeškova in
Petakova, zmage preostalih pa
so prinesle končni rezultat 5:3
(2635:2541).
Škofja Loka: Rezultati 1. kro-
ga I. in II. državne strelske lige -1,
liga, zr. pištola, ekipno: 1. D.
Poženel Rečica 1695, 2. Celje
1687, 4. Mrož Velenje 1662, 6.
Slovenske Konjice 1647 Posa-
mezno: 1. Peter Tkalec (D. Po-
ženel) 570, 2. Cveto Ljubič
(Slov Konj.) 568, 5. Andrej
Brunšek (D. Pož.) 566,6. Simon
Veternik (Mrož) 564, 7 Slavko
Frece (Celje) 563. IL liga, ekip-
no: 3. D. Poženel 1617. Posa-
mezno: 3. Damjan Sajovic 559,
5. Pavli Knez 552, 31. Uroš Taš-
kar 506 (vsi D. Pož.).
Celje: Rezultata 2. kroga
ŠKL - osnovne šole: Livada
Velenje-F. Malgaj Šentjur
84:25, OŠ Loče-Šmarje pri
Jelšah 64:11.
PANORAMA
UOGOm
UgaSi.Mobil
12.	krog: Publikum-Korotan
2:1 (0:1) Goršek 62 in 63. Dra-
vograd-Rudar (V) 3:1 (1:0) Ob-
lak 67 Vrstni red: Maribor Pivo-
varna Laško 32, HIT Gorica in
SCT Olimpija 21, Rudar (V) 20,
Mura 19, Primorje 17, Dravo-
grad in Publikum 15, Korotan in
Domžale 14, Feroterm Pohorje
5, Potrošnik 4.
2.SNL
13.	krog: Esotech Šmartno-
Šentjur 2:0 (0:0) Mujakovič 57,
Cugmas 80. Vrstni red: Tabor
Sežana 34, Koper 30, Železničar
Ligro 27, Esotech Šmartno 26,
Elan 25, Aluminij 23, Zagorje
21, Živila Triglav 18, Montavar
Rogoza 16, Ivančna Gorica, Ja-
dran Šepič in Šentjur 13, Drava
11, Nafta 10, Črenšovci 7, Avto-
plus Korte 3.
3.SNL sever
12. krog: Krško-Mons Clau-
dius 1:1. Zreče-Paloma 4:2. TIM
Laško-Dravinja 1:2. Starše-Us-
njar 5:1. Vrstni red: Dravinja 27,
Paloma 26, Zreče 24, TIM Laško
in Gerečja vas 21, Fužinar 20,
Hajdina 18, Starše, Usnjar in
Kovinar Mascom 14, Bistrica 12,
Krško in Mons Claudius 10, Po-
brežje 2.
MNZ
9. krog: Vransko-Šmarje 2:1.
Rogaška-Odred 0:8. Brežice-Ko-
vinar (Š) 2:8. Vrstni red: Vran-
sko (-6) in Odred 17, Šmarje 15,
Kovinar (Š) 14, Brežice 9, Ro-
gaška-8.
košarka
Evropska liga
5. krog: Ulker-Pivovarna Laš-
ko 68:78 (45:38) Goljovič in
Nachbar 18, Dragšič 14, Hafnar
in Jurak 10, Kune 8. Vrstni red:
Maccabi Elite 9, Asvel Villeur-
banne in 01ympiakos 8, Varese
in Pivovarna Laško 7, Ulker 6.
Liga Kolinska
7. krog: Krka Telekom-Rogla
Atras 75:59 (34:31) Jokič 18, Radovič
11, Zinrajh in Temnik 8, Mihajlovski
4, Šporar in Benič 3, Manojlovič in
Herman 2. Savinjski Hopsi-Zagoije
79:65 (34:31) Ovčina 19, Kobale 18,
Kahrimanovič 15, Cizej 11, B. Udrih
8, Jovanovič 6, Nikitovič 2.8. krog:
Rogla Atras-Triglav 59:72 (37:39)
Šporar 19, Radovič 12, Starovasnik
10, Zinrajh in Jokič 6, Mihajlovski 4,
Benič 2. Pivovarna Laško-Helios
112:64 (61:33) Žarkovič22, Hafnar
21, Goljovič 19, Kune 17, Nachbar 10,
Dragšič 9, Miletič 6, Tilinger 4, Jurak
3, Bajramovič 1. Slovan-Savinjski
Hopsi 69:66 (22:31) Cizej 17, Kahri-
manovič 15, Kobale 11, Gorjup in B.
Udrih 8, Ovčina 7 Vrstni red:
Union Olimpija 16, Pivovarna Laško
in Krka Telekom 15, Triglav 14,
Slovan 13, Zagorje in ZM Maribor 12,
Savinjski Hopsi 11, Helios Domžale
10, Rogla Atras in Loka kava 9, Kraški
zidar 8.
1.BSKL
5. krog: Ilirija-Elektra 81:72
(45:34) Vugdalič 23, Črešnik 17,
Božič 16, Milič 7, Zupane 5, Rupreht
2, Rizman in Mališevič 1. Banex-GD
Hrastnik 92:89 (47:38) Keblič in Siv-
ka 22, Novak 17, Lušenc 12, Mako-
vec 11, Strnad 5, Jesenek 3. Kemo-
plast-Simp Radovljica 103:69 (48:34)
Novakovič 26, Zorko 22, Rovšnik in
Tomažin 10, Košak 7, Ribežl 6,
Jovanovič in Maček 5, Gajšek 4,
Kočar in Krivec 3. Vrstni red:
Bežigrad, Radenska Creativ, Ilirija in
Ten Krško 9, Nova Gorica in Ren
plast 8, Elektra, Banex in GD Hr^
nik 7, Union Olimpija ml. in Sin
Radovljica 6, Jurij Plava Laguna S.
2.SKLvzhod
5. krog: Celje-Bistrica 80:S
Rogaška 98-ŽKK Marib
90:80. Vrstni red: Litija 10, ^
dar in ŽKK Maribor 9, Celje
Ekipa Janče, Črnomelj, Rogaš]
98 in Bistrica 7, Lastovka 6, Ruj
5.
Pokal RS(Ž)
1/4 finale: SKB Ježica ni
Ingrad Celje 51:64 (26:39) Gn
belnik 14, Deak 13, Sušin i
Obrovnik 10, Knez 8, Vodopiv^
5, Ramšak 2, Jelušič L
"""SSet
Liga prvakov
1. krog: Iskra Lider Marke
Celje Pivovarna Laško 25:3
(13:14) Manaskov 10, Kokšaro
in Škrbič 5, Pungartnik 3, Stefc
novič, Pajovič in Vugrinec ;
Šerbec 1.
1.ADRL
7. krog: Celje Pivovarna Lai
ko-Dobova 41:16 (20:9) Šafari
in Škrbič 8, Pajovič in Stefano\n
č 5, Šerbec, Manaskov in Tomši
4, Praznik 2, Štruc 1. Gorenje
Prevent 18:23 (10:7) Sovič 5
Kavaš in Plaskan 3, M. Rozmar
Oštir in Astafei 2, Kavaš 1. Rade
če-Hoteli Morje Portorož 28:11
(11:7) Privšek 11, German 7
Kovač 4, Rantah 3, Sotlar, Bonij
Plazar 1. Vrstni red: Celje Pivo
varna Laško 14, Prule 67 ii
Trebnje 12, Prevent 10, Gorenj*
9,	Radeče in Inles Riko 6, Term(
in Dobova 5, Slovan 3, Jadran 2
Hoteli Morje Portorož 0.
Pokal EHF (Ž)
1/8 finala: Besancon-Žalei
26:21 (10:8) Zidar 7, Urankar ^
Randl in Strmšek 3, Kline i
Derčar 1.	i
1.ADRL(Ž)	J
7. krog: Žalec-Krim NR 16:3l
(8:18) Randl 5, Zidar 4, Klin(j
Derčar in Strmšek 2, Potočnik 1.
Burja-Vegrad 17:27 (9:12) Ibra-
lič 8, Jukič in Topič 7, RaukoviJ
4, Krajnc 1. 8. krog: Vegrad-
Jelovica 27:18 (10:10) Stevano-
Vič 8, Krajnc 6, Jukič 5, Topič 4,
Raukovič 2, Ibralič in Nojinoviii
1. Vrstni red: Krim NR (-1) in
Robit Olimpija (-1) 14, Vegrad
10,	M Degro Piran 9, Žalec (-1)
in Jelovica 8, Gramiz Kočevje (•
1) 6, Baje Daevvoo Izola (-1) 3,
Branik (-1) 2, Burja 0.
odSa
2.D0L
4. krog: SIP Šempeter-Šoštanj
Topolšica 3:1 (25:22, 33:35,
25:19, 25:16). Vrstni red: SiP
Šempeter in Brezovica 12, Lju-
tomer 10, IGM Hoče in Beltinci
8, Šoštanj in Termo Lubnik 6,
Fužinar GOK IGEMII. in PrvaČi-
na 3, Kovinar Kočevje 2, Krka in
Črnuče 1.
2.D0L(Ž)
4. krog: Gradb. Stane Mežica-
Kajuh Šoštanj 0:3 (20:25-
22:25, 27:29). Asics Kamnik'
B&L Utrip Šempeter 2:3 (25:20,
26:24, 21:25, 17:25, 13: l5)'
Vrstni red: Frupi ŠOU K2 Spo^
11,	B&L Utrip Šempeter l^J
Krim. Tabor Maribor in Kajuti
Šoštanj 8, Infond Branik II.
Benedikt 6, Kemiplas Koper 1'
in Asics Kamnik 4, Gradb. Stan^
Mežica in Solkan 3, Mladi Jese-
nice 0.
Ši. 44.-4. iiov«iiiiMr 1999
PISMA BRALCEV - ROMAN
23
PREJEU
SMO
^	iM
odprto pismo
itiinistru Ropu
i). Kot državljan in minister
8, demokratične države Slove-
ijjjjje imate pravico, da ste
i«>senečeni in ogorčeni nad
jjjločitvijo krajanov Rim-
jl(ih Toplic, ki smo se odlo-
[jli, da bomo na Martinovo
j^jpboto zaprli magistralno
. jfsto Zidani Most - Celje. Pri
jsem tem pa imate tudi pra-
,flCO do političnega sprene-
^ ledanja. Spoštujemo vaše
jinenje in zato od vas tudi
pričakujemo, da boste spo-
štovali naše odločitve. Tudi
Ljani Rimskih Toplic ima-
5 JO pravico biti ogorčeni, saj
jfsakodnevno nemočno ,gle-
^(jamo, kako propada 2000
I let staro zdravilišče. Le kako
'bibili šele ogorčeni vi, gos-
pod Rop, če bi bili naš sokra-
jan in bi živeli v Rimskih
'Toplicah?
S Ljudje smo bitja s čustvi in
ioločenim pragom toleran-
5ce in strpnosti. Za krajane
• Rimskih Toplic lahko zapi-
■	šemo, da smo svojo strpnost
■	10 toleranco do države izka-
•zovali dolgih 8 let, pri tem
i pa poslušali samo obljube.
I Fsa ta leta obljub so v nas
I (opičila čustva nemoči in
■	iezadovoljstva. Sedaj smo
I iovolj močni, da se borimo
! a oživitev zdravilišča, ki je
I saravna in kulturna dedišči-
. la našega kraja, -kakor tudi
iržave Slovenije.
Če že v preteklosti zdravi-
lišče nikoli ni bilo povsem
naše, domače - slovensko, pa
so sedaj Rimske Toplice za-
res naše - naša skrb in naše
upanje. Mar smo zato slabi
državljani, ker želimo ohra-
niti tisto, kar so rodovi pred
nami ustvarili in nam dali v
upravljanje? Naša dolžnost
je, da zdravilišče oživimo,
ga ohranimo in ga predamo
našim potomcem. Le tako
jim bomo lahko odkrito po-
gledali v oči. Kot ljudje s
srcem in državljansko pri-
padnostjo nimamo te pravi-
ce in moči, da pozabimo na
zgodovinski pomen našega
zdravilišča in da zapravimo
naravna bogastva, ki nam jih
nudi narava.
Kultura ni samo v Plečni-
kovem hramu, galerijah,
Cankarjevem domu... Kultu-
ra je v ljudeh samih in v
njihovem odnosu do prete-
klosti, sedanjosti in prihod-
nosti. Morda je narobe to, da
smo krajani Rimskih Toplic
ljudje, ki spoštujemo prete-
klost, živimo v sedanjosti,
borimo pa se za prihodnost?
Ne dovolimo in ne želimo,
da nas v slovenski javnosti
predstavljate kot krajane, ki
ne vedo, kaj bi radi imeli, ki
so proti starejši populaciji,
ki so proti domu za ostare-
le... Prav nasprotno, mi ve-
mo, kaj bi radi imeli. Naša
prizadevanja so usmerjena v
vse generacija in sožitje med
njimi. Starejšim krajanom
želimo, da dobijo nov dom
za ostarele. Mlajšim genera-
cijam pa želimo predati
zdravilišče, ki bo živelo. To
je prihodnost za nove rodo-
ve.
Ali sedaj kot človek razu-
mete, zakaj bo zapora ceste
na Martinovo soboto?
Odbor za oživitev
zdravilišča v okviru
KS Rimske Toplice
Ba Cengelo -
upanje ne le
za Afriko
Ko se sosedje obiskujemo,
se zdi, da to nima velikega
pomena. Ko pridejo k nam
sorodniki, je obisk že bolj
pomemben. Če pa pridejo
ljudje, ki jih osebno sploh ne
poznamo, pa vemo, da so
naši prijatelji, tedaj se vese-
limo!
Obiski in srečanja so po-
membni za naše življenje,
našo dušo. Veselimo se obi-
skov, radostimo se srečanj,
če vemo, da se pod nasmeja-
nim obrazom ne skriva ble-
da, brezčutna stena človeš-
kega bitja, ki ne pozna tiste-
ga čustva, ki ogreje srce otro-
kom luči, otrokom sveta,
otrokom Boga. Obiska sku-
pine Ba Cengelo (Otroci lu-
či) iz Zambije smo se otroci
v Šmartnem ob Paki neiz-
merno veselili.
Zame je bil najlepši trenu-
tek, ko sem si lahko ogledal
njihove, malce od mraza
rdeče obraze. Tega trenutka
ne bi zamenjal niti za roko-
vanje z Billom Clintonom.
Takrat si videl, kaj prinašajo
s seboj: veselje, ki ga še ni-
smo videli, ki pa smo ga že
občutili globoko v svojih sr-
cih.
Kaj pa nam to prinaša? Sa-
mo veselje za en dan ter spo-
mine za življenje? Ne, vse to
prinaša toplino, ki je tako
velika, da bo grela v hladnih
dneh brezbrižnega sveta, sre-
di mrtvo-živečih ljudi, ki ne
mislijo na nič drugega kot na
sebe.
Ko so prišli Zambijci, smo
se vsi veselili, vsi smo se jih
želeli dotakniti, se z njimi
pogovarjati. Nekateri so si
našli mesto ob obiskovalcih,
toda tega niso bili sposobni
deliti z drugimi.
Kakšen odrasel zmrduje,
češ, zakaj ne poskrbite za
svoje, iz Slovenije, šele po-
tem za druge. Zakaj pa bi to
morala izvesti ravno naša šo-
la, ki že izkazuje dobroto...?
V Sloveniji je veliko šol, ve-
liko možnosti, a malo pogu-
ma, moči, da bi podarili čas.
Tisti, ki se jezijo, pa naj
prikažejo svoje znanje še v
resničnosti, ne le v besedah
in na papirju! Kajti sreče je
veliko, le znati jo moramo
poiskati, razdeliti in tudi
okusiti.
MICHEL MOHOR,
7. razred, OŠ Šmartno
ob Paki
Odnos do
v«
zivaii -
promocija
Slovenije
»Ne le beli prti in rožice,
tudi naš odnos do živali pušča
vtis pri naših gostih - turistih
iz tujine. To sem 12. oktobra
na TV konferenci o turizmu
sporočila ministru za turi-
zem, ki pa je neargumentira-
no odgovoril, da pretiravam.
Sploh pa da je tudi on sam
»ljubitelj živali«(?!), saj ima
dva kokeršpanjela (seveda
dragocena rodovniška, da ne
bo pomote!). Minister, ki ima
zgolj druge izkušnje, ne more
soditi, koliko smo Slovenci
privrženi živalim. Priporo-
čam mu, da se poveže s pred-
stavniki Zveze društev proti
mučenju živali Slovenije, ki
ima svoj sedež v Kopru. Prav
DPMŽ imajo pregled o brez-
številnih hudih mučenjih ži-
vali pri nas. Po desetletjih
smo varstveniki živali komaj
prodrli, da se o tem sploh
govori.
Na kongresih, zasedanjih,
konferencah naše WSPA Lon-
don, si ogledujem javno pred-
vajanje VHS Olme, ki so jih
posneli turisti pri nas. Kot pr-
vo naj omenim Lipico, kjer je
bilo nehumano ravnanje s ko-
nji tako okrutno, da je že pred
3 leti Obalno DPMŽ Koper,
kot najbolj aktivno na svojem
področju, predalo navedeno
»turistično privlačnost« javne-
mu tožilstvu. Do danes brez
odgovora! Vendar je vse to
ovekovečeno na celuloidnem
traku turistov, ki so prišli v
Lipico. Krdela preganjanih,
sestradanih in preplašenih
mačk okrog hotelov in resta-
vracij na naši obali so tudi lep
dokaz o naši »ljubezni do živa-
li«, da ne poudarim, kako te
živali skačejo v smetnjake in
jih prevračajo, da bi se doko-
pale do hrane. Hotelsko oseb-
je »vljudno prosi« goste-turi-
ste, naj ne hranijo živali, hkra-
ti pa ne poskrbijo, da bi daU
mačke na sterilizacijo/kastra-
cijo, s čimer bi humano ome-
jili nadaljnji prirastek. Obi-
čajno »počistijo« tako, da ži-
vali pomečejo v morje, ko
turisti odidejo. V kako grozlji-
vih mukah poginjajo mački,
ko se utapljajo in borijo za
življenje, vse dokler se jim
pljuča ne napolnijo z vodo in
potonejo... Znana mi je druži-
na, ki ne prihaja več v zdravi-
lišče takoj čez mejo, ker ho-
telsko-zdraviliško osebje ne
ravna z mačkami humano.
Znan mi je primer zgražanja
turistov, saj so pred njihovimi
očmi v nekem slovenskem
zdravilišču sklatili vsa lasto-
vičja gnezda izpod balkonov
zdraviliške zgradbe.
Da ne omenjam na stotine
barakarskih naselij, ob katere
so priklenjeni psi čuvaji na
prekratke verige, tudi z žico
okrog vratu, polni zajedalcev,
bolni, izčrpani, brez pitne vo-
de in hrane. Poleti na žgočem
soncu, pozimi na ostri burji -
lepa reklama, ko se tujci vozijo
mimo njih... V tujih revijah pa
tudi na letakih (v Strassbour-
gu) sem imela priliko videti
apel, naj turisti bojkotirajo
obisk naše dežele, ker pri nas
nehumano ravnamo z živalmi.
Nič ne pomaga, če je za
promocijo turizma v 1999
letu odplavalo 765 milijonov
tolarjev, koristneje bi bilo,
če bi nekaj sredstev namenili
za humano sanacijo kolonij
sestradanih mačk, za ozaveš-
čanje gostinskega kadra in pa
za vsaj skromen azil za od-
večne živali. Tudi to je pro-
mocija Slovenije, kajne, gos-
pod minister?
LEA EVA MiiLLER,
svetovalna direktorica pri
WSPA London
»Utihni, otrok nesrečni!« ga je zmedeno okarala Anka in
zgroženo gledala prestrašenega Jožeka.
»Kar tako so ga odpeljali, praviš? Nič ne veš, zakaj?«
»Ne vem prav, kaj so imeli oče včeraj s Stanetom na okraju, da
so bili potem tako slabe volje. Franica se pa tudi kar naprej joče
'n govori, da je ona vsega kriva. Res ne razumem ničesar več!«
»Nič ni kriva Franica, jaz že vem, da ni!« se je hitro posvetilo
Anki, kdo ima tukaj vmes svoje prste.
»S tabo stopim, da se pomenimo, kako bomo rešili očeta.«
Prav žalostno je bilo pogledati Osojnikove, ko se je vrnil
(lomov Jožek z Anko in Petrom. Katica in Martina so tolažili
lilipajočo Franico, Ivan, ki je že postal pravi mož, pa je kar
"aprej ponavljal: »Le zakaj sem moral danes tako rano v gozd?
bi jim že posvetil, da bi videli hudiča!«
»Še dobro, da te ni bilo doma, drugače bi še tebe odpeljali, če
oi se preveč repenčil!« ga je zavrnila Anka.
»Tvoje cmerjenje, Franica, pa tudi nič ne pomore našemu
%u. Ti prav tako dobro veš kot jaz, da je vse to Stanetovo
"laslo, ker se nam hoče maščevati zaradi najine pokončne
drže!«
»Saj sva mu povedali samo resnico!« je povzdignila Franica
joka rdeče oči.
*>Resnico? Le kaj pomeni ta beseda ljudem kot je Stane? Težko
Poveš resnico nekomu, ki misli, da je samo njegova resnica
prava in jo vedno lahko obrne sebi v prid.«
*>Kaj bomo zdaj naredili?« je vprašal Ivan, ko se je poleglo
P^vo razburjenje.
*>Jaz bom šla na okraj, do Staneta, da izvem, zakaj so
P''3vzaprav odpeljali očeta. Čeprav se je Stane zelo spremenil,
"kislim, da le ni popolnoma pozabil na najino štiriletno tovariš-
v partizanih in bo morda posredoval, da rešimo očeta!«
Ko se je Anka drugega dne rano zjutraj napravljala v boljšo
""leko, se je prav nehote zazrla v ogledalo.
»Kako dolgo že nisem nič pomislila, da sem pravzaprav še
mlada ženska,« jo je nenadoma spomnila njena lepa
Noba v zrcalu na njene dolgo samozatajevane ženske čare.
Jot v zadregi se je skrivnostno nasmehnila, a vseeno se ji je
°bro zdelo, ko se je še mali Peter nenadoma oglasil: »Tako lepa
^^ 5e nisi nikoli bila, mamica!«
Veselo je dvignila fantiča v naročje, se z njim zavrtela pred
ogledalom in se nalašč ustavila tako, da sta oba gledala vanj.
»Saj moram biti lepa za tako čednega fanta kot si ti!« se je
pošalila in obenem grenko pomislila, kako lepo bi lahko živeli,
če ne bi vedno znova nekdo nasilno vdiral v njihova življenja in
hotenja.
Otroka je pustila pri Osojnikovih, sama pa je v veliki skrbi za
očeta odšla k Stanetu na okraj.
»Kaj vse je primoran storiti človek v stiski!« si je mislila, ko se
je bližala tisti stavbi, v kateri je bila včasih gostilna in trgovina,
zdaj pa so jo spremenili v upravno središče vsega okraja.
»Mislila sem, da nikoli več ne bom govorila s tem Stanetom,
danes pa se moram prav ponižno plaziti pred njim, če hočem
pomagati očetu. Le do kdaj bo tako na svetu, da bo pravica
vedno na strani oblasti, ki jo lahko potlej po mili volji obrača
sebi v prid?«
»Neka ženska želi govoriti s tabo, tovariš predsednik,« je
najavil Milivoj Stanetu Ankin obisk.
»Kakšna pa je?« se je pozanimal Stane, ki je že pričakoval, da
ga danes obišče kdo od Osojnikovih.
Dolgo v noč je zadnjič razmišljal, ali naj odda naprej prijavo
zoper starega Iva in že bi skoraj zmagala njegova vest, ki ga je
vseskozi opominjala, da dela preveliko krivico poštenemu
možu, ko se je nenadoma domislil, da mu bo Ivo dobra vaba in
se bo zaradi njega morda vrnila k njemu Franica, ki jo je vse
bolj pogrešal, čeprav si tega nikakor ni hotel priznati. Dober
položaj je sicer omogočal Stanetu, da bi lahko po mili volji
izbiral med ženskami, ki so ga obkrožale, a vseeno ni mogel
pozabiti Franice in še manj dejstva, da si ga upa nekdo
zavrniti.
Sklenil je zato nekaj dni pridržati Iva v trškem zaporu. »Vse
drugo pa bo odvisno od obnašanja Osojnikovih!« se je odločil,
ko je pisal miličnikom ukaz za zaprtje starega Osojnika.
»Vražje čedna se mi zdi,« je na Stanetovo vprašanje odgovoril
Milivoj.
»Kar težko verjamem, da je tukaj zaradi kakšne uradne
zadeve,« je pomenljivo pomežiknil.
»Milivoj, Milivoj! Le kdaj boš nehal gledati tako pohotno
naše tovarišice?« je hudomušno okaral Stane Milivoja, ki se ni
znal braniti pred vabljivimi ženskimi čari in je veljal na okraju
za pravega zapeljivca. »Dobro, pripelji zdaj noter to tovarišico,
da vidimo, kaj bi rada od nas,« je poslal po lepo neznanko.
Stane je kot po navadi listal med papirji, da bi z resno uradno
podobo naredil pravi vtis na obiskovalko, ki se je nelagodno
bližala k njegovi mizi. Počasi je dvignil pogled in minilo je kar
nekaj trenutkov, preden je bil do konca prepričan, da zares stoji
pred njim Dolinarjeva Anka.
»Prav je imel Milivoj, zares je čedna!« je pomislil. »V tisti
preveliki uniformi, ki jo je nosila v partizanih, tega sploh nisem
opazil.« Malo je še počakal, potem pa jo je pomenljivo pogledal
in pozdravil: »Zdravo, Anka!«
»Zdravo,« je tiho odzdravila in dobro razumela, na kaj jo želi
Stane s svojim pozdravom spomniti.
Nekaj časa sta se molče merila s pogledi, potem pa je Anka
tiho, a odločno spregovorila: »Zaradi očeta sem prišla.«
»Kaj pa je narobe?« je s hinavskim začudenjem na obrazu
vprašal Stane.
»Stane, poznava se, zato te prosim, ne imej me za tako
neumno in ne misli, da ne vem, zakaj se je tako zgodilo!« mu je
naravnost povedala.
Stanetu je postalo nerodno, še posebej zato, ker je tudi
Milivoj slišal odkrite Ankine besede. Zato ni hotel kar tako
pritrditi Anki.
»Veš, tovarišica,« jo je nalašč uradno ogovoril, da bi ne
postalo vse preveč domače, »treba se je držati nekih pravil igre,
drugače se vse hitro poruši! Res sem nekaj slišal, da je hotel tvoj
oče ogoljufati ljudsko oblast, kar je hudo kaznivo!«
»Tega ti ne verjamem, preveč dobro poznam svojega očeta in
vem, kako nas je vedno učil!« se je Anka odločno postavila v
bran poštenemu imenu svojega očeta.
»Kar ti verjameš, je tvoja stvar!« jo je suho zavrnil. »Dejstva
govore proti očetu Ivu in na podlagi dejstev se lahko komu
izreče kazen!«
»Stane, štiri leta sva se skupaj borila za pravično stvar!« je
ostro povzdignila glas Anka. »Zaupala sem ti kot bratu, tudi
tisto svojo najhujšo izkušnjo, ki sem jo doživela med vojno z
Janezom, sem zaupala samo tebi in verjela tvojim tolažečim
besedam, ki so me tedaj pobrala iz gnusnega blata, kamor me je
takrat potisnil tisti nasilnež. Jaz vem, da si ti globoko v sebi še
vedno poštenjak, le tega ne razumem, zakaj to s tolikšno vnemo
skrivaš pred ljudmi?«
Dolgo že ni nihče tako naravnost pogledal Stanetu v dušo in nikoli
še ni Stane čutil v sebi tako globoke razklanosti kot v tem hipu.
»Zdaj se bom moral odločiti!« se je zavedal, kako ga je Anka
preprosto potisnila v kot, iz katerega ni dveh izhodov. Živčno si
je brisal čelo in v tem trenutku mu je bilo tisočkrat žal, da se je
samo zaradi svoje maščevalne jeze spustil v te nizkotne igrice z
Osojnikovimi.

48
- ^ ''T^I; ra
24
ZA RAZVEDRILO
ŠI.44..4.Ee»«*wWi
ZA RAZVEDRILO
25

26
MALI OGLASI - INFORMACIJE
Šl. 44. - 4. RovMOMrTff^
MALI OGUSI - INFORMACIJE
27
44. - 4. novemlMr 1999
28
INFORMACIJE
Št. 44. - 4. november 1999
KRONIKA
29
Med lopovi skoraj
petina smrkavcev
Podoba letošnje kriminalitete v številkah, ki so zgovorne, lahko pa tudi zavajajo
če se zdi še tako neverjet-
I	je res, da kriminaliteta
našem območju ne naraš-
^ ampak je celo v upada-
u, Izraziteje se je številko
jnivih dejanj zmanjšalo
na območju policijskih
irav Murska Sobota in
anj, v precejšnjem pora-
II	pa je kriminaliteta na
imočju policijskih uprav
IVO mesto, Maribor, Ljub-
ina in Nova Gorica. Zbir
idatkov z vseh območij
ovenije kaže, da je sloven-
a kriminaliteta v porastu.
Gre za devetmesečne podat-
I primerjane z lanskim de-
imesečjem, ki niso v prid
ziskanosti kaznivih dejanj,
a območju celotne Slovenije
!je raziskanost zmanjšala s
i,6 % na 47,7%, najbolj pa
i območjih PU Novo mesto,
elje (za okoli 10 odstotkov)
I Maribor.
Od začetka leta do 30. sep-
mbra se je na območju PU
ilje skupno število kaznivih
ijanj zmanjšalo s 3557 (v
lesk
em devetmesečju) na
i-M ali za slabih 7 odstotkov.
Jsplošni kriminaliteti je upad
iznivih dejanj 3,2 odstoten,
I skoraj 35 odstotkov pa je
io letos manj gospodarskega
riminala. Med kaznivimi de-
Biji po porastu najbolj izsto-
ajo tatvine, ropi, ponareja-
le denarja in zatajitve. Pri
plošni kriminaliteti je naj-
ečji porast kaznivih dejanj na
bmočju PP Velenje, največji
ipad pa na območju PP Šmar-
!pri Jelšah.
Še en »strelec«
Največji porast kaznivih de-
gospodarske kriminalite-
f je opazen na območju PP
tozirje, največji upad pa na
'bmočju PP Šmarje pri Jel-
Še vedno so za to vrsto
fiminala značilne različne
zlorabe položaja (letos 7, lani
'obravnavanih primerov) po-
'everbe (10, 12), ponarejanja
^^narja (142, 110), ponareja-
listin, kjer je zabeležen
'Pad z lanskih 149 na letoš-
njih 47 primerov tega kazni-
i^ga dejanja itd. Zelo se je
^'os zmanjšalo število po-
Wih goljufij, predvsem ti-
^'ih pri trgovanju z vrednost-
"'iii papirji, kar je spričo
|Plošnega urejanja razmer na
'1'Vrstnem trgu normalna po-
^'^dica. Marsikaj-se je pre-
^3knilo tudi v glavah obča-
ki se vse bolj zavedajo, da
varneje poslovati preko
®fzno-posredniških hiš kot
^^ imeti posla z raznoraznimi
^'^^'iziterji, ki na hišna vrata
največkrat potrkajo s slabimi
nameni. Kot je na nedavni no-
vinarski konferenci povedal
Janko Napotnik, načelnik
oddelka za gospodarsko kri-
minaliteto v Uradu kriminali-
stične službe PU Celje, se ak-
cija »strelec«, ki se nanaša na
revizijske postopke lastninje-
nja do leta 1993, zdaj nadalju-
je z akcijo »strelec 1«, saj je
bilo ugotovljeno, da se je veli-
ko oškodovanj družbene last-
nine dogajalo še tudi po nave-
denem letu. Z akcijo »strelec
1« je po Napotnikovih bese-
dah še veliko dela, posamezni
primeri so še vedno v fazi
zbiranja podatkov in doku-
mentacije, zato bodo javnost z
izsledki seznanili po končani
akciji. Za letošnjo gospodar-
sko kriminaliteto na območju
PU Celje so značilne pogoste
kršitve avtorskih pravic, za
vso državo pa je značilno po-
večanje števila kaznivih de-
janj ti. računalniške krimina-
litete (piratstvo, vdori v siste-
me, predvsem osebne raču-
nalnike).
Na področju splošne krimi-
nalitete imajo še vedno največ
dela na PP Celje, kjer so v
letošnjem devetmesečju
obravnavah 1138 kaznivih de-
janj, lani 1357. Na drugem
mestu je območje PP Velenje s
682 obravnavanimi kaznivimi
dejanji (508) in na tretjem
območje PP Žalec s 397 kazni-
vimi dejanji (356).
Med 2567 obravnavanimi
osumljenci kaznivih dejanj
(lani 3394) jih je 129 (165)
povratnikov, ki predstavljajo
5-odstotni delež v strukturi
ovadenih oseb. Bolj zaskrb-
ljujoč pa je podatek, da je
delež mladoletnikov v celjski
območni (skupni) kriminali-
teti več kot 16-odstoten. Lani
so poUcisti in kriminalisti
obravnavali 566 mladoletnih
oseb, letos 423, a je to manj
spodbuden podatek ob dejs-
tvu, da je med mladoletnimi
storilci občutno več takšnih,
ki so odgovorni za vse težja
kazniva dejanja, npr. hude te-
lesne poškodbe, rope, tatvine,
ponarejanja.
Za kriminaliteto našega ob-
močja je značilno, da je razi-
skanost pri najhujših kaznivih
dejanjih večinoma stoodstotna.
To velja za oba letošnja umora
(lani je bilo umorov 7), za hude
telesne poškodbe (letos 51, lani
44), za posilstva (letos 5, lani
kar 11), spolno nasilje.
Jok in strah za
hišnimi zidovi
Da je z našo družino še vedno
nekaj hudo narobe, govorijo
podatki, o spolnih napadih na
otroke, teh je bilo lani 29, letos
pa še vedno veliko preveč, 21. O
tem govori tudi podatek, da so
lani zabeležili 9 primerov zane-
marjanja mladoletne osebe in
surovega ravnanja z njo, letos
pa kar 18. Ob tem je spodbuden
le podatek, da je v primerih
družinskega in spolnega nasilja
raziskanost zelo visoka, tudi
popolna, seveda pa je treba ve-
deti, da je primerov družinske-
ga in spolnega nasilja še veliko
več, a je neodkrito, neprijavlje-
no, neprepoznavno in težko do-
kazljivo. Razkrivanje in prijav-
ljanje primerov družinskega in
spolnega nasilja nad mladolet-
niki in otroki je v zadnjih letih
precej bolj pogosto, ker je to-
vrstna osveščenost med ljudmi
veliko večja kot pred leti.
V porastu so ropi, lani jih je
bilo 27, letos 50, raziskanost
pa je 66 odstotna. V izrazitem
upadu so kazniva dejanja go-
ljufije, teh je bilo lani odkritih
403, letos 247, raziskanost pa
je skoraj stoodstotna. Hudo-
delci se zdaj menda manj
združujejo; lani so policisti in
kriminalisti obravnavali 13
primerov hudodelskega zdru-
ževanja, letos le enega. Za po-
lovico manj so obravnavali tu-
di primerov kaznivih dejanj,
povezanih z mamili, kar pa
zagotovo ne pomeni, da se je
tovrstna problematika ustrez-
no zmanjšala. Mamil je na
»prostem« trgu vedno več, to-
rej tudi trgovcev in razpeče-
valcev - in uživalcev, odvisni-
kov, ki stopajo po kriminalni
poti. In kaže, da se tega dejstva
še najbolj zavedajo v policiji.
MARJELA AGREŽ
MINI KRIMICI
Ana ob mobi
v torek, 26. oktobra popold-
ne, se je v prostorih Centra
interesnih dejavnosti na Koso-
velovi ulici v Celju mudila Ana
Š., žal pa je bil tam tudi zmi-
kavt, ki je ukradel Anino de-
narnico z denarjem in doku-
menti ter njen mobilni telšfon
Motorola. Ukradeno je vredno
dobrih 40 tisoč tolarjev.
Sandi ob moped
v torek, 26. oktobra med
23. uro in polnočjo, je izpred
bistroja na Polzeli izginilo ko-
lo z motorjem znamke Gille-
ra, temno modre barve. Last-
nik Aleksander S. je oškodo-
van za okoli 300 tisoč tolarjev.
Kradel na
gradbišču
v času od 22. do 27. oktobra
je nekdo kradel na gradbišču
pri osnovni^šoli v Jurkloštru.
Od tem je odpeljal 50 železnih
podpornikov, 20 bled plošč,
bolj znanih pod imenom »bo-
sanke« ter kolut s 30 metri
drenažne cevi. Podjetje Gra-
diš iz Celja je oškodovano za
okoli 270 tisoč tolarjev.
Posekal smrecice
Neznani uničevalec in tat je
v noči s torka na sredo požagal
79 smrečic, ki so rasle ob vrtu
stanovanjske hiše v Gaberkah
pri Velenju. Lastnik Franc T.
je zdaj zelo žalosten ob pogle-
du na praznino ob vrtu, gmot-
no pa oškodovan za okoli 100
tisoč tolarjev.
Malo mešano
Storilec, ki je prejšnji teden
vlomil v stanovanjsko hišo v
Bistrici ob Sotli, ima očitno
najrazličnejše potrebe. Tako
si je v notranjosti hiše izbral
lesen zaboj s 100 kilogrami
verig, pa ribiško palico, elek-
trično krožno žago, plinski
gorilec in jeklenko, lestenec,
več kosov moških oblačil in
nekaj električnega materiala.
Zavil je še v drvarnico, kjer je
ukradel približno kubični me-
ter drv. Lastnik Oto B., ki
začasno živi in dela v Nemčiji,
je oškodovan za okoli 200
tisoč tolarjev.
Samo Sony
v noči na 27. oktober je
neznani storilec vlomil v pro-
dajalno s tehničnim blagom
podjetja STP Perbil na Mest-
nem trgu v Slovenskih Konji-
cah. Ukradel je 3 avtoradijske
sprejemnike, avtomobilske
zvočnike (komplet) 2 video
camcorderja, 2 prenosna CD
aparata, 2 walkmana, 2 igral-
ni postaji z opremo, vse proi-
zvajalca Sony. Vrednost ukra-
denih predmetov je okoli 630
tisoč tolarjev.
Žeparska
Ivan P. se je 27. oktobra po-
noči nahajal v bistroju Lesjak v
Spodnji Rečici. Ko se je name-
nil domov in hotel plačati zapi-
tek, je ugotovil, da mu je nek-
do iz hlačnega žepa sunil de-
narnico, v kateri je imel oseb-
ne dokumente in okoli 30 tisoč
tolarjev gotovine.
Pisarniški zmikavt
v sredo, 28. oktobra med 13.
in 16. uro, je nekdo stopil v
pisarno podjetja L&G na Koce-
novi ulici v Celju, tam zagledal
Polonino torbico in jo ukradel,
skupaj z denarnico in 5 tisoč
tolarji denarja, osebnimi doku-
menti, bančno kartico, mobil-
nim telefonom Ericsson in sonč-
nimi očali. Polona C. je oškodo-
vana za okoli 60 tisoč tolarjev.
Pozna prijava
Pohcisti PP Velenje so bili
šele 28. oktobra obveščeni, da
je koncem septembra nekdo
poškodoval notranjost dveh de-
lovnih strojev v podjetju Ve-
mont v Selu pri Velenju. Uniče-
na so elektro stikala za pogon in
upravljanje strojev, storilec pa
je na vsakem stroju tudi razbil
šipi. Družba Minervo in Franc
F. sta skupaj oškodovana za
okoli 350 tisoč tolarjev.
Raztrešceni Sony
v četrtek, 28. oktobra ponoči,
se Leopold R. iz Zbelovske gore
nikakor ni hotel odstraniti iz lo-
kala Zdenka v Ločah. Ko je nada-
ljeval s popivanjem (družbo mu
je delal še en ponočnjak) in si kar
sam dotakal alkohol, se mu je
utrgalo. Po tleh je začel metati
kozarce, ko mu je postal zven
steklovine preveč dolgočasen, pa
je na tla treščil še radiokasetofon
Sony. Zdenko P. je oškodovan za
okoli 50 tisoč tolarjev.
Okradel mladince
v petek, 29. oktobra med 11.
in 14.45 uro, je nekdo vstopil v
stavbo Mladinskega centra Ce-
lje na Mariborski cesti in iz
odklenjene mladinske sobe
ukradel videorekorder Philips
in daljinski upravljavec. Mla-
dinski center je oškodovan za
približno 70 tisoč tolarjev.
Streljal pred
gostilno
Minuli petek ponoči je 37-
letni Branko G. popival v lokalu
v Rogaški Slatini, se drl in izzi-
val ter k pretepu vabil ostale
goste. Ker s tem početjem ni
dosegel pričakovanega odziva,
je šel ven in se čez kratek času
vrnil s samokresom, zataknje-
nim za pas, ter spet izzival. V
izogib zapletom, je lastnik lo-
kala ostalim gostom svetoval,
naj gredo domov, kar se je tudi
zgodilo. Z ostalimi gosti pa je
lokal zapustil tudi Branko, a s
samokresom v roki. Na parki-
rišču pred gostiščem se je Bran-
ko spet šopiril in k pretepu vabil
trojico mlajših gostov, ko pa so
ti fantje povabilo (na videz)
sprejeli, se je korenjak s pištolo
v roki ustrašil, ves besen ustrelil
v tla pred mladeniče in odšel s
prizorišča. Ko so ga policisti
izsledili, so ga razorožili.
TatvTalijinem
hramu
v petek ali soboto je prostore
Slovenskega ljudskega gleda-
lišča v Celju obiskal nekdo, ki
je opazil, da je ena od piisarn
odklenjena, vstopil vanjo in
ukradel denarnico, v kateri je
bil denar in osebni dokumenti
Silve B., ki je oškodovana za
okoli 70 tisoč tolarjev.
Rop V diskoteki
Zvonko R je v nedeljo prijavil,
da ga je okoli treh zjutraj v
diskoteki Casablanca oropal 20-
letni Damjan Z., ko ga je zbil na
tla in mu vzel denarnico z denar-
jem in dokumenti ter ga oškodo-
val za približno 45 tisoč tolarjev.
Potrebuje lestev
v noči na 31. oktober je nekdo
ukradel tridelno kovinsko lestev,
dolgo 4 metre in del tridelne
kovinske lestve, oboje izdelano v
šentjurskem Alposu. Ukradeno
je zmikavt našel na območju no-
vogradnje pod Rifnikom. Lastnik
Silvester V. je oškodovan za prib-
ližno 140 tisoč tolarjev.
Uničeni rešilec
Stanislav K. (36) iz Velenja si je
1. novembra okrog poldneva pri-
voščil pravo avanturo, ko je iz-
pred velenjskega zdravstvenega
doma odpeljal tam parkirano ne-
zaklenjeno reševalno vozilo VW
Transporter Syncro. Takoj na
štartu vožnje je trčil v parkiran
avtomobil, potem je v Konovem
vključil zvočni in svetlobni signal
ter se peljal proti Gaberkam, za-
peljal s ceste in trčil v škarpo.
Reševalno vozilo je bilo popolno-
ma uničeno, škodo pa so ocenili'
na poltretji milijon tolarjev.
Kosilnici iz
skladišča
v času od 31. oktobra do 1.
novembra je neznani storilec vlo-
mil v skladišče trgovine Kmetijske
zadruge Laško v Obrežju pri Zida-
nem Mostu. Ukradel je 2 kosilnici
BCS in pogonski greben za kosil-
nico z dvema kolesoma. Laška
kmetijska zadruga je oškodovana
za milijon 193 tisoč tolarjev.
V tujo klet po
orodje
v času od 25. oktobra do 1.
novembra je nekdo vlomil v
klet v stanovanjskem bloku Na
zelenici v Preboldu. Storilec je
iz kleti odnesel 2 vrtalna stroja,
brusilni stroj, ojačevalec za av-
toradio, zaboj z orodjem in
pištolo za zabijanje žičnikov.
Lastnik Jurij D. je oškodovan za
okoli 70 tisoč tolarjev.
Nakit, denar, ure
v ponedeljek, L novembra
zvečer, je nekdo vlomil v stano-
vanjsko hišo Marije K. v Lember-
gu pri Šmarju. Ukradel je nakit,
denar in ročne ure v skupni vred-
nosti okoli 350 tisoč tolarjev
Ukradeni francoz
v noči na 1. november je nekdo
ukradel osebni avtomobil Re-
nault megane tip senic, modre
barve, z registrsko oznako U 26-
81 K, parkiran na Ulici Karia Vov-
ka v Storah. Lastnik Srečko J. je
oškodovan za približno 2 milijo-
na 200 tisoč tolarjev. M.A.
Hmezad Kmetijstvo d.d. Žalec »v stečaju«
Vrečarjeva 8, 3310 Žalec
Stečajni upravitelj
OBJAVLJA
PRODAJO ZALOG ŽIVILSKE KRME
IN HLEVSKEGA GNOJA
Zaloge krme in hlevskega gnoja se prodajajo zaradi opuščanja programa
pitanja in so na voljo do razprodaje zalog. Krma in gnoj se prodajata po
načelu »videno - prodano«, in sicer po naslednjih pogojih;
Pariteta: fco skladišče, Kvaliteta: videno-kupljeno, Količina: do
razprodaje zalog. Plačilo: takoj, Cena: Cene ne zajemajo DDV!
•	Seno staro (za steljo);	3,00 SIT/kg
•	Seno kvalitetno (staro);	7,00 SIT/kg
•	Koruzni silirani šrot;	7,00 SIT/kg
•	Silaža koruzna;	1,50 SIT/kg
•	Travna silaža:	brezplačno
•Hlevskignoj:	0,50 SIT/kg
•Slama;	7,00 SIT/kg
•Prašiči; - 210-220 SIT/kg
Zaloge se razprodajajo po posameznih farmah do razprodaje.
FARMA ŽOVNEK:
-seno	12 ton
-	hlevski gnoj	300 ton
FARMA PODLOG:
-prašiči	29 kom
-	seno	180 ton v švartingu
-hlevski gnoj	1.300 ton
FARMA ZALOG
-prašiči	130 kom
-	travna silaža	300 ton
-	silažna koruza	800 ton
-	koruzni silir. šrot	50 ton
-	gnoj	200 ton
Vse dodatne informacije so na razpolago na sedežu podjetja pri
ga. Ravnak Anki (tel.: 715-823).
Vžgala se je alfa
v sredo, 27. oktobra popoldne, je nastal požar na osebnem
^^omobilu Alfa Romeo 75, ki ga je vozil Miran M. iz Celja.
J^o požara med vožnjo pri izvozu z avtoceste v Celju je prišlo
napake na električni napeljavi. Ogenj, ki so ga pogasili
^.^Jjski poklicni gasilci, je lastniku povzročil za okoli 200
'^oč toiarjev gmotne škode.	M.A.
^44.-4.iwv««iier1999
30
KRONIKA
Slovenci se bomo poravnavali
S prihodnjim letom se bomo v kazenskih postopkih lahko tudi poravnavali - Vec pozornosti oškodovancu in pomembna razbremenitev okrajnih sodišč
Novela Zakona o kazen-
skem postopku je uvedla tu-
di institut poravnavanja, ki
pomeni alternativo klasič-
nemu kazenskemu postop-
ku. Poravnavanje med sto-
rilcem kaznivega dejanja in
njegovo žrtvijo oziroma oš-
kodovancem je v sloven-
skem kazenskem pravu no-
vost, ki ima poglavitni na-
men odpravljati konflikte,
ki izvirajo iz storjenega kaz-
nivega dejanja. Več o tem
smo se pogovarjali z okrož-
no državno tožilko Alenko
Mežnar iz Celja in članico
ekspertne skupine za porav-
nalne postopite pri Svetu
Evrope. Kdo je tisti, ki bo
vodil postopke poravnave,
smo najprej vprašali našo
sogovornico.
Poravnavanje bo vodil po-
ravnalec, ki bo v posamezni
kazenski zadevi izbran in ime-
novan s sklepom višjega dr-
žavnega tožilca. Poravnalec je
zadevo dolžan sprejeti, je pa
pri svojem delu nevtralen in
neodvisen. To so osebe, ki so
se prijavile na javni razpis, ki
izpolnjujejo pogoje, določene
v zakonu in ki so opravile
poseben program strokovnega
izobraževanja.
Kako bo v praksi potekal
postopek poravnavanja?
Na prvem naroku bosta sto-
rilec in oškodovanec sezna-
njena s cilji in smislom po-
stopka, ki pa se ne bo mogel
začeti brez pisnega soglasja
obeh strank. Med postopkom
oziroma pogovorom, ki ga bo
usmerjal poravnalec, bosta
imela, tako storilec kot oško-
dovanec, možnost izražati
svoje občutke v zvezi s storje-
nim kaznivim dejanjem,
predlagati ustrezen dogovor
za razrešitev nastalega konf-
likta ipd. Sporazum, ki naj bi
bil na tak način dosežen, pa bo
moral biti v sorazmerju med
težo in posledicami dejanja.
Možnosti za sporazum so
predpisane v posebnem navo-
dilu ministrstva za pravosod-
je.
Za kakšna oziroma katera
kazniva dejanja, ki bodo
predmet poravnav, sploh
gre?
Za postopek poravnavanja
bodo primerna predvsem kaz-
niva dejanja v premoženjski
sferi, torej tatvine, poškodo-
vanja tujih stvari, odvzemi
motornih vozil ipd., pa tudi
razna nasilna in ogroževalna
dejanja. Na splošno pa bodo
to zadeve iz pristojnosti okraj-
nih sodišč oziroma zadeve, za
katere je po našem kazenskem
zakoniku zagrožena denarna
kazen oziroma kazen zapora
do treh let. Pričakovati je, da
se bo pripad ti. bagatelnih za-
dev na okrajnih sodiščih bis-
tveno zmanjšal, nižji pa bodo
tudi stroški postopkov. Stroš-
ki poravnave bodo predstav-
ljali približno tretjino seda-
njih stroškov postopka pri
okrajnem sodišču.
Kdo odloča o tem, ali bo
neka kazenska zadeva v
obravnavi na sodišču ali pri
poravnalcu?
Edini, ki je pristojen odlo-
čati o tem, je državni tožilec.
Pri odločanju, ali bo zadevo
odstopil poravnalcu ali ne, bo
moral poravnalec upoštevati
navodila, ki jih je predpisala
generalna državna tožilka Ce-
rarjeva in ki se nanašajo na
pogoje in okoliščine, poveza-
ne s kaznivim dejanjem, sto-
rilcem in posledicami kazni-
vega dejanja.
Kakšne so možnosti za
sporazum, dosežen v po-
stopku poravnave?
Te možnosti so široke, od
opravičila, odprave škode in
nadomestitve ukradene ali
poškodovane stvari do plačila
škode, opravljenega dela v ko-
rist oškodovanca itd. Poravna-
lec bo poskušal komunikacijo
med strankama usmerjati ta-
ko, da bo med njima dosegel
soglasje in kasneje tudi bdel
nad izpolnitvijo sporazuma.
Ko bo sporazum v popolnosti
izpolnjen, bo poravnalec o
tem obvestil državnega tožil-
ca, ta pa bo potem dolžan
kazensko ovadbo zavreči.
Kaj se od poravnalcev pri-
čakuje, kakšne pogoje bodo
imeli za delo in kako bodo
za delo nagrajevani?
Poravnalec bo prostovo-
ljec, ki bo za svoje delo pre-
Strop mu je padel
na glavo
Na delovišču predora Ja-
sovnik na gradbišču avto-
ceste Vransko-Blagovica
se je 29. oktobra popoldne
pripetila huda delovna
nezgoda.
Med utrjevanjem stropa
predora se je del strupa od-
trgal in padel z višine šestih
metrov na glavo Rifata H.
(37), delavca Cestogradnje
iz Maribora. Rifat H. je pri
tem padel, z glavo udaril ob
tla in utrpel hude telesne
poškodbe.	M.A.
jemal nagrado, določeno s
sklepom državnega tožils-
tva. Konkretno bi to za vsak
uspešno rešen primer porav-
nave pomenilo od 100 do
200 točk ali, še konkretne-
je, od 10 do 20 tisoč tolarjev
nagrade. Prostore za delo si
bodo poravnalci našli sami,
sicer pa smo na tožilstvu
zelo zadovoljni nad odzi-
vom županov občin, ki smo
jih povabili na pogovor v
zvezi z uvedbo instituta po-
ravnave. Župani so izražali
vso podporo temu projektu
in celo ponudili na razpola-
go prostore na sedežih lo-
kalnih skupnosti. Za zago-
tovitev enotne metodologije
dela pa bodo poravnalci
uporabljali nekatere tipizi-
rane obrazce, sicer pa je
sam postopek zaupne nara-
ve in se podatki, pridobljeni
tekom postopka, ne smejo
uporabljati kot dokaz v mo-
rebitnem kasnejšem kazen-
skem postopku.
Kdaj bi se to lahko zgodi-
lo?
Do kazenskega postopka
bi prišlo, če bi se postopek
poravnave iz različnih vzro-
kov neuspešno zaključil,
najpogosteje v primeru, če
stranki ne bi pisno soglašali
z uvedbo postopka poravna-
ve, če med poravnalnim po-
stopkom ne bi bil dosežen
ustrezen sporazum ali pa če
doseženi sporazum ne bi bil
v določenem roku izpol-
njen.
Torej mora imeti poravna-
lec določene osebnostne
lastnosti in pogajalske spo-
sobnosti?
Od poravnalcev se priča-
kuje, da imajo, poleg splo-
šnih pogojev, še smisel za
delo z ljudmi, da znajo ak-
tivno poslušati sogovorni-
ke, da znajo razumeti stiske
tako oškodovanca kot sto-
rilca, da poznajo socialno
okolje, v katerem je prišlo
do konflikta, saj je eden te-
meljnih ciljev poravnavanja
vzpostaviti uravnotežen od-
nos v skupnosti, kjer stra
živita.
Kakšna je evropska pi
sa s poravnavami?
Najdlje so s tem prišli
Norveškem, Avstrijci irr
ta institut v praksi že ski
desetletje, večletne izkuž
pa imajo tudi Belgijci, Fi
cozi, Angleži, Nemci, Ni
zemci. V deželah Sred
Evrope so s to prakso ned
no pričeli na Poljskem, (
kem in Madžarskem, s 1.
narjem 2000 pa bomo to
vost v predkazenskem
stopku uvedli tudi v slov
sko prakso.
mmmL^ marjela agf
Alenka Mežnar
Jevšelc V Soboto
Notranji minister Borut
Šuklje je na predlog policij-
skega direktorja Andreja
Podvršiča imenoval novega
direktorja policijske uprave
Murska Sobota.
Skladno z že napovedanimi
kadrovskimi spremembami v
vrhovih nekaterih policijskih
uprav je Šuklje odstavil direk-
torja Policijske uprave Mur-
ska Sobota in na to mesto (s 1.
novembrom) imenoval Alek-
sandra Jevška iz Murske So-
bote, dosedanjega načelnika
Uprave kriminalistične službe
na Policijski upravi Celje, ki
je julija 1997 prišel v Celje s
takratne UNZ Maribor. Novi
načelnik celjskega Urada kri-
minalistične službe je po no-
vem Velenjčan Robert Mrav-
Ijak, do zdaj kriminalist v tej
upravi, vodja skupine za orga-
nizirani kriminal.
M.A., Foto. SHERPA
Aleksander Jevšek, novi
direktor Policijske uprave
Murska Sobota.
Radarji bodo
•	v petek, 5. novembra dopoldne na območju Šmarja pri
Jelšah, popoldne pa na območju Velenja;
•	v soboto 6. novembra dopoldne na območju Mozirja, popold-
ne in ponoči pa bo na območju celotne regije poostreni nadzor
(akcija »Promil«);
•	v nedeljo, 7. novembra dopoldne na območju Žalca, v
popoldanskem času pa na območju Celja;
•	v ponedeljek, 8. novembra dopoldne na območju Slovenskih
Konjic, popoldne pa na območju Šmarja pri Jelšah;
•	v torek, 9. novembra dopoldne na območju Mozirja, popold-
ne pa na območju Velenja;
•	v sredo, 10. novembra dopoldne na območju Rogaške Slatine,
popoldne pa na območju Žalca in
•	v četrtek, 11. novembra dopoldne na območju Celja, popold-
ne pa na območju Slovenskih Konjic.
•	Laserski merilnik hitrosti bo v času od 5. do 12. novembra
pogosteje nameščen na območju Laškega in Šentjurja pri Celju.
OBČINA ŽALEC
UI. Savinjske čete 5, 3310 Žalec
tel.: (063)715-313 Fax: (063)716-311
Objavljamo prodajo službenih avtomobilov Občine Žalec na
JAVNI DRAŽBI
PODATKI O AVTOMOBILU	IZKLICNA CENA (v SIT)
RENAULT SAFRANE 2,5,
metalno zelene barve, I. 97, cea 50.000 km	1.900.000
RENAULT R5 CAMPUS,
bele barve, I. 92, cca. 118.000 km_215.000
RENAULT R5 FIVE, metalno sive barve,
I. 96, cca 33.000 km_425.000
RENAULT CLIO 1,4, metalno zelene barve,
i. 97. cca 25.000 km_825.000
RENAULT TRAFIC kombi, bele barve,
I. 90. cca 136.000 km_375.000
SUZUKI VITARA JX, terenski.
metalno modre barve, I. 96. cca 67.000 km_1.050.000
SUZUKI BALENO 1,6 GL 4 WD,
metalno modre barve. I. 96. cca 32.000 km_850.000
JAVNA DRAŽBA BO V PONEDELJEK,
15. 11. 1999, ob 14. url, na dvorišču upravne stavbe
Občine Žalec v Žalcu, Savinjske čete 5.
Na javni dražbi lahko sodelujejo pravne in fizične osebe, ki do pričet-
ka dražbe vplačajo pri blagajni občine varščino v višini 10% izklicne
cene avtomobila, katerega nakup bodo dražili. Izklicna cena se bo
na javni dražbi povečevala za 5%.
Kupec bo ponudnik, ki bo ponudil najvišjo ceno avtomobila. Kupec
mora skleniti kupno pogodbo najkasneje v treh dneh od dneva draž-
be, sicer se bo štelo, da je od nakupa odstopil in ni upravičen do
vračila varščine.
Kupljeni avtomobil prevzame kupec v posest takoj po sklenitvi pogod-
be in plačilu morebitnega davka pod pogojem. da je kupnina v celoti
poravnana.
Vplačana varščina se bo kupcu vštela v kupnino, neuspelemu po-
nudniku pa se vme v treh dneh po končani dražbi.
Avtomobili bodo na ogled na dan dražbe od 10. do 14. ure na dvoriš-
ču upravne zgradbe občine v Žalcu.
Avtomobili so naprodaj po načelu videno-kupljeno.
Dodatne informacije so možne pri tajniku občine, h.c.
(063)715-313.
Podjetje NT&RC d.o.o., ;
direktor: Jože Cerovšek. i
nadzorni svet: Milena Brečki
Poklič - predsednica, Matjal
Jamnikar in Tone Vrabl. i
poslovni sekretar: Suzana Rob«
Podjetje opravlja časopisno-1
založniško, radijsko in agencijsl
tržno dejavnost. Naslov: i
Prešernova 19, 3000 Celje, i
telefon (063) 422-50,
fax: 441-032,
Novi tednik izhaja vsak četrtelu
Cena izvoda je 280 tolarjev i
Naročaine: Majda Klanšek. i
Mesečna naročnina je 930 tolar^
Za tujino je letna naročninaq
22.000 tolarjev. Številka
žiro računa: 50700-601-10690(|
Nenaročenih rokopisov j
in fotografij ne vračamo, i
Tisk: Delo, Tisk časopisov in rej
d.d., Ljubljana. Dunajska 5, i
direktor: Alojz Zibelnik. i
Novi tednik sodi med proizvod^
za. katere se plačuje 8% daveki
na dodano vrednost. i
NOVI TEDNIK
Odgovorni urednik:
Branko Stamejčič.
Urednica Novega tednika: :
Milena B. l\)klič.
Urednica: Tatjana Cvim.
Uredništvo: Maijela Agrež, Janja
Intihar, Brane Jeranko, Ksenija leki«
Gregor Katič, Ui^ka SelLšnik,
Ivana Staniejčič.	;
Tajnica uredništva: Mojca Marot.
Tehnični urednik Franjo Bogadii
Računalniški prelom: Robert ;
Kojterer.IgorŠarlah.
Oblikovanje. Minja BajagiČ. i
E-mail: tednikC^NT-RC.si
IIEffl]
Odgovorna urednica: |
Nataša Cerkeš-Lednik. 1
Uredništvo: Simona Brglez,;J
Vesna Lejič, Sergeja Mitič, |
Mateja Podjed, Tone Vrabl. |
Glasbeni urednik: Stane Špegel. 1
Vo(^a tehnike: Bojan Pi&k. I
Telefon studia (za oddaje v žju))-1
4900-880, 4900-881
E-niail: Radio@NT-RC.si
Mimm
Opravlja trženje oglasnega prostora ^^
Novem tedniku in Radiu Celje |
ter nudi ostale agencijske storitve, i
Vodja Agencije; Franček Pungerti^j
Propaganda: Valter Leben, Vojko i
Grabar, Zlatko Bobuiac, CarineflJ
Koprivica, Vesna Matjašič; i
Koordinator trženja: Mitja Uniiiil'1
Ttlefon: 063/422-50 f'
fax: 441-032, 443-511 i
E-mail: Agencija@NT-RC.si f
SI.44.»4.ii«VMiiiMrl999
KRONIKA
31
NOČNE CVETKE
J V sredo, 27. oktobra zvečer,
.j^irsad E. težil in razgrajal po
j^meni podmornici na Stane-
jjj^ri, se naenkrat grdo spozabil,
ijaril Milomira N. in ztježal iz
jkala. Šel bo k sodniku za
prekrške.
111 v Zagradu sta se v četrtek
Popoldne prepirali dve Nadi. Z
^(^rašanjem, katera od Nad je
j(fiva za prepir in kršitev javne-
ga reda in miru, so se ukvarjali
la nolicisti in vodilno vlogo pripi-
si jjii tisti Nadi, ki je zmerjala ono
i jrugo manj aktivno Nado.
1	I Petek ob pol enih popoldne,
2	pločnik pred Fontano na Stane-
I	ipvi, pretep v mešani zasedbi,
jgila je divja Slavica, pa divji
<[)rago in še bolj divji Peter,
j pivjakom je rane povezal
II	zdravnik, čez čas pa jih bo k
p sebi povabil sodnik za prekrš-
ke.
I Miha je v petek zvečer prija-
^ vil, da ga je v križišču Maribor-
ske in Kidričeve napadel in uda-
ril gospod CE 46-09N. In to čisto
brez razloga in čisto brez povo-
da. Domnevnega napadalca iš-
čejo, ko ga bodo našli, pa bodo
tudi ugotovili, koliko je Mihina
zgodba resnična.
•	Šentjurčan David je v petek
prijavil, da ga je neznani prete-
pač ranil, ko se je zadrževal na
območju objekta Vrtnica. Nez-
nani pretepač je Davida udaril s
steklenico, to pa ni več nedolž-
na zadeva. Ko bodo napadalca
našli, mu bodo povedali, da se
bo moral zagovarjati na sodiš-
ču.
•	So si pa našli kraj za vpitje
in razgrajanje! Zdravko J., Ro-
bert K. in Marjan K. so v nedeljo
popoldne kršili javni red in mir
na teharskem pokopališču. Ča-
kal jih bo sodnik za prekrške.
•	Jože K. je udaril sosedo
Muniro. S sosedami je treba
lepo.
•	V stanovanju na Ljubljanski
je bilo v soboto zvečer glasno in
napeto, ko sta si zakonca Mar-
tin in Marjana dokazovala, da je
ljubezen med njima usahnila in
da je v njunem zakonu nekaj
hudo narobe. Martin je Marjani
med prepirom izrekel takšno
grožnjo, da se ga je reva ustraši-
la in zbežala iz hiše.
•	Na Iršičevi se je Gregor drl
na svojo roditeljico. Bilo je v
soboto zvečer, ko so mame pod
posebnim pritiskom. M.A.
PROMETNE NEZGODE
Domnevni vzrok trčenja bo potrdila ali ovrgla obdukcija.
Umrl med vožnjo?
Nevsakdanja prometna nezgoda se je pripetila prejšnji
torek na Cesti v Trnovlje v Celju.
Ivan N. (72) iz Trnovelj pri Celju je vozil osebni avtomobil
iz smeri Trnovelj proti Mariborski cesti. V bližini Celjskih
mesnin je nekontrolirano zapeljal preko desnega robnika,
kolesarske steze, hodnika za pešce in travnika na parkirni
prostor Celjskih mesnin, kjer je trčil v pet tam parkiranih
osebnih avtomobilov.
Po ugotovitvah zdravnice je voznik umrl med vožnjo, to pa
je bil razlog, zakaj je skrenil s ceste in povzročil trčenje več
vozil.
Foto: GREGOR KATIČ
Umrla na kraju nesreče
Smrtna nesreča se je pripetila v sredo, 27. oktobra ob
6.40 uri na Liptovski cesti v Slovenskih Konjicah.
Marijan K. (37) iz Zreč je vozil osebni avtomobil po
Liptovski cesti iz smeri Zreč proti centru Konjic. Ko je
pripeljal v neposredno bližino križišča pri podjetju Lip, je po
prehodu za pešce cesto prečkala (z voznikove leve strani) 34-
letna Darinka G. iz Slovenskih Konjic. Voznik je s sprednjim
delom avtomobila trčil v peško in jo zbil po vozišču. Darinka
G. je v nesreči utrpela tako hude telesne poškodbe, da je bila
takoj mrtva.
Čelno trčenje
Na Cesti Leona Dobrotinška v naselju Šentjur se je, v
soboto 30. oktobra zvečer, pripetila nezgoda, v kateri so
bili ranjeni štirje udeleženci, eden huje. Gmotna škoda na
vozilih znaša okoli 600 tisoč tolarjev.
Andrej J. (27) iz Šentjurja je vozil osebni avtomobil iz
smeri Ulice Dušana Kvedra proti Jakobu. Na ravnam delu
ceste je (pri neprekinjeni črti) prehiteval osebno vozilo,
takrat pa je iz nasprotne smeri pripeljal voznik osebnega
avtomobila, 38-letni Srečko Š. iz Šentjurja. V čelnem trčenju,
ki je sledilo, je hude telesne poškodbe utrpel sopotnik v
vozilu Srečka Š., 14-letni Aleš Š., lažje ranjeni pa so bili oba
voznika in drugi sopotnik v vozilu Srečka Š., 21-letni Mladen
B. iz Šentjurja.
Z mopedom v pešca
Na regionalni cesti v naselju Polzela se je, v nedeljo 31.
oktobra zvečer, pripetila nezgoda, v kateri se je hudo
poškodoval pešec.
Dušan Č. (21) je vozil kolo z motorjem iz smeri Andraža
proti Polzeli. Ko je pripeljal izza levega preglednega ovinka,
je s krmilom mopeda zadel pešca, 63-letnega Janeza B.,
oskrbovanca v domu upokojencev na Polzeli, ki je hodil ob
robu vozišča. Oba udeleženca nesreče sta padla po tleh,
voznik mopeda je bil lažje ranjen, pešec pa je utrpel hude
telesne poškodbe.
Po nesreči pobegnil
Na Cankarjevi cesti v Velenju (v coni za pešce) se je, v
nedeljo 31. oktobra ponoči, pripetila nezgoda, v kateri se
domnevni povzročitelj ni ustavil, ampak se je po trčenju
pobral in peljal dalje.
Bedri H. (22), državljan ZRJ je hodil po coni za pešce na
Cankarjevi cesti v smeri Kidričeve ceste. V neposredni bližini
prodajalne Era-Nežka je za njim pripeljal voznik kolesa z
motorjem in trčil vanj. Pri trčenju sta oba udeleženca padla
po tleh, voznik kolesa pa je, potem ko se je pobral, nadalje-
val vožnjo v smeri Kidričeve ceste. Pešec je utrpel lažjo
telesno poškodbo.
Policisti iščejo voznika rumeno-rdečega skuterja, mlajšega
in vitke postave, kratkih svetlih las, oblečen pa je bil v rdečo
vetrovko. Kdor ga prepozna kot udeleženca v opisani nesre-
či, naj to sporoči na telefonsko številko 113.	M.A.

32
ZANIMIVOSTI
NINA VAS OPAZUJE
Velenjska lepota
spet v ospredju
Res je, da je vsa zadeva
potekala nekam na skrivaj;
bila je samo na TV 3, vodil
pa jo je neki napovedovalec,
ki vsej zadevi ni bil niti prib-
ližno kos.
Vse je izgledalo kot slabo
organizirana vaška veselica,
toda res je tudi, da je bila
Kraljica Slovenije lepotno tek-
movanje, na katerem je posta-
la prva spremljevalka sloven-
ske »lepotne kraljice«, ki bo
odšla na tekmovanje v Nemči-
jo, že dolgoletna znanka le-
potnih stez Tatjana T\itan iz
Velenja. Drugih deklet iz tega
konca Slovenije ni bilo. Ome-
niti velja le, da tudi tokrat ni
prišla v ospredje Dona Olah
iz Lucije, to je tisto dekle,
zaradi katerega se je na letoš-
njem izboru miss Slovenije
tudi dvignilo največ prahu in
zaradi katere so organizatorju
Zdravku Geržini očitali, da
še danes ne ve, kakšne »babe«
bi sploh rad izbral.
»Enostavno ni dovolj lepa,«
je dejal Boris Popovlč, ki mu
nekateri pravijo, da je prvi
slovenski playboy. Sam se si-
cer nima za kaj takega, kajti
ne samo da je izredno uspešen
podjetnik, z očetom Brane-
tom Popovičem, nekdanjim
obrtnikom, ki ga pozna vsa
Obala, izredno uspešno delata
in prodajata avtomatska vrata,
poleg tega pa sta njegova še
nočni klub Osare in pa najbolj
znani lokal na slovenski Oba-
li, Snack bar v Žusterni. Boris
je tudi uspešen avtomobilski
dirkač in državni prvak v cest-
no hitrostnih dirkah. »Za
playboya moraš imeti čas, po-
leg tega pa ti mora lov za
ženskami pomeniti vse. Jaz pa
rad delam, rad dirkam,« je
dejal Boris. »Ženske in ženska
lepota mi sicer veliko pome-
nijo, vendar pa ne vse.« Zakaj
Tatjana Tutan tudi tokrat ni
uspela? »Tatjana je prava pro-
fesionalka in zelo lepa,« je
dejal Boris, »toda meni je bila
najbolj všečrAna, ki ni prišla v
finale, Tatjane pa nisem izbral
zato, ker je umetna. Prej je
bila to lepa ženska, potem pa
si je dala operirati nos in ust-
nice in je še vedno lepa, mor-
da še lepša kot prej, toda zame
je to umetna in ne naravna
lepota, zato ji kot član komisi-
je nisem mogel dati najvišje
ocene. Saj bi se nam v tujini
smejali, da jim pošiljamo
umetne ženske.«
No, ko smo že pri mišicah.
Te dni jo je najbolj zakuhal
dolgoletni novinar in nekda-
nji vojni dopisnik z Bližnjega
vzhoda Luka Škoberne, ki je
za neki dokaj brani tednik
izjavil, da je miss Slovenije
noseča. Na, pa imaš hudiča.
Najprej pišejo, kako je Neda
Gačnik vsa sramežljiva in ne-
rodna in prikupna, potem pa
tik pred tekmovanjem noseča.
Pa ni šlo za Nedo, ki že pakira
kovčke za London, ampak je
šlo za Lukovo psičko. Ta bo
res kmalu povrgla štiri mladi-
če in res je bila pred kratkim
izbrana za slovensko pasjo
miss.
Na nacionalni televiziji se še
dajejo; ne boj, mesarsko kla-
nje pa je tudi pri Nedeljskem
dnevniku. Izgleda, da se počasi
umika legenda slovenskega za-
bavno satiričnega novinarstva
Tone Fornezzi-Tof, ki bo, vsaj
tako se govori, prve dni januar-
ja ugasnil svojo najbolj bralno
stran, Tofov boutique. Po tri-
desetih letih tako rekoč nepre-
kinjenega izhajanja. V vseh teh
letih ga ni bilo samo trikrat in
še to ne po Tofovi krivdi. Tudi
tokrat ne bo izginil po Tofovi
krivdi, ampak ga počasi žaga
njegov glavni urednik. Tof je o
tem tiho, noče reči ne bev in ne
mev, pa tudi videti mu ni ali ga
bo to hudo prizadelo ah ne,
dejstvo je, da tudi Nedeljski
dnevnik brez boutiqua ne bo
tisto, kar je bil. Sicer pa pravi
Tof, ki je pred dnevi v Jazz
klubu Gaj o predstavil svoj novi
mesečnik Planet, da bo v pri-
hodnji številki objavil eno od
najbolj varovanih slovenskih
skrivnosti. Napisal bo ime in
priimek glavnega v klubu Črne
mačke, v klubu, ki je pred
štirimi desetletji vzburjal ne
samo seksualno fantazijo vseh
pred in popubertetnih moških,
ki so o tem klubu poslušali
najbolj začinjene zgodbice o
grupnem seksu (pomisliti
morate, da se je seksualna re-
volucija šele pripravljala),
ampak ga je iskala vsa takrat-
na milica. Zdolgočasene hče-
re in sinovi takrat pomembnih
partijskih in sploh državnih
funkcionarjev, ki so se naveli-
čali celo seksa, so na povelje
skakali v smrt, se obešali, za-
strupljah in podobno. Govori-
jo o devetih prostovoljno mr-
tvih. Glavni kluba je takrat
pobegnil v Francijo, kjer živi
še danes, samo policija ga ne
išče, saj mu nihče ne more
naprtiti nikakršne krivde.
Fantom in dekletom je bilo
prekleto dolgčas in so se pač
poslovili od tega sveta.
Wm NINA ADLEŠIČ-KAVRAN
Repa med vrtnicami
Na repo-velikanko, kateri se je kazalec na tehtnici ustavil pri
petih kilogramih, je letošnjo jesen upravičeno ponosna Rozali-
ja Zupane iz Javornika nad Štorami. Kljub temu, da Rozalija
obdeluje kmetijo in je letos še posebej zadovoljna z letino grozdja,
tako na brajdah kot v vinogradu, pa repa velikanka ni zrasla na
njivi, pač pa kar ob cesti, med vrtnicami in brajdo. In kakšna bo
njena usoda? Rozalija je povedala, da jo bo v naslednjih dneh
zribala in dala kisati, glede na težo, pa bo zadostovala za kar nek^
okusnih obrokov.	IS, Foto: GREGOR KATIC
Župan poslej
tudi častni
župan
Vi tanj ski župan Slavko
Krajnc je v minulih dneh praz-
noval okroghh petdeset let.
Abrahama je »»proslavil tako,
kot se za ta dan spodobi. Na
praznovanje, ki so ga pripravi-
li v znanem gostišču Ulipi v
Zečah, je povabil več kot pet-
deset gostov. Skupaj so se ve-
selili pozno v noč in slavij en-
cu pripravili cel kup presene-
čenj. Na glavo so mu posadili
županski cilinder, okoli ra-
men pa so mu oviU rdeče -.
belo pregrinjalo - vse seveda v
barvah vitanjske občine. Ob
tem so ga prijatelji razglasili
za častnega župana, kar velja
tudi potem, ko se mu pravi
mandat izteče. In da mu bo
vstop v »njegovo« občino ved-
no na voljo, so mu dali še velik
ključ, delo domačih pekov-
skih mojstrov.	B.P.
Živko požira
Podpis k sliki naj si ustvari vsak zase. V uredništvu Tračnic
smo ostali brez besed, če pa je že katera bila, je bila preveč
hudobna.
Brez argument«
žalski svetniki so izrazil
Ijo, da bi podaljšali oddaj
živo« na žalski kabelski te
ziji, v kateri župan Lojze p
del odgovarja na vprašanja
dalcev. Glede na to, da so
na zadnji seji občinskega s
svetniki ponovno bolj koi
tiho in brez vprašanj, pr,
argumentov za podaljšanje
daje pravzaprav nimajo.
Bosa kobila
Obvestilo, da so z raču
niškega sejma Infos, ton
osrednjega dogodka infor
cijske tehnologije, med (
gim pošiljali tudi viruse,
nov dokaz, da je kovačeva
bila bosa. Komu naj še člo
zaupa, če niti največji rj
nalniški strokovnjaki ne zr
poskrbeti za viruse?
VTTEZIBELEGAMESTA
TRAČNICE
Št. 44. • 4. november 1999^
REPORTAŽA
Med polomci
danskih Vikingov
S potovanja po Danskem - Med vikingi, kralji in klifi
D Kam v času največje polet-
^ f vročine, če ne na sever...
s [Cpričale so nas vremenske
Ii jte, ki so skandinavski po-
i(ok opremile s številkami
i ileč pod 30 stopinj, pa turi-
i jini vodiči. Fotografije čed-
f 5»pošlihtanih« kmetij s sla-
u o kritimi lesenimi hišami in
lepo prepleskanimi skednji,
^torumena polja v avgustu
' ine požetega klasja. Čudovi-
1 monotonost urejenega
. inečkega podeželja, ki jo na
j lakih nekaj kilometrov raz-
K kakšno večje naselje s
feiaforiziranim križiščem in
mupovalnim centrom.
K^šen je vtis popotnika, ki
Ipo urah vožnje mimo sivih
ifeustrijskih središč severne
iemčije s trajektom pripelje do
ienih danskih otokov. Ureje-
tkmetije in do zadnjega košč-
1 obdelane kmetijske površi-
[ter pravljične ribiške vasi, ki
t,že stoletje niso spremenile,
Dvedo veliko o deželi in njeni
spodarski usmerjenosti, saj
Danska med največjimi iz-
Eniki konzerviranih mesnih
delkov, sira, masla, pa rib in
fa. Očitna je tudi redoljubnost
jenih prebivalcev in njihovo
R^emanje za ohranjanje kul-
ime dediščine tako na pode-
dju kot v mestih. Največ hiš na
odeželju ima slamnate strehe,
i so za razliko od tistih pri nas
cer industrijsko narejene, ven-
ar dajejo občutek domačnosti
1 avtentičnosti. Na rumenih
traneh je prav lahko izbrskati
odjetje, ki bo poskrbelo za
^0, jo pripravilo za pokriva-
le in jo kemično zaščitilo proti
ožaru. In medtem ko številni
lanci živijo z naravo in od nje.
drugi uživajo v njej kot rekrea-
tivci v bolj ali manj popolni kole-
sarski opremi, saj merijo kilo-
metre dolge kolesarske steze.
O danski
doslednosti
No, mi smo se uspeli prepri-
čali tudi o njihovi doslednosti.
Danska je namreč edina med
skandinavskim deželami, kjer
načelo svobodnega kampiranja
ne velja. In če si med tistimi, ki
so ujeli zadnji trajekt iz nemške-
ga pristanišča Rostocka in po
poldrugi uri vožnje ob polnoči
prispeš na otok Falster? Carinik,
ki je iz vrste osebnih in kombi-
niranih vozil s tujimi registrski-
mi številkami ravno od nas zah-
teval, da pokažemo dokumen-
te in odpremo vsa vrata na vozi-
lu, nam ni dal preveč razveselji-
vih napotkov, saj tudi v najbliž-
jem obmorskem letovišču ni
nobenega odprtega kampa.
Znaki, ki prepovedujejo parki-
ranje in ustavljanje, pa so po-
stavljeni povsod, zato moraš za
tistih nekaj ur pač na počivališ-
če, kjer je to dovoljeno, pa četu-
di je tam temno kot v rogu.
Še bolj smo bili presenečeni
naslednje jutro navsezgodaj,
ko smo se želeli za zajtrk po-
sladkati z zadnjimi drobtinica-
mi s slovenskim poreklom na
»mondeni« peščeni obali Ma-
rienlyst in smo za nekaj minut
pustili vozilo na kraju, kjer je
bilo dovoljeno samo ustaviti.
Pa sta nam redarja, kot edinim
obiskovalcem ob šesti uri zju-
traj, prav nevljudno razložila,
naj se takoj odpeljemo, ker »da
je kampiranje prepovedano«.
Vsakršno argumentiranje bi bi-
lo odveč. Prvi stik s prebivalci
Danske le ni bil preveč prijeten.
Menski klifi
Prepadnih sten na vzhodni
obali otoka Mon ne gre zamudi-
ti. Zlasti zato ne, ker jih je zaradi
erozije, ki jo povzročajo morski
valovi in vremenski pojavi, vsa-
ko leto manj in manj. Opozoril-
ne table za sprehajalce so po-
vsod ob poti na robu pečin,
poraslih z drevjem in grmičev-
jem, na najbolj nevarnih delih
pa je tudi lesena ograja. Razgled
v 128-metrsko globino in proti
horizontu Baltiškega morja je
fantastičen! Lesene stopnice so
olajšale dostop do obale tudi
' nam, slabše obutim radovedne-
žem. Z nadmorske višine O me-
trov so bile kredne pečine videti
še bolj bleščeče bele. Nastale so
iz okamenelih školjk in drugih
lupinarjev, ki so se nabirali na
dnu morja, ledenik pa jih je
potisnil iz morja. Koščki mehke
in vlažne krede so razpadle v
naših dlaneh in z njimi se je v
prah spremenilo 75 milijonov
let...
Vikingi in kralji
Mesto Roskilde je imelo po-
membno politično in kulturno
vlogo vse od vikinških časov.
Takrat je bilo Roskilde glavno
mesto, kjer so se danski Vikin-
gi pripravljali na hitra osvajanja
evropskega zahoda in postavili
temelj danske monarhije, naj-
starejše v Evropi. Največja zna-
menitost je veličastna rdeče
opečnata katedrala iz 12. sto-
letja, kjer danes počiva že 38
preminulih dansldh kraljev in
kraljic. Umetelno izklesane
grobnice iz marmorja prvi hip
prevzamejo, vendar pa obisko-
valec sčasoma začuti težo pos-
večenosti zadnjih počivališč in
se raje prepusti občudovanju
glavne cerkvene ladje.
Nas je privabil bližnji muzej,
kjer je na ogled pet vikinških
ladij, ki so jih potegnili iz ro-
skildskega zaliva. Skoda, da
smo bili premajhna skupina za
plovbo z eno od velikih vikinš-
kih ladij, ki jih gradijo po starih
načrtih v muzejskih delavni-
cah. V zavetju zmajeve glave
na kljunu in velikega jadra bi
tudi v nas zavel duh osvajalcev
iz konca prvega tisočletja naše-
ga štetja! Tako pa smo bili le
medli odsev v zlatih krožnikih
in jedilnem priboru, v zlatih
kronah, ozaljšanih z dragulji, ki
so na ogled v zakladnici gradu
Rosenborga v glavnem mestu
Kobenhavn. Grad je ena od
mnogih čudovitih zgradb, gra-
dov in dvorcev, ki jih je v zlati
dobi razcveta na danskih tleh v
začetku 17 stoletja dal postaviti
njihov kralj Kristian IV.
Med prijatelji
Za pristnejši stik z domačini
bi bilo potrebno v deželi preži-
veti več časa kot nekaj tednov,
vendar tudi po ponovnem sre-
čanju s prijatelji iz predmestja
Kobenhavna, s katerimi smo
preživeli nekaj dni, nismo bili
preveč prepričani, da so Danci
odprti in gostoljubni ljudje, če-
tudi veljajo za sproščene in za
zelo tolerantne do drugačnega
načina življenja. Končno je bila
Danska prva država, ki je lega-
lizirala poroko med pripadni-
koma istega spola. Vsekakor
pa smo ob Dancih dobili obču-
tek, da zelo uživajo v udobnem
zavetju lastnega doma ob iz-
branem prigrizku in kozarcu
najboljšega vina, uvoženega
seveda, saj na Danskem ni vi-
nogradov in so tudi likerji iz-
ključno sadni. Vsekakor so
Danci pravi gurmani in sploh
narod, ki si glede na visoko
življensko raven lahko privošči
precej ugodja... Radi se pohva-
lijo, da so konec tedna preživeli
s prijatelji v koči ob švedskih
jezerih ali da so nakupovali v
Londonu, da je njihov sin dobil
štipendijo za študij v Cambrid-
gu, da hči ob izdatni podpori
ene od državnih fondacij sode-
luje pri raziskovalnem projek-
tu v Tanzaniji...
Hamlet na danskih
tleh
Sloves gradu Kronborg se je
širil ne le zaradi zloglasnega
davka, ki so ga več kot 400 let v
kraljevo blagajno plačevale
ladje, če so hotele mimo gradu
zapluti skozi Oresundsko oži-
no, ki Dansko loči od Švedske,
v Baltiško morje. Verjetno je
bolj zaradi veličastnosti gradu
angleški dramatik Shakespea-
re dovolil svojemu junaku,
danskemu princu Hamletu, da
Ofelijinega očeta do smrti za-
hode ravno v Baronski dvorani
gradu Kronborg, medtem ko je
le-ta prisluškoval za eno od 40
tapiserij, ki naj bi nekdaj krasile
dvorano. Lepo ohranjene tapi-
serije, pa slikarska platna z ba-
ročno zaobljeno lepotico, ki
pooseblja bogato deželo Dan-
sko in se spogleduje z Neptu-
nom, bogom morja; tam spet
kronanje kraljice Margarete L,
ki je v času svoje vladavine
uspela zasesti prestole vseh
treh skandinavskih dežel, in še
mnogo drugih znamenitosti in
grajskih skrivnostih smo vsr-
kali na sprehodu po grajskih
sobanah.
Slovo
v srce mesteca Helsingor od-
korakamo preko obrambnega
jarka. Sobota je dan, ko so stoj-
nice postavljene kar na ulicah in
medtem ko smo se čudili nešte-
tim vrstam sira, nas je presenetil
poletni dež in zbežali smo v
prvo okrepčevalnico s celo vr-
sto »smorrebrod«, obloženimi
kruhki v vseh variacijah. Po
tem, ko smo se še zadnjič
okrepčali s to dansko kulinarič-
no specialiteto, naše prevozno
sredstvo, kombi, za ceno 245
danskih kron zapeljemo v pod-
palubje trajekta in se v duty-
freeju borimo za prostor s Šve-
di, W jim v 20 minutah, kolikor
traja vožnja do švedske obale,
uspe skoraj izprazniti police z
alkoholnimi pijačami in pivom.
Prav gotovo bo trgovina na
obeh straneh še bolj cvetela od
L julija 2000 dalje, ko bo za
promet uradno odprt še nedo-
končani most čez Oresundsko
ožino, pa četudi bo cestnina
enako visoka kot cena vožnje s
trajektom... Nasvidenje Dan-
ska, dober dan Švedska.
MAKSIMA PIŽORN
Foto: BRANE KRAJNC
Pogled z vrha prepadnih sten na vzhodni obali otoka Mon vabi v morske gladine.
Katedrala Roskilde iz 12. stoletja, zadnje počivališče
danskih kraljev in kraljic.
Grobnica danskega kralja Kristiana.

34
NASVETI
KAJ BI DANES KUHALI?
Juha z žličniki,
fižol z mesnimi kroglicami,
krompirjeva kaša s skuto,
šampinjoni v solati in
dunajske palačinke.
Juha z žličniki
Potrebujemo: za juho: kg
mladega korenčka in 3/4 1
kostne juhe; za žličnike: 6 dag
masla, 6 dag moke, 1/8 1 juhe,
2 jajci, žlico naribanega trdega
sira, peteršilj.
Priprava: olupljen in opran
korenček ponovno oplakne-
mo pod tekočo vodo. Nareže-
mo ga na paličice. Pristavimo
juho s korenčkom. Ko zavre,
temperaturo znižamo, da po-
časi vre 10 minut. Med tem si
pripravimo zmes za žličnike.
V posodi segrejemo maslo in
vmešamo moko. Zalijemo z
juho in na nizki temperaturi
mešamo 5 minut, da dobimo
gladko zmes. Odstavimo s šte-
dilnika in primešamo sir in
jajce. Mešamo, da dobimo
gladko zmes. Pustimo »poči-
vati« pol ure.
Pristavimo slano vodo za
kuhanje žličnikov in jih s po-
močjo dveh navlaženih žlic
oblikujemo in zakuhavamo v
vrelo vodo, kuhamo jih 5 mi-
nut. Opran in drobno sese-
kljan peteršilj pripravimo, da
z njim potrosimo juho. Kuha-
nemu korenčku in juhi doda-
mo žličnike in za par minut
vse skupaj prevremo.
Sestavine so za 4 osebe, pri-
pravljamo 25 minut, kuhamo
pol ure.
Fižol z mesnimi
kroglicami
Potrebujemo: 75 dag paste-
liziranega stročjega fižola (ali
zamrznjenega), 60 dag mlete-
ga mesa, 2 rezini belega kru-
ha, 1 jajce, žlico ostre gorčice,
glavico čebule, 2 žlici olja, 2
srednje velika paradižnika, 10
dag šalotke, 5 dag mesnate
prekajene slanine, 1/2 šopka
materine dušice, 1 dl sladke
smetane, malo peteršilja, sol,
poper.
Priprava: neodmrznjen fi-
žol skuhamo v malo slane vo-
de. Med tem časom narežemo
kruh in ga namočimo v vodi.
Sesekljamo glavico čebule in
jo zamešamo k mesu. Doda-
mo ožet kruh, jajce, gorčico,
sol in poper. Dobro premeša-
mo in oblikujemo 8 kroglic, ki
jih na vročem olju cvremo 7
do 8 minut. Šalotko olupimo
in razdelimo na četrtine ter
popražimo s sesekljano slani-
no. Dodamo na kocke nareza-
na paradižnika, materino du-
šico in vse skupaj na hitro
prepražimo. Posohmo, popo-
pramo, umešamo odcejen fi-
žol, segrejemo in zalijemo s
smetano. Postrežemo s krogli-
cami in okrasimo s peterši-
lj em.
Krompirjeva kaša
s skuto
Potrebujemo: kg krompir-
ja, slan krop, 15 dag skute, 4
dag margarine, 1,5 dl mleka,
peteršilj.
Priprava: olupljen krompir
skuhamo v slanem kropu, ga
pretlačimo, dodamo pretlače-
no skuto, raztopljeno margari-
no in vroče mleko. Dobro
zmešamo, potresemo s sese-
kljanim peteršiljem in ponudi-
mo.
Šampinjoni v solati
Potrebujemo: 60 dag svežih
šampinjonov, 25 dag vloženih
šampinjonov, velik korenček,
25 dag vloženega fižola, 2
stroka česna, sol, poper, olje,
limonin sok.
Priprava: fižol odcedimo in
mu dodamo sesekljan česen
in narezane vložene šampi-
njone. Očiščen korenček čim
bolj na tanko narežemo. Tudi
šampinjone previdno opere-
mo in narežemo na lisdče - pri
tem pa jih sproti kapljamo z
Umoninim sokom, da ne po-
temnijo. Vse sestavine preme-
šamo, posolimo, popopramo
in prelijemo z mešanico kisa
in olja.
Dunajske
palačinke
Potrebujemo: za testo: 10
dag moke, 1/8 1 mleka, 0,6 dl
sladke smetane, 2 jajci, sol, žlič-
ko sladkorja, žlico olja, maslo
za pečenja za nadev: 5 dag
masla, 10 dag sladkorja, limoni-
no lupinico, 2 jajci, 5 dag rozin,
žlico ruma, 40 dag skute; za
preliv: 1 jajce, 0,6 dl sladke
smetane, žlico sladkorja, maslo
za pečenje, sladkor v prahu.
Priprava: vse sestavine za
testo vmešamo z mešalnikom
in pustimo počivati eno uro.
Na maslu spečemo tanke pala-
činke. Namočimo rozine v
rum, zmešamo maslo s 5 dag
sladkorja in vmešamo rume-
njake. Dodamo sol, skuto, ro-
zine, stepene beljake in narah-
lo vmešamo v nadev. Nepre-
gorno posodo namažemo z
maslom, pečico pa pripravi-
mo, da se segreje na 200 sto-
pinj C. Na palačinke enako-
merno porazdelimo nadev in
jih zavijemo. Vsako nadevano
palačinko prepolovimo in jih
zlagamo v posodo tako, da je
odrezani del na vrhu. Vse se-
stavine preliva premešamo in
zlijemo na palačinke. Pečemo
25 minut, potrosimo s slad-
korjem in ponudimo.
Piše: MAJDA KLANŠEK
ZDRAVILNE RASTLIN
m
Rabozelj
Rabozelj (Melilotus offici-
nalis L. Pall,) spada v druži-
no metuljnic. Rabozelj je
eno ali dvoletna rastlina in v
zemlji ima močno koreniko,
iz katere zraste do 140 cm
visoko votlo steblo. Večino-
ma je poleglo in je le redkok-
daj pokončno.
Steblo nosi tropernate Uste
z daljšim pecljem. Posamezni
lisdči so narobe jajčasti z napi-
Ijenim robom. V zgornjem de-
lu stebla poganjajo izza listov
cvetoče vejice, ki se končujejo
v dolgih, mnogocvetnih, rah-
lih grozdih visečih cvetov. Po-
samezni cvetovi so metuljasti,
drobni in rumeni. Prijetno di-
šijo, a so grenkega, ostrega in
neprijetnega okusa. Plod je
kratek ledvičast ali srpast
strok s 4 do 8 semeni.
Cveti od
začetka po-
letja do kon-
ca septem-
bra, včasih
še oktobra.
Rastlina je
zelo medo-
nosna. Ra-
bozelj raste
ob plotovih,
ob robovih
njiv, nabre-
žinah rek in
potokov,
zlasti pa na
produ in po
grobljah, pa
tudi po to-
plih, zmer-
no suhih in
rodovitnih
tleh. Nabira-
mo cvetoče
zeUšče, mla-
de cvetoče
vejice in vr-
šičke ter na-
brano raz-
prostremo v tankem sloju, da
se posušijo v senci na prepihu.
Pri tem moramo paziti, da
cvetje ne izgubi barve. Rastli-
na vsebuje vsebuje kumarin,
melilotsko kislino, smole, čre-
slovine, flavonoide, saponine
in sluzi.
Za čaj vzamemo eno veliko
jedilno žlico rabozlja in jo po-
parimo s pol litra vrele vode,
pokrijemo in pustimo, da se
čaj popolnoma ohladi. Nato
precedimo in čaj pijemo po
požirkih večkrat na dan. Čaj
blaži bolečine v nogah, utrjuje
stenje žil in blaži težave pri
migreni. Lahko ga pripravimo
tudi tako, da eno žličko droge
prelijemo s skodelico mrzle
vode in namakamo čez dan,
zvečer pred spanjem pa prece-
dimo in čaj popijemo počasi
po požirkih. Ker je v medeni
detelji precej kumarina, s pit-
jem tega čaja ne smemo preti-
ravati.
Ljudsko zdravilstvo tudi pri-
poroča, da dve kavni žlički
posušenega rabozlja prelije-
mo z 2 dl belega vina, dodamo
žlico medu in segrejemo do
vrenja. Ko tekočina zavre, od-
stavimo, pokrijemo in pusti-
mo stati toliko časa, da se vse
popolnoma ohladi. Nato pre-
cedimo in to tekočino popije-
mo po požirkih čez cel dan. Ta
napitek olajša odvajanje vode
iz telesa in čisti pljuča sluzi pri
kroničnemu bronhialnemu
katarju. Vseeno svetuj
previdnost pri uporabi
prevelike količine lahko i
žijo bolečine v glavi, vrtoj
co, bljuvanje, dremavos
ohromelost.
Obkladki iz čaja bi;
bolečine in težave pri'
žili in pospešujejo celj
pri gnojnih ranah in ot
nah pri revmi in putiki te
udarcih in poškodbah,
boleče udarce pripravimo!
za obkladke tako, da vzi
mo 10 g ali dve jedilni
rabozlja in prelijemo s
litra vrele vode in natq
minut počasi kuhamo. Ii
pustimo, da se vse popol
ma ohladi. Precedimo
hladne obkladke menja
vsakih petnajst minut. Lj
sko zdravilstvo priporoča
ple obkladke iz rabozlja
zmehčanje zatrdlin v doji
pri doječih mamicah in
zdravljenje vnetih dojk.
Iz svežih cvetočih vršili
pripravljamo tudi tinkturo
sicer tako, da vzamemo e
ke dele rastline in 70% al
hola in postavimo za 14'
na toplo. Nato precedim"
tinkturo uporabljamo za^
ranje pri bolečinah v sklep
mišicah, razredčeno pa t'
za obkladke in za pripr|
čistilne vodice za aknasto'
žo. Svežo rastlino lahko'
močimo tudi v čisto oli^
olje tako, da en utežni''
rabozlja damo v steklenic'
širokim grlom in čez nalij^
devet utežnih delov olivU'
olja. Dobro zaprto steklen'
postavimo za 14 dni na toP
Nato precedimo in olje sp
vimo. S tem oljem masii^
boleče noge, ljudsko zdr3l
tvo pa to olje priporoča'
migreni.
Piše: BORIS JAG0DI(
KOZMETIČARKA SVETUJE
Gorje, dvojna brada
Nič ni bolj elegantnega kot
tanek, vitek vrat, in nič bolj
neugodnega kot dvojni pod-
bradek. Vendar pa kožni
zdravniki kljub temu svetu-
jejo, kako se tega neljubega
problema rešiti sami ali s
pomočjo kirurga.
Zakaj dvojni podbradek
sploh nastane? Zaradi preko-
merne teže; z leti, torej s sta-
rostjo, ko popusti mišično tki-
vo; če se izvajajo ekstremne
shujševalne kure, popustijo
mišična vlakna in nastanejo še
neljube gube.
Kaj storiti? Lahko se odloči-
mo za posvet pri plastičnem
kirurgu. Le-ta lahko odvečno
maščobo, podobno kot na tre-
buhu, posesa. Če pa je tkivo
že preveč mlahavo in razvle-
čeno, pa pomaga le face-lif-
ting, oz. plastična operacija.
Pomaga pa tudi telovadba,
ki jo redno izvajamo (najbolje
pred ogledalom). Dva nasve-
ta: nagnite glavo kar se da
nazaj, potegnite spodnjo ust-
nico čez zgornjo kolikor mo-
rete in vztrajate nekaj sekund
v tem položaju, kot da bi se s
spodnjo ustnico želeli dotak-
niti nosu. Vajo ponovite 5-
krat, lahko tudi sede. Druga
vaja je primerna za ležeč polo-
žaj: glavo malce dvignite od
tal in z njo poskušajte narediti
krog, ki ste ga pričeli v desno,
končali pa na levi strani - vajo
nato ponovite, samo v drugo
smer, torej od leve proti desni.
Vajo večkrat ponovite.
Pri težavah z dvojnim pod-
bradkom upoštevajte še slede-
če nasvete: pazite na težo, če
pa hujšate, počnite to pamet-
no, torej počasi; nikoli ne spi-
te brez zdrave blazine (ki naj
ne bo previsoka); poskrbite za
izmenične oljne obloge na
vrat (gazo, pomočeno v segre-
to olivno olje, ovijte okrog vra-
tu, čez njo položite alu-folijo
in nato še brisačo; obloge me-
njajte trikrat vsakih 15 mi-
nut). Mishte danes na vaš
vrat, kajti to se vedno obrestu-
je!
Kozmetičarka Vesna
■ILnSIiiMlIP
NASVETI
35
MARTINOVE DOBROTE
Ko zadiši po goski
[»Ja slovesno pogrnjeno mi-
P vsekakor sodijo različne
jpbrote. Na Martinovo sobo-
P go to zagotovo pečena go-
l^a, puran ali račka, mlinci,
jliišeno rdeče zelje, kostanje-
pehtranova, ocvirkova
potica pa krompirjevi cmoki,
jl^utni ali ajdovi štruklji...
Tokrat poglejmo, kako pri-
praviti dobro gosko. Na izbiro
! ponujamo dva recepta, jedi pa
jliko nasitita od 6 do 8 oseb.
e pa dober tek!
,(oszmajaronovim
krompirjem
Potrebujemo: 1 kg majhne-
j ^ krompirja, sol, 4 šopke sve-
jjega ali 3 žlice posušenega
jjiajarona, gos (do 5 kg), po-
, )er, 25 dag čebule, malo gosje
; masti.
Priprava: krompir v močno"
osoljeni vodi skuhamo, malo
ga ohladimo in olupimo. Gos
Sobro oplaknemo, obrišerno
jI z notranje strani rahlo soli-
no in popopramo. Pripravimo
si tudi majaron, ki ga osmuka-
no s stebel. V ponvi scvremo
i gosjo mast. Na maščobi pope-
Jemo krompir, primešamo
iajaronove liste (nekaj jih
prihranimo). Gos napolnimo s
krompirjem, nato odprtino za-
šijemo, peruti in noge pa po-
vežemo k trupu, da se pečen-
ka enakomerno peče. Na več
mestih kožo prepikamo, da
med peko odteka mast. Gos
položimo v pekač s prsmi
navzdol. Obložimo jo z očiš-
čeno drobovino in narezanim
vratom. Čebulo olupimo in
narežemo na četrtine. Zloži-
mo jo okrog gosi, prav tako
majaronova stebla.
V pekač nalijemo 1,5 litra
rahlo osoljene vroče vode. Pri
230 stopinjah C pečemo v
ogreti pečici eno uro. Nato gos
obrnemo in jo zopet večkrat
prepikamo z zobotrebcem.
Gos pečemo še dve uri. Po
dveh urah temperaturo
zmanjšamo na 180 do 100 sto-
pinj C. Med pečenjem zaliva-
mo gos z omako iz pekača. Če
je potrebno, dolivamo vodo.
Ko je gos pečena, jo vzamemo
iz pekača, položimo na rešet-
ko in premažemo z mrzlo sla-
no vodo. Pustimo jo v izklju-
čeni pečici toliko časa, da pri-
pravimo omako.
Omaka: posnamemo maš-
čobo, omako pa prelijemo v
kožico. Pustimo, da nekaj ča-
sa močno vre, nato ji dodamo
majaron. Po želji jo zgostimo s
prežganjem. Gos ponudimo s
krompirjevim nadevom in z
omako.
Goska z jabolki
Potrebujemo: 1 gosko (do
4,5 kg), 1,5 kg krompirja, 3 dl
kokošje juhe, 3 glavice čebule,
2 žlici moke, 25 dag prekajene
mesnate slanine, 2 jabolki, 1
jajce, 7,5 dag drobtin, 5 dag
masla, 5 dag orehov, žlico te-
kočega medu, mali strok če-
sna, sol, poper.
Priprava: za nadev seseklja-
mo 2 glavici čebule, ki jo praži-
mo na kockicah narezane slani-
ne. V ohlajeno vmešamo nari-
bana jabolka, mlete orehe, mo-
ko, drobtine, med, sol in poper.
S tem nadevom napolnimo go-
sko (tudi prsi in vrat). Odprtino
zašijemo in kožo prepikamo z
zobotrebcem. Približno dve uri
pečemo pečenko na 180 do 200
stopinj C. Med pečenjem jo po-
livamo z lastnim sokom. Med
peko si pripravimo krompir,
ki ga narežemo na tanke ploš-
čice, glavico čebule pa na re-
zance. Posolimo in premeša-
mo z juho. Pečeno gosko pre-
ložimo na pladenj. Odlijemo
toliko maščobe, da nam osta-
nejo 4 žlice, v to pa vmešamo
krompir in čebulo. Na krom-
pir zopet položimo gosko in
vse skupaj pečemo še 45 mi-
nut, nato gosko zopet preloži-
mo in pečemo sam krompir še
20 minut.	M.K.
BIO
KOLEDAR
Sejte, presojajte, sadite, zolivojte,
negujte rostline; rohijajte in
.Pfezrožujte tlo, pobirajte in predelujte
, pridelke»žasu, ki je najugodnejši za
posamezne tipe fostlln in ki je
i rozviden iz koledarja.
PSI, MAČKE IN OSTALA DRUŠČINA
Hočem svojega psa!
Kupiti otroku hišnega ljub-
ljenčka ali ne - to je dilema
samo za starše, ki sami niso
rastU v družbi živali. Za tiste
neodločne ponujamo sto razlo-
gov »za« in kakšnega »proti«.
Res je, da psi in mačke pušča-
jo dlake, papige in kanarčki pa
perje. Da je treba psa peljati na
sprehod, mački zamenjati pe-
sek, želvam in ribam vodo, kar
ni vedno prijetno. Psu najbolj
dišijo novi čevlji in rad laja ali
zavija. Razen tega je treba skrbe-
ti za njihovo zdravje: treba jih je
peljati na pregled, cepljenje, po-
tiskati v usta tablete proti zaje-
dalcem, jih hraniti in kopati. Mi
pa smo pogosto prezaposleni,
preutrujeni, preveč nervozni in
v premajhnem stanovanju, da bi
vse to prenesli. Kljub vsem tem
razlogom pa staršem, ki so imeli
srečo odrasti v družbi živali, ni-
so potrebne posebne vzpodbu-
de za to, da bi dali zeleno luč za
hišnega ljubljenca v stanovanju.
Psihologi so enotnega mne-
nja, da živali ugodno vplivajo na
razvoj otroka. Medtem ko otrok
preživlja čas z živalmi, si širi
svoje obzorje: na primer, nauči
se, kaj živali jedo, kako se raz-
množujejo, katere živalske vrste
in podvrste obstajajo, kako je
treba za njih skrbeti... Še večje
so koristi na socialno-čustvenem
področju. Ne samo, da se otrok
ob igri in skrbi za ljubljenca
čustveno bogati, tudi sodahii
xontakti so bogatejši. Otroci, ki
sami nimajo nobene živali, ved-
no radi obiskujejo tiste otroke, ki
jih imajo. Prav zanimivo je opa-
zovati, ko se na igrišču ali v
parku pojavi sicer sramežljiv
otrok z želvo v naročju ali s
psom na povodcu, ga bo obkro-
žila množica radovednih malč-
kov z nešteto vprašanji: Ali ga
lahko malo primem? Kako mu je
ime? Kaj je? Ali mu lahko
dam...? Do takrat zapet in vase
zaprt se bo srečni mali lastnik
povsem spremenil. Ponosno bo
odgovarjal na vprašanja in mi-
losmo dovolil drugim, da malo
pobožajo njegovega ljubljenca
ali pa ga samo malo podržijo.
Raziskave kažejo, da so ljudje,
ki so odrasli ob hišnih ljubljen-
cih, mnogo sposobnejši v raz-
poznavanju neverbalnih znakov
pri drugih ljudeh od tistih, ki te
sreče niso imeli. Čeprav never-
balna komunikacija (ton glasu,
izraz na obrazu ali premik tele-
sa) nosi pravzaprav pretežen del
pomena nekega sporočila, smo
mi za to v glavnem gluhi in slepi.
Glede na to, da živali ne govori-
jo, se otrok iz načina, na katere-
ga se oglašajo, in gibov, ki jih pri
tem izvajajo, nauči razlikovati
njihova razpoloženja in potrebe.
To znanje potem koristno upo-
rabijo tudi pri odnosih z ljudmi.
(Ljudje res nimajo repa, zato pa
včasih-režijo).
Ni vprašamje, ali otrok potre-
buje hišnega ljubljenca, ampak:
katerega in kdaj? Ker ni podat-
kov o tem, da je za otroka dolo-
čene starosti neka žival bolj pri-
merna ali manj, je izbira naloga
staršev. Poklepetajte z nekom,
ki živalico že ima, pogovorite se
z rejci, vzgojitelji živali in drugi-
mi sti-okovnjaki, nabavite osnov-
no literaturo. Resen pristop bo
tudi pri oti"oku razvi(ja)l obču-
tek odgovornosti in spoštovanja
do živali kot živega bitja. Z živa-
ljo se bo otrok igral, kar pa ne
pomeni, da je to igrača, ki jo
lahko odvržemo kot preluknja-
no žogo.
Ko pride žival v hišo, se dogo-
vorite, čigavo bo kakšno delo in
ob katerem času. Otrok vseka-
kor mora sodelovati pri skrbi za
ljubljenca. Ko zraste, lahko prev-
zame tudi zahtevnejša dela. Če
imate več oti^ok, obesite na steno
list papirja, na katerega se bodo
skupaj z daUimom podpisovali
potem, ko bodo opravili manj
privlačna dela, kot je čiščenje
kletke ali pa mačjega stranišča.
Tako boste prekinili prepire,
vnaprej pa se sprijaznite s tem,
da se mdi vas ne bo izognila
množica prelepih opravil, kot so
kopanje psa, obisk veterinarja,
čiščenje akvarija...
UDUA SENIČAR

36
eUSBA
Ti si v mojem srcu
sicrita želja
Nova kaseta in CD Aleksandra Ježa - Sandija, ki je praznoval 40, rojstni dan
Aleksander Jež - Sandi je
izdal novo kaseto in CD ploš-
čo; projekt pa naslovil Ti si v
mojem srcu skrita želja. To-
krat je na ovitku albuma že-
lel še prav posebej poudariti,
da ga prijatelji kličejo Sandi.
Tu in tam se namreč zgodi,
da ga zamenjajo za Aleksan-
dra Mežka ali pa nekateri,
dokler ne slišijo kakšne
skladbe, ne vedo, za katere-
ga pevca pravzaprav gre.
Ob izdaji albuma se je Sandi
lotil še enega velikega dela.
Priprave koncerta namreč. Mi-
nuli četrtek je v celjsko dvora-
no Golovec v goste povabil
številne prijatelje: Wernerja,
Natalijo Kolšek," Ptujskih 5,
Frajkinclerje, Gamse, Podok-
ničarja in druge. Ker so ob tej
priložnosti snemali tudi tele-
vizijsko oddajo, je želel dati
priložnost tudi mladim izva-
jalcem. Predvsem pa je bil to
njegov koncert, zato so zbrani
lahko slišali tudi večino pesmi
z novega albuma, od gostov
pa le po eno skladbo.
Večino besedil, glasbe in
aranžmajev za projekt Ti si v
mojem srcu skrita želja je
Aleksander Jež - Sandi naredil
sam, snemal je v studiu Napo-
leon v Kamniku, kaseta in CD
pa sta izšla pri njegovi založbi
Ježek. Na koncertu ga je v
ježka »s čudežnim napojem«
spremenil čarodej Danijel
Gorjup - Dani, potem pa z
besedami Hokus pokus znova
spremenil v pravega Aleksan-
dra Ježa.
Na albumu so poleg naslov-
ne: skladbe še skladba Le za
mamin rojstni dan se sreča-
mo, ki je bila skladba tedna na
Radiu Celje, duhovita Le Slo-
venke bi rade b'le manekenke,
Slovencem se ni treba bat'.
Lahko noč angelček zlati. Pri-
jatelji, odhajam v tujino. Naji-
na pesem. Bodičasti mix in
skladba, ki jo z vsemi nastopa-
jočimi zapel na koncu koncer-
ta Mi pr'jatli dobre volje smo.
Od vseh živcev in sivih las, ki
so mu jih naredile priprave na
koncert v dvorani Golovec,
smo lahko slišah koncertno
verzijo omenjene skladbe,
kajti Aleksander je besedilo
pozabil in eno kitico zapel
dvakrat. Na kaseti in zgoščen-
ki boste našli še dve reklami
za energijsko vodo in Vigrad.
S koncertom, za katerega si
je želel še nekoliko večji obisk,
in novim izdelkom je Sandi
proslavil tudi 40. rojstni dan.
Na malo drugačen način mu je
vse najlepše za njegov 40.
rojstni dan zaželela Victorija,
prva pa mu je čestitala vodite-
ljica prireditve Betka Šuhel.
-' SIMONA BRGLEZ
Aleksander Jež, ki ga prijatelji kličejo Sandi.
Dva para
Po dobrodelnem koncertu v Trehlilijah v Laškem (za otroke,
bolne za rakom, ki se zdravijo v celjski in ljubljanski bolnišnici,
se je zbralo blizu 500 tisoč tolarjev) smo lahko napravili tudi
tale zanimiv posnetek dveh parov: Strašna Jožeta sta takole
objela simpatični dvojčici Vesno in Vlasto.
Njun komentar je bil, da to zdaj že lahko počneta, ker sta
dekleti pred dnevi postali polnoletni. Če k temu dodamo, da
imata poklica, kmalu bo^sta šoferki in da odlično igrata harmo-
niko in pojeta, bosta gotovo odlični ženi. Dekleti k temu nista
rekli nič.
Dvojčici bosta gostji v radijski oddaji Vrtiljak polk in valčkov
v ponedeljek, 8. novembra ob 20.10 uri, ko bosta predstavili
drugo kaseto.	T.VRABL
Sreča, skrita v besedilih
Ivica Cvikl iz Žalca se zadnja leta aktivne-
je ukvarja s pisanjem besedil predvsem za
domačo, pa fudi zabavno glasbo. Že od
mladosti je rada brala in pisala, uživala v
lepi slovenski besedi, povezani z obiskova-
njem narave in občudovanjem vsega lepega
v njej.
Ivica Cvikl je bila rojena v Topolah pri
Mengšu, »evropskem glasbenem središču«,
dolgo je živela v Tolminu, najdlje pa v Žalcu,
kjer je leta 1970 spustila sidro. »Z možem sva
si postavila hišico in se vživela v lep kraj, ki
ga obdaja zelenje,« pove, ko iz mirne kuhinje
opazuje zelen vrt. Čeprav piše že od mlado-
sti, se je pisanja aktivneje lotila pred štirimi
leti. Ni bila dolgo v anonimnosti, saj so jo
vodje ansamblov kmalu odkrili in v njej
začutili nekaj svežega. Za svojo so jo »vzeli«
Štajerskih 7, pa Trio Pogladič, ansambel Go-
ličnik, Šeruga, Kline, Mikola, Drofenik, Fant-
je izpod Rogle... Za oktet Studenček in trio
Vikija Ašiča je napisala Novo rojstvo, sklad-
bo za novoletni obisk v celjski porodnišnici
in pesem za izlet 100 kmečkih žensk. Zdaj z
Vikijem Ašičem pripravlja novo skladbo za
celjsko porodnišnico in otroke novega tisoč-
letja! Skladbica bo imela krst 2. januarja ob
■»tradicionalnem obisku NT&RC v celjski po-
rodnišnici.
Največji uspeh je dosegla z ansamblom Cvet
iz Radeč. Za besedilo Mlada mamica je namreč
dobila prvo nagrado na festivalu Števerjan 98.
Pri Štajerskih 7 pa sta najbolj znani Prababica
in Vse življenje jo bom ljubil, ki jo je napisala
za člana ansambla Borisa Pokorna, ki se je
zadnji oženil.
Veliko piše za otroke Jasmino Movrin iz
Kočevja, Aleksandro Dominjko iz okolice Ptu-
ja, Barbaro Lebar iz Zelč pri Vojniku, za katero
pravi, da je poseben talent. Napisala je tudi
besedilo za pesem »V sobpto«, ki sta jo prvič
skupaj v'Avditoriju Portoroža zapela Zlatko
Dobrič in Helena Blagne. Z Zlatkom Dobričei
še sodeluje.
Ivica Cvikl izhaja iz zanimive družin
kjer je bil posebej oče velik kulturnik: ljub
teljski slikar, pesnik, igralec, izdelovah
kulis... Leta 1940 je napisal celo soneti
venec!
Njeni načrti so skromni: »Delati in pisati
Navdih dobi tako, da pogleda na steno, kj(
visijo izjemno lepe slike, delo njenega očet,
ali vzame v roke spominsko knjigo, očetovo i
mamino, pa tudi svojo.
TONE VRAB
Št. 44.-4. november 1999
37
GLASBENI EX-PRESS
ZKP RTVS je objavila izbor največjih »uspešnic«, ki jih je med
leti 1992-1997 nanizala zasavska folk-rock atrakcija ORLEK.
fja zgoščenki »1. ruker« je kar 21 skladb, vse pa smo že lahko
slišali na njihovih prejšnjih nosilcih zvoka, ki so nastali pod
Ikriljem Založbe kaset in plošč RTV Slovenija. Prvi ruker bo na
irgpospremil tudi video spot, ki ga je za skladbo »Punca s šohta«
ležiral poslovenjeni bosanski nadrealist Branko Durič-Duro.
Po slovenski turneji, v okviru katere bodo 17. decembra
nastopili tudi v priljubljeni grižanski pizzeriji Verdi, se bodo
Orleki odpravili na krajšo turnejo v daljno Avstralijo.
Irski boy-bend WESTLIFE
(njihov menager je Ronan Kea-
ling, pevec skupine Boyzone)
^ se je prejšnji teden že spet za-
^ fihtel na sam vrh angleške les-
'ivice najbolje prodajanih »ma-
' Ih« plošč. Po skladbah »Swear
It Again« in »If I Let You Go« je
pesem »Flying Without Wings«
že njihova tretja zaporedna No.
1 uspešnica. Podoben podvig -
prvi trije singli na najvišji pozi-
ciji - ni do sedaj uspel še nobeni
tovrstni zasedbi.
Kreativni kalifornijski odbi-
tež BECK se je po skoraj pol-
letnem pravdanju vrnil v na-
ročje založbe Geffen Records.
Slednja je Becka tožila zaradi
neizpolnjevanja pogodbenih
obveznosti, 25-letni gospodič
Hansen, večkratni dobitnik
nagrade Grammy in avtor šti-
rih v več milijonski nakladi
prodanih albumov, pa je za-
ložbo tožil zaradi kršenja av-
torskih pravic. Nesporazum
se je končal z izvensodno po-
ravnavo v (baje) obojestran-
sko korist. Kolikšna bo ta, se
bo pokazalo že sredi tega me-
seca, ko se bo na trgu znašel
njegov težko pričakovan al-
bum »Midijight Vultures«.
Britanski pop projekt ABC
se je prejšnji mesec zmago-
slavno vrnil na ameriške odre.
Pevec, ustanovitelj in šef ben-
da Martin Fry je brez težav
razprodal dvanajst koncertov,
kjer je nostalgične ljubitelje
»krasnega novega popa« ob
asistenci sedemčlanske
spremljevalne skupine zaba-
val s preigravanjem uspešnic
(»The Look Of Love«, »Be Near
Me«, »When Smokey Sings«),
ki jih je nanizal na višku svoje
kariere sredi osemdesetih.
Najpopularnejši britanski
solo artist ROBBIE WILLI-
AMS je s firmo Pepsi podpisal
pogodbo, vredno kar dva mili-
jona funtov. Nekdanji pevec
najstniške pop atrakcije Take
That se je tako pridružil števil-
nim pop zvezdnikom, ki so v
preteklosti Pepsiju v propa-
gandne namene prodali svoje
ime in image (Michael Jack-
son, Tina Turner, The Spice
Girls, David Bovvie...).
V četrtek se je na trgovin-
skih policah, tudi domačih,
znašel prvi solo izdelek Mela-
nie Chisholm alias MEL C,
pevke skupine SPICE GIRLS.
LP »Northern Star« prinaša
dvanajst stilsko precej razno-
likih skladb, ki so nastale v
ZDA pod taktirko nekaterih
trenutno najbolj iskanih pro-
ducentov in aranžerjev (Wil-
liam Orbit, Rick Nowels, Ric-
hard Stannard...). Prvi single z
udarno rockovsko kreacijo
»Goin' Down« se je že uvrstil
tik pod vrh zahodno-evrop-
skih lestvic.
Avantgardisti	SONIC
YOUTH so po lanskem predvi-
dljivem, komercialno pa pre-
cej uspešnem izdelku »A
Thousand Leaves« spet vrača-
jo k svojim koreninam - eks-
perimentalni »noise« godbi. V
preteklih nekaj mesecih so v
svojem lastnem studiu posneli
trinajst skladb, večina izmed
njih so priredbe znanih skla-
dateljev »drugačne« glasbe
(John Gage, Christian Wolff,
Steve Reich, James Tenney,
Yoko Ono...), ki bodo ta pone-
deljek izšle na dveh kompakt-
nih ploščah pod naslovom
»SY4: Goodbye 20th Cen-
tury«.
Novopečena ameriška najst-
niška zvezdnica JESSICA
SIMPSON - njen single »I
Wanna Love You Forever« je
trenutno med desetimi najbo-
lje prodajanimi v Ameriki,
poznavalci pa podoben uspeh
napovedujejo tudi njenemu
LP prvencu »Svveet Kisses«, ki
bo izšel konec tega meseca -
bo ogrevala občinstvo na veči-
ni koncertov svetovne turneje
najpopularnejšega latinosa
RICKVJA MARTINA.
Kalifornijsko skupino
HOLE, ki jo vodi Courtney
Love, vdova Curta Cobaina
(Nirvana), je zapustila kanad-
ska b^sistka Melissa Auf Der
Maur. Melissa je leta 1994 za-
menjala originalno članico
Kristen Pfaff, ki je umrla zaradi
prevelikega odmerka mamil.
Sir PAUL McCARTNEV bo s
pomočjo najnovejše filmske
tehnologije iz več tisoč foto-
grafij svoje matične skupine
THE BEATLES, ki jih je ko-
nec šestdesetih posnela njego-
va pred nedavnim umrla žena
Linda, sestavil film. Zajeten
projekt bo seveda spremljala
glasba, ki jo je slavna liver-
poolska četverica posnela ob
koncu svoje kariere, videti pa
ga bo mogoče šele leta 2001.
Sicer pa se je zdaj že 57-letni
Liverpoolčan končno izkopal
iz globoke žalosti, ki ga je
zajela ob smrti njegove prve in
edine velike IjulDezni - poleti
je posnel precej optimističen
album »Run, Devil Run«, ki se
počasi, a vztrajno vzpenja
proti vrhu angleške lestvice.
Po vehkem uspehu, ki ga je
t.i. Silvestrski zborček, se-
stavljen iz nekaterih glavnih
protagonistov domače glasbe-
ne scene (Matjaž Zupan, Lara
Baruca, Victory, Dadi DAZ,
Power Dancers, Jan Pleste-
njak. Avla band, Kingston....)
lani v predbožičnem času za-
beležil s priredbo skladbe »Na
božično noč« skupine Pop De-
sign, se ta Slo-All-Star zased-
ba pripravlja na snemanje no-
ve verzije Privškove zimzele-
ne popevke »Silvestrski po-
ljub«, ki jo je leta 1971 posnel
Alfi Nipič. Skladbo bo seveda
spremljal videospot, izšla pa
bo v projektu »Beli album 5«.
Prekmurski alter-rockerji
PSYCHO-PATH so z video
spotom »Dehydrated« na
spletnih straneh ameriške te-
levizijske postaje USGIG TV z
velikim naskokom zasedli pr-
vo mesto lestvice, ki jo obli-
kujejo »deskarji« iz 26. držav.
Podoben uspeh so pred nekaj
meseci zabeležili tudi celjski
NOXIRE, ki bodo v soboto, 6.
novembra, nastopili v Mladin-
skem centru Celje.
WILL SMITH se po enorm-
nem uspehu, ki ga je lani zabe-
ležil z LP »Big Willie Style«,
spet vrača na lestvice. V pone-
deljek bo izšel prvi single
»Will 2K«, ki je narejen na
osnovi velikega hita »Ročk
The Casbah« kultnih The
Clash, dober teden dni kasne-
je pa bo moč kupiti tudi nje-
gov album »Willenium«. Na
njem bo poleg Smitha in nje-
govega stalnega sodelavca
Jazzya Jeffa slišati še glasbene
vložke številnih hip-hop
zvezdnikov (Eve, Dru Hill, Jill
Scott, Biz Markie, LirKim...).
Vodilna brit-pop zasedba
OASIS je končno le našla za-
menjavo za pred nedavnim
odpadlega ustanovnega člana
in kitarista Boneheada. Nje-
govo mesto bo zapolnil Gem,
nekdanji kitarist pred leti v
Angliji precej popularne sku-
pine Heavy Stereo.
Danes teden, v četrtek, 11.
novembra, bodo v Dublinu še-
stič zapored podeljevali na-
grade MTV Europe Music
Avvards. TV spektakel bo vo-
dil domačin Ronan Keating,
pevec skupine BOYZONE.
V ljubljanskem klubu K4 bo
v četrtek, 11. novembra, mini
festival, na katerem se bo
predstavilo šest DEATH/
BLACK METAL bendov
(švedska Marduk in Defles-
hed, ameriška Cannibal Corp-
se in Angel Corpse, norveški
Aeternus ter domači Noctife-
ria).	STANE ŠPEGEL
GUSBA
St. 44.-4. november 1999
38
RADIO - TELEVIZIJA
In kje boste preživeli
silvestrovo?
Komaj smo si celjski radij-
ci oddahnili od 45 letnice, pa
od festivala nekomercialnih
radijskih postaj Slovenije, že
smo z mislimi pri božično-
novoletnih praznikih, kfjih
na radiu običajno še posebej
skrbno obarvamo.
S čim vam bomo postregli le-
tos? O tem razmišljamo te dni in
čez štirinajst dni bomo zagotovo
izoblikovali celoten program. Ta-
krat vam bom lahko zaupala kaj
več. Če imate predlog, kaj bi radi
v tem času poslušali, nam pišite
na naš naslov: Radio Celje, Pre-
šernova 19, Celje.
Z novim letom se obetajo
tudi zanimive spremembe v
nočnem programu. Radijske
postaje, združene v Združe-
nje nekomercialnih radijskih
postaj, se namreč dogovarja-
mo, da bi vsak dan v tednu
pripravljali moderatorsko vo-
den nočni program. Vsak dan
iz drugega radijskega studia.
V slabih dveh mesecih bomo
uredniki natančno oblikovali
programsko shemo in trdno
upamo, da nam jo bo z januar-
jem uspelo tudi izvajati. Zato
bomo na Radiu Celje do takrat
v večernih terminih« vrteU
predvsem glasbo. Tudi sobot-
ni večeri bodo takšni. Morda
popestreni z izpolnjevanjem
vaših glasbenih želja in po-
dobno. Po novem letu pa, tako
kot že zapisano, štartamo s ta
zaresnim nočnim progra-
mom.
V prihodnjih tednih, do no-
vega leta, boste morda kakšno
spremembo opazili tudi v naši
glasbeni radijski podobi. Več
bo glasbe z glasbenih lestvic
iz minulih desetletij. Pobrska-
li bomo po Novih tednikih in
si ogledaU, kaj se je vrtelo v
Sloveniji v preteklosti. To bo-
mo nato vrteli tudi mi, po-
poldne, med 16. in 17. uro.
In morda še to. V programu
Radia Celje boste morda že
kmalu zaslišali kakšen nov ra-
dijski glas. Maja Šumej izobra-
žuje nove mlade napovedoval-
ke in vsi trdno upamo, da bodo
glasovno osvežile naš program.
NATAŠA GERKEŠ LEDNIK
SKRITA KAMERA
9 Za bivšega dopisnika iz Ri-
ma Jureta Pengova na TV Slo-
venija še vedno niso našli pra-
vega dela. Zato se bo novinar
in urednik z bogatimi izkuš-
njami najverjetneje podal s
trebuhom za kruhom v tujino.
In to na prištinsko televizijo.
Evropska skupnost jo namreč
želi postaviti na noge, za vo-
denje projekta pa naj bi anga-
žirali prav Pengova. Podobno
delo zdaj na sarajevski televi-
ziji opravlja nekdanji urednik
TV Tednika Tadej Labernik.
Še en dokaz več, da vse poti v
Evropo vodijo prek Balkana.
9 Iz strogo zaupnih virov na
POP TV je redakcija Skrite ka-
mere izvedela, da je Nataši
Pire nedavno poročno potova-
nje nadvse prijalo. Zaradi tega
je nadvse zadovoljen tudi
Matjaž*Tanko, saj z Natašo v
službi preživi vsaj toliko časa
kot njen novopečeni mož do-
ma.
9 Med kandidati za novega
urednika informativnega pro-
grama Televizije Slovenija, ki
jih zadnje čase vse pogosteje
omenjajo poznavalci zakuli-
snega dogajanja, je tudi novi-
nar in voditelj s konkurenčne
POP TV Boštjan Lajovic.
Zdaj, ko za imenovanje odgo-
vornih urednikov na »nacio-
nalki« ni več potrebno soglas-
je zaposlenih, ima Boštjan
menda precej šans. Voditelj
oddaje 24 ur, ki še vedno velja
za najlepše oblečenega TV vo-
ditelja, ima tudi nekaj izku-
šenj z »nacionalko«. Prve no-
vinarske korake in nastope
pred kamero je namreč nare-
dil prav na TVS, v programu,
katerega odgovorni urednik
utegne postati. Če mu bo veli-
ki met uspel, bo njegova part-
nerica Darja Zgonc ostala sa-
ma. Nemara pa se bo potem
tudi ona vrnila tja, od koder je
prišla - na »nacionalko« v TV
studio Koper. Tam bi lahko
uspešno zamenjala Darjo
Zvone v T V Popru.
9 Urednik športnega progra-
ma na TVS Marjan Lah je
menda sicer čisto skromen
fant, tako vsaj vedo povedati
njegovi mladostni prijatelji iz
Rečice pri Laškem. Finančno
nič kaj skromen pa ni pro-
gram, ki ga vodi. Tako se Mar-
jan, ki še vedno velja za Lašča-
na z najlepšo kožico med pr-
sti, trenutno ubada s proble-
mom, kje dobiti nekaj sto mi-
lijonov tolarjev za odkup TV
pravic za prenose svetovnega
nogometnega prvenstva na Ja-
ponskem. Direktor TV progra-
mov Janez Lombergar je že
povedal, da mu jih ne bo dal.
Za ta denar bi lahko sfinanci-
ral skoraj cel celovečerni film,
če bi ga posnel njegov prijatelj
Roman Končar, ali pa kakšen
drug kulturniški projekt, nad
katerim bi bilo »navdušenih«
vsaj 650 gledalcev. Zato zdaj
Marjanu ostaja edina rešitev
šef RTVjevskega marketinga
Ivo Milovanovič. Da bo nek-
danji nogometaš, ki je kot
kratkohlačnik brcal žogo v Ce-'
lju, našel sponzorje, ni dvo-
ma. Prenosi najbolj pomem-
bne postranske dejavnosti na
svetu torej bodo, vzdušje s
tekem pa nam bo z daljne
Japonske, o tem tudi ne gre
dvomiti, posredoval prav vod-
ja RTVjevskega marketinga.
Natdša Pire
CEUSKI RADIJCl OD B DO V
Tone
Vrabl
Tokrat vam predstavljamo
tistega radijca, ki je Radiu
Celje zvest že celih 30 let. To
je Tone Vrabl, ki je dolga leta
spremljal področje športa,
bil športni urednik tako v
uredništvu Novega tednika
kot Radia Celje, -tes čas pa
gojil posebno ljubezen do re-
portaže. Tone je silno rad
med ljudmi, na terenu, zato
ni naključje, da je njegovo
ime tesno povezano s hišni-
ma akcijama, kakršni sta Iz-
let 100 kmečkih žensk na
morje in prvojanuarski
obisk v celjski porodnišnici.
Ves čas je bila Tonetu pri
srcu tudi glasba. Še posebej
narodnozabavna. In tako je
pred leti pričel z oddajami Vr-
tiljak polk in valčkov, vsak
ponedeljek zvečer, ki je dobila
posnemovalce tudi na drugih
radijskih postajah. Letos se je
odvrtel že tristoti Vrtiljak polk
in valčkov, po njem pa še šte-
vilni drugi. Na veselje števil-
nih zvestih'poslušalcev njego-
vih oddaj. Tudi za izbor do-
mače melodije tedna se je ide-
ja porodila Tonetu.
Tone je gotovo eden najpo-
pularnejših celjskih radij cev.
Ljudje ga imajo radi, ker se
pogosto pojavlja tudi na na-
stopih na različnih javnih pri-
reditvah, cenjen pa je tudi v
krogih glasbenikov, ki izvajajo
narodno zabavno glasbo. Zato
takorekoč ni slovenskega na-
rodno zabavnega ansambla,
ki ga Tone Vrabl še ne bi gostil
v studiu. Z novicami s področ-
ja narodnozabavne glasbe pa
Tone pridno seznanja tudi
bralce Novega tednika.
Zasebno Tone rad z ženo
Olgo obiskuje kulturne prire-
ditve, predvsem s podroc^
glasbe in gledališča, morda |
niste vedeli, da je tudi skrbe
vrtičkar. Precej zelenjave i
domače potrebe v kuhinji pi
dela sam, pa tudi kuhalnifl
zna vrteti. In katera je njegoii
šibka točka? Sladkarije. Te d
zadnje čase, iz zdravstveni
razlogov, predvsem gleda, j
—	m
Foto: GREGOR KATI
Št. 44. - 4. nevenber 1999
TV VODIC
39
C: ..
40
TY VODIC

TV VODIC
41
\
42
TVVODIC
ŠK 44.^. november 1999
FILM - TELEVIZIJA
43
itspelctor Gadgel
j jjora razgibana pustolov-
I komedija, ki temelji na
! ^ljubljenem istoimenskem
ijanem liku, je pripoved o
^^ej naivnem in nesposob-
jpi varnostniku Johnu
fovvnu (Matthevv Brode-
čigar srce je tako veli-
j kot njegove nemogoče sa-
je o tem, da bi postal naj-
^Ijši policist na svetu.
Ampak - nič ni nemogoče,
aradi nenavadnih okoliščin
plin nenadoma postane
jealni kandidat za tajni vlad-
i projekt, čedna' znanstvenl-
3 dr. Brenda Bradford (Joely
jsher) z znanjem robotike ga
lamreč sestavi v moža števil-
jh darov - in pritiklin. John
lrown postane Inšpektor Gad-
fi - popoln stroj za boj proti
ločincem 21. stoletja. Z upo-
abo številnih pripomočkov, s
aterimi preganja nepridipra-
e, mora inšpektor Gadget, ki
emu pogosto sploh ne sanja,
aj pravzaprav počenja, upo-
ibiti vso svojo zdravo pamet,
la bi rešil še posebej zapleten
irimer. Ko se infiltrira v najte-
načnejše podzemlje Riverton
:ityja, mora oprati ne le svoje
lobro ime in ugled, ampak
udi rešiti svet pred zlobnim
lepridipravom Sanfordom
colexom (Rupert Everett).
»Inšpektor Gadget je izpol-
itev mojih triletnih sanj,«
pravi avtor risanke in produ-
mt igrane verzije Andy Hey-
Fard. »Ta film smo želeli po-
sneti že pred petnajstnimi leti-
mi, ko smo začeli delati risan-
ko. A šele ko sta se nam pri-
družila studio VValt Disney in
producent Jordan Kerner, se
je kolesje res začelo premika-
ti. Jordan je prispeval svojo
čudovito vizijo; lik je zelo do-
bro razumel in po njegovi za-
slugi je proces prenosa risan-
ke na veliko platno tekel kot
namazan.« Projekt se je začel
kot sijajna zamisel - ustvariti
razburljiv igran pustolovski
film na podlagi priljubljene ri-
sane nadaljevanke. Izziv pa je
bil narediti film, ki bi bil všeč
širšemu občinstvu na zelo do-
ločenih nivojih. »Navdihoval
nas je Andy Heyward s svojim
delom pri risanki in odločili
smo se, da mora biti film všeč
tako otrokom kot odraslim.
Potrebno je bilo le najti pravi
način,« pravi producent Jor-
dan Kerner.
Pri izbiri igralca, ki bi upo-
dobil Inšpektorja Gadgeta,
so filmski ustvarjalci od vse-
ga začetka imeli v mislih sa-
mo enega - Matthevva Brode-
ricka. Ko so slišali, da ga
stvar zanima, sta se produ-
centa Jon Avnet in Kerner ter
Kellogg vkrcali na letalo za
New York, da bi ga prepriča-
li, naj ponudbo sprejme. Pri
filmski verziji Inšpektorja
Gadgeta so si ustvarjalci za-
stavili cilj ponuditi občins-
tvu brezhibno prepleteno
skovanko vizualnih učinkov,
posebnih učinkov in računal-
niške grafike.
Jubilejni lilmski festival
v Ljubljani
v petek, 5. novembra, se bo s slavnostnim odprtjem
pričel deseti filmski festival v Ljubljani, ki bo trajal
naslednjih štirinajst dni.
Pod vodstvom direktorice Jelke^Stergel ter pod skupnim
imenom »Mesto najdenih iluzij« se'bo odvrtelo kar 85 filmov
s skorajda celega sveta. Od tega je 15 predpremier, torej
naslovov, ki se bodo kasneje predvajali tudi v rednem
programu slovenskih kino dvoran. (Od Vse o moji mami
Pedra Almodovarja preko Tanga Carlosa Saure do Shyamala-
novega Šestega čuta, letošnjega ameriškega nepredvidenega,
a vrednega zaslužkarja.) Ostale sekcije festivala bodo: Pers-
pektive (nizko proračunski filmi, ki bodo tekmovali za edino
nagrado festivala. Vodomca), Obzorja (aktualna produkcija),
Fokus (španski film). Retrospektiva (filmi devetdesetih: od
Tarantina do Kiarostamija). in Posvečeno (vietnamski reži-
serki Trinh T. Minh - Ha, Japoncu Takeshiju Kitanu ter
Irancu Mohsenu Makhmalbafu).
Filmi bodo večinoma predvajani vsaj po dvakrat, ogledali
pa si jih boste lahko v Cankarjevem domu, kinih Kompas ter
Komuna in Slovenski kinoteki. Vsekakor je vredno omeniti
še to, da sam festival v okviru vseh svetovnih pridobiva
vedno večjo pozornost. Nekaj torej, na kar smo lahko
ponosni.	R ZUPANC
Generalova hcl
»Vsake težave se lahko loti-
mo na tri načine: pravilno,
napačno ali po vojaško,« je
dejal polkovnik George Fow-
ler. V svetu, kjer nihče ne
sprašuje in ne odgovarja, v
svetu, kjer vojska skrbno pa-
zi na svoje skrivnosti, brutal-
no umorijo hčerko priljublje-
nega generala, raziskovanja
umora pa se noče lotiti nihče.
Ko častniku Paulu Brenner-
ju (John Travolta), vrhunske-
mu preiskovalcu vojaškega
pravnega oddelka, dodelijo
primer umora kapitanke Elisa-
beth Campbell (Leslie Stefan-
son), naključno odkrife škan-
dal velikih razsežnosti. Ker
ima pooblastilo, da lahko are-
tira tudi najvišje vojaške čast-
nice kjer koli po svetu, je
Brenner odločen, da bo za
vsako ceno razrešil zločin -
tudi, če je vpleten njegov idol,
general Joe Campbell (James
Cromwell). S pomočjo pol-
kovnika Kenta (Timothy Hut-
ton) pričneta sestavljati profil
žrtve in vsi v vojaški bazi po-
stanejo osumljenci. Se jima bo
uspelo prikopati do resnice in
razrešiti temačno skrivnost?
Film. Generalova hči je na-
stal pri Paramount Pictures,
režiral ga je Simon West.
Film je v ZDA in Kanadi 10.
avgusta letos, slab mesec po
tem, ko so ga v teh državah
pričeli predvajati, presegel
magično mejo 100 milijonov
zaslužka.	NMS
Konec nasilja
Wim Wenders, avtor Neba
nad Berlinom, Do konca sve-
ta... je za ljubitelje filma na-
čeloma dovolj privlačna na-
poved, da drugačna skorajda
ni potrebna. Čeprav je ob tem
takoj potrebno omeniti, da
tole ni road movie, kakršni
so Wendersova značilnost.
Potovanja, ki jih tokrat ubi-
rajo junaki (Gabriel Byrne,
Bili Pulman, Andie Mc Do-
wel) ne peljejo daleč, prav
obratno, peljejo povsem bli-
zu, vendar prav tako kot ne-
koč vodijo do intenzivnih
sprememb v njihovih karak-
terjih.
Bili igra mogočnega film-
skega producenta, čigar živ-
ljenje zaradi dela postaja
vedno bolj obremenjeno,
stresno. Še žena, Andie, je
tik pred tem, da ga zapusti.
Njen motiv je partnerjevo za-
nemarjanje. Potem pa njega
ugrabita dva malce nerodna
nasilneža, ki bi ga menda
morala ubiti. Ampak nazad-
nje sama ostaneta brez gla-
ve, Bili pa izgine. Kakšno
vlogo ima pri vsem tem raču-
nalniška baza, ki jo ureja
Gabriel - baza, ki preko ka-
mer, posejanih po mestu,
spremlja vse dogodke in med
drugimi tudi pravkar ome-
njenega - boste morali odkri-
ti sami.
Pa to ne bo težko. Ker se
film ne trudi biti preveč
skrivnosten - ker tega niti no-
če. Kakor tudi noče prevelike
napetosti - ob vsakem začet-
ku agresije v zgodbi se kame-
ra sramežljivo umakne. To ni
žanrski, temveč je film, ki
žanr (kriminalke) želi razo-
rožiti. Da bo potem Konec
nasilja, kot je rečeno že v
naslovu. (In s tema stavko-
ma sem menda zadel osnov-
no poanto filma tako natanč-
no, da mi skorajda ne bi bilo
potrebno nadaljevati. Pa
vseeno...) To mi je do neke
mere celo všeč. Namreč, Wen-
ders zna uskladiti način pri-
povedovanja s tistim, kar želi
sporočiti. To je nekaj, česar
mnogi režiserji ne znajo. Tu-
di igralci so dobro uporablje-
ni. Režiser ima oči za te stva-
ri. Andie. recimo, hladna ri-
ba, ima vlogo, v kateri je pač
hladna. Ne moreš zgrešiti.
Kaj me potem moti? Pod prvič
to. da je sporočilo nadvse, do
neha - verjetno berlinskega -
naivno ter idealistično (saj
za vse nasilje sveta ni kriv
žanr, menda? Nekako tako,
kot bi rekel, da je le kladivo
krivo, če ga zaženeš nekomu
v glavo). In pod drugič, reši-
tve, ki so ponujene v zame-
njavo namesto »civilizirane«
hektičnosti in brezglavosti -
prijateljstvo s preprostimi
ljudmi - te rešitve so umetno
polakirane in neprepričljive.
Film je zaradi takšnih ma-
lenkosti zelo podoben pred
kratkim videnemu Instinktu.
Malo bolj se sicer kontrolira,
nima pa Hopkinsa. Civiliza-
cija je. zdi se. moderno žrtve-
no jagnje nekaterih filmskih
struj. Naj bo dovolj o tem.
Še za drugo vrsto pripom-
be bom izkoristil priložnost:
pripombe na račun prevoda.
Malce niha, namreč, ta pre-
vod. Sledi primer: Ko Bili re-
če svoji ženi. po angleško
seveda: »Zelo lepo te je vide-
ti tako motivirano«, poslove-
njeno pa to zveni: »Zelo pri-
jazna si«, človeka kar malce
zmede. Res je včasih potreb-
no kakšne govorance v dolo-
čenih filmih krajšati, toda
prosim, ne vsepovsod in ne
tako, da povsem spremeniš
pomen izrečenega! Čeprav
imam še vedno raje malo
masakriran prevod kakor pa
naravnost zločinsko sinhro-
nizacijo y nemškem stilu. Če
mi sedaj prevajalci rečejo: iz-
biraj, eno ali drugo, bom
samo ponižno kimal in re-
kel: Saj je dobro, saj je do-
bro. Kakor bi rekel za tale
film. Le da v oklepaju ostane
(ampak lahko bi bilo bo-
lje!).
PETER ZUPANC
KINO
Celjski kinematografi si pri-
držujejo pravico do spremem-
be programa.
Union: od 4. do 7. 11. ob
18.30 in 21. uri thriller-drama
Generalova hči. Počitniške
reprize ob 16.30: 4. 11. akcij-
ska komedija Ful gas, 5. 11.
risani film Čarobni meč, 6.
11. komedija Mamin sinko in
7. 11. risani film Življenje žu-
želk. Od 8. do 10. 11. ob 16.30
najstniška romantična kome-
dija Ona je prava, ob 18.30 in
2.30 uri pa thriller-drama Ge-
neralova hči.
Mali Union: od 4. do 10. 11.
ob 18. akcijski spektakel Divji
divji zahod in ob 21. uri dra-
ma Konec nasilja.
Metropol: od 4. do 10. 11.
ob 16., 18. in 20. uri komedija
Inšpektor Gadget in ista ko-
medija 6. 11. ob 10. uri.
Dobrna: 6. ob 19. in 7. 11.
ob 17. uri glasbena komedija
"Studio 54".
Žalec: 4. 11. ob 17. kome-
dija Zorro, 5. 11. ob 20. uri
drama Glasba iz druge sobe,
6. in 7. 11. ob 18. in 20. uri
romantična komedija Deset
razlogov, zakaj te sovra-
žim.
Gremo v kino!
Očitno ste se prepozno odločali, da boste odgovorili na naše
zadnje nagradno vprašanje - pravilen odgovor se je glasil
Urgenca. Vseeno smo dobiU nekaj dopisnic, vstopnico za ogled
filma Celjskih kinematografov pa bodo prejeli: Barbara Gradič,
Gorica 8a, Gorica pri Slivnici, Tadej Lubej, Čopova 23, Celje in
Urška Kapun, Efenkova 48, Celje.
V katerem spektaklu je lani igral Matthevv Broderick?
Odgovore pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, Celje, do
ponedeljka, 8. novembra. Izžrebali bomo tri dobitnike vstopni-
ce za ogled filma.
V DRUŽBI S KANALOM A
James Bond:
Doktor No
Ameriški akcijski film iz
1962 bo na sporedu v
^boto, 6. novembra, ob 20.
Režija: Terence Voung;
'Srajo: Sean Connery, Uršula
^ndress, Joseph Wiseman,
'ack Lord, Bernard Lee.
Dr. No je prvi ih najbolj slo-
^ti izmed mnogih Flemmingo-
filmov o Bondu, ki je zaz-
^3rnoval vse nadaljnje filme,
"rttanska inteligenca Bonda
'okrat pošlje na Jamajko, kjer
^ bi raziskal umor britanske-
^ agenta in njegove tajnice.
zlobnežev ima zapeljivi
®ond tokrat opravka tudi s ču-
''fJvito Uršulo Andress ...
Roka zakona
Ameriško kriminalko z
^tnico 1996 bodo zavrteli v
''^boto, 6. novembra, ob 22.
uri. Režija: Stephen Corn-
well; igrajo: Jimmy Smits,
James LeGros, Vonte Svveet,
Scott Plank.
Jack Coleman je sposoben
mož z zanimivo preteklostjo,
ki se po uspešni karieri v voj-
ski loti gradbeništva. Njegov
najnovejši projekt je gradnja
sodobnih, varnih in luksuznih
apartmajev na obrobju Los
Angelesa. Vse gre kot po ma-
slu, a ravno ko je posel uspe-
šno končan, njegovo idilo pre-
kine hud potres, ki onesposo-
bi vse mesto ...
Klub vražjih
babnic
Ameriška komedija, leto
produkcije 1996, bo na spo-
redu v nedeljo, 7. novembra,
ob 20. uri. Režija: Hugh Wil-
son; igrajo: Goldie Hawn,
Diane Keaton, Bette Midler,
Sarah Jessica Parker.
Kaj naredi moški, ki čuti, da
so najlepša leta že mimo, da
njegov fizični izgled in spolna
moč nista več to, kar sta nek-
daj bila, in da se je žena iz
postavnega dekleta spremeni-
la v žensko srednjih let, ki ni
več mladostno poskočna, ven-
dar se na vse pretege trudi, da
bi mladost ohranila? Poišče si
postavno, čvrsto in mladostno
spremljevalko, ki mu bo povr-
nila občutek moči in okolico
prepričala, da je pri petdesetih
še vedno poskočen kot kakšen
dvajsetletnik. Kaj je v tem pri-
meru storiti zapuščeni ženi, ki
hkrati ugotovi, da časa ne mo-
reš prelisičiti in da se je konč-
no uresničilo najhujše? Lahko
se sprijazni z dejstvi, na videz
spregleda moževe avanture in
si še sama omisli mladega lju-
bimca. Lahko se loči in živi
osamljeno do konca svojih
dni. Lahko pa se združi s sebi
podobnimi kolegicami in us-
tanovi Klub vražjih babnic.
Klub, katerega moto je mašče-
vanje, in klub, kjer se ženske,
ki živijo v postfeminističnem
času, dobro zavedajo svoje
moči in pravic, ki so jih pri-
pravljene tudi uveljaviti. Klub,
katerega članice so Bette Mid-
ler, Diane Keaton in Goldie
Hawn.

44
ZA AVTOMOBILISTE
Prihodnost v Toiciu
Tokijski avtomobilski salon ali Tokio
Motor Show, ki je te dni na sporedu v
japonski prestolnici, je značilen vsaj
zaradi dveh stvari: ker je zadnji veliki
avtomobilski salon v tem tisočletju in
ker so na njem predvsem japonske av-
tomobilske tovarne predstavile izjem-
no veliko študij, prototipov in podobne-
ga.
Med tiste novosti, ki bodo prav kmalu
pripeljale na evropske in s tem tudi na
slovenske ceste, spada v Tokiu predstav-
ljeni Hyundaijev enoprostorec trajet. To
je relativno velik avtomobil, narejen po-
sebej za evropske trge, konkurenca reci-
mo renaultu espaceu, VW sharanu in
podobnim. Njegova zunanja oblika je
delo Hyundaijevega oblikovalskega stu-
dia v nemškem Mainzu, na voljo pa je
največ sedem sedežev. Opremi bosta dve
(GL in GLSi), prav tako tudi motorja. Prvi
bo štirivaljnik z gibno prostornino 2,0
litra ter s 140 KM pri 6000 vrtljajih, drugi
V6 z močjo 170 KM pri prav tako 6000
vrtljajih; zraven bo bodisi ročni petsto-
penjski ročni menjalnik ali štiristopenj-
ska prestavna avtomatika.
Precej drugačne vrste hyundai pa je
santa fe, tako imenovani SUV ali šport
utility vehicle. Santa fe je avto, ki so ga
prvič postavili na ogled na letošnjem
detroitskem avtomobilskem salonu v
ZDA, saj naj bi bil namenjen zgolj Ameri-
čanom. Toda zelo atraktivna oblika tega
novega hyundaija utegne biti zanimiva
tudi za druge, zato ni povsem izključeno,
da se ne bo pojavil še kje drugje. Zanimi-
vo pri vsem tem je tudi to, da so se Korejci
odločih za predstavitev tega avtomobila
na Japonskem, čeprav tam ne smejo pro-
dajati.
Še večja ironija je, da je uradno vozilo
prihodnjega svetovnega prvenstva v no-
gometu leta 2002 prav južnokorejski
hyundai in da bo finalna tekma odigra-
na v Tokiu, kjer se bodo naokoli voziH
prav s temi južnokorejskimi avtomobi-
h...
Hyundai trajet.
Hyundai santa fe.
Rover: slabo, a se popravlja
o britanskem Roverju je bilo v zadnjem času
veliko napisanega. Tovarna, ki je v lasti nemš-
kega BMW, je kljub pomoči madčne nemške
avtomobilske hiše v težkem finančnem položa-
ji-.
Če se je pred leti, ko je BMW kupil Roverja
(ta je bil prej v lasti Honde), zdelo, da je
napravil izjemno dobro potezo, se je kasneje
izkazalo drugače. Tudi v letošnjem letu Ro-
verju ne gre dobro, kajti v devetih mesecih se
je dobava novih roverjev zmanjšala kar za 30
odstotkov v primerjavi z enakim lanskim
obdobjem. Vendar pa sedaj predvsem iz Veli-
ke Britanije, torej s trga, ki je za Rover
najpomembnejši, že prihajajo drugačni sig-
nah.
Naročila naj bi v prihodnje dokazovala večjo
prodajo, poleg tega gre zelo dobro v promet
novi rover 75 in to ne samo doma, pač pa tudi
na drugih trgih. Morda bo kmalu bolje.
RX-evolv z wanklovim motorjem
Ko je v poznih petdesetih letih nemški
inženir Feliks Wankel prvič postavil na svet-
lo povsem nov bencinski motor z notranjim
izgorevanjem, je povzročil pravo revolucijo.
Tako imenovan wanklov motor se od običaj-
nega razlikuje predvsem zaradi vrtečega se bata
in velike moči pri relativno skromni gibni pro-
stornini. Tedaj se je japonska avtomobilska
industrija močno zanimala za vvanklov motor,
najdlje pa je šla Mazda, ki je patent tudi odkupi-
la. Kasneje je začela izpopolnjeni motor vgraje-
vati v svoje športno vozilo RX-7. Sedaj prihaja
Mazda na svetlo z novim avtomobilom RX-
evolv, ki ga poganja nova varianta tega motorja
z gibno prostornino 1,3-litra in močjo 280 KM.
Pri Mazdi pravijo, da motor v RX-evolvu
ekološko ni sporen, poleg tega je njegova pora-
ba za 20 odstotkov manjša kot pri prejšnji
varianti. RX-evolv naj bi na cesto pripeljal
prihodnje leto. Na sliki: RX-evolv.
Dalmier Chrysler ne kupuje
Daimler Chrysler je ena tistih korporacij, ki v zadnje
času vsaj malo preseneča.
Tako se je na veliko špekuliralo s trditvijo, da namerava
poseči še po kakšni veliki avtomobilski hiši, ki je v težavah. Ti
je, zlasti japonskih in južnokoresjkih, kar precej. Toda Daiml
Chrysler ima v zadnjem času tudi sam nekaj težav (zlai
notranje organizacijskih) in menda ne razmišlja o tem, da
kupil še kakšno avtomobilsko hišo. So pa, kot je bilo rečen
vedno pripravljeni na pogovore. Tudi prav.
Šl. 44. • 4. november 1999
ZA AVTOMOBILISTE
45
Prihaja honda insight
^^ nedavnem frankfurt-
M avtomobilskem salo-
je Honda predstavila ku-
jnsight. To je bilo tedaj še
rtotipno vozilo, ki je ka-
0, kako in v katero smer
jnišljajo pri tej japonski
omobilski tovarni tedaj,
imajo v mislih prihod-
^ oziroma skromno pora-
5edaj pa insight postaja
! varnost, kajti Honda ga bo
fela ponujati sredi prihod-
,ga leta; morda se utegne
: oditi, da bo kakšen insight
jeljal tudi na slovenske ce-
Insight je navzven kupe,
se odlikuje z zelo skromno
lo (850 kilogramov), pri
kier je tovarna uporabila
^to lahkih materialov,
jdvsem pa aluminij. Da bi
r najbolj zmanjšali zračni
or, so denimo prekrili tudi
dnja kolesa, poleg tega na
tomobilu ni dodatnih odpr-
oziroma rež, ki povečuje-
I zračni upor. Insight sicer
poganja bencinski trivaljnik
z gibno prostornino 1,0-litra
in s 76 KM v kombinaciji s
petstopenjskim ročnim me-
njalnikom.
Avtomobilu pa je v pomoč
nikelkadmijeva baterija ozi-
roma akumulator, ki sicer
tehta dobrih 20 kilogramov,
vendar pa ob pomoči genera-
torja pomaga avtomobilu pri
pospeševanju. Prav zaradi te
dodatne pomoči je povprečna
poraba goriva pri insightu sa-
mo 3,4 litra goriva na sto
kilometrov. Pomembno ob
tem je tudi to, da se pri in-
sightu energija, ki jo avto ne
potrebuje, tako rekoč shra-
njuje v akumulatorju oziro-
ma bateriji.
Od tam jo »črpa« samo
med pospeševanjem. Tako
je japonska avtomobilska
tovarna tudi v resnici na ce-
sto postavila svoj trilitrski
avtomobil, čeprav je ta hip
jasno, da bo cena (od štiri
do pet milijonov tolarjev)
bistveno zredčila morebitne
kupce. Na sliki: honda in-
sight.
Dobra prodaja v Evropi
Kljub temu, da so bile na-
. ovedi drugačne, gredo av-
1	mobili v državah Evrop-
■ ie unije in nasploh v Za-
idni Evropi dobro v pro-
et.
li devetih letošnjih mesecih
" tako prodali skupaj 11,8
ilijona vozil, kar je bilo za
. I odstotka več kot lani v tem
Bu. Najbolje prodaja seveda
olkswagen (2,2 milijona ali
; 13,2 odstotka več), zelo
obro gre francoski skupini
SA (Peugeot in Citroen), ki je
foj posel povečala za 11,8
istotka, GM Europe je na tret-
m fnestu (plus 8,5 odstotka),
oipina Ford pa na četrtem (za
2	odstotka manj kot lani).
fe3 tistimi tovarnami, ki se
tos ukvarjajo z minusi, je
redvsem Fiat (za 7,7 odstotka
manj) in tudi skupina BMW
(minus 4,3 odstotka).
Japonske avtomobilske to-
varne so v omenjenem času
prodale 1,3 milijona vozil ozi-
roma za 1,7 odstotka več, juž-
nokorejske pa 5t) za svoje av-
tomobile našle za dobrih 25
odstotkov več kupcev kot v
enakem lanskem času.
Bolje opremljena mercedesa
Mercedes razreda C je po novem tudi pri nas naprodaj v
varianti C 180 classic selection, kar med drugim pomeni,
da so na seznamu serijske opreme tudi klimatska naprava,
radijski sprejemnik, tempomat in lita platišča.
Tako opremljen avtomobil stane 5,47 milijona tolarjev.
Nekaj novega je tudi pri vitu. Za dodaten denar si je mogoče
omishti varianto z odbijači v barvi karoserije, tista izvedenka,
ki je namenjena prevozu ljudi, pa ima na vseh sedežih
tritočkovne varnostne pasove.
Renaultov (Revozov) pol-pol
Kljub temu, da avtomobili
v teh zadnjih mesecih ne
gredo zelo slabo v promet
(vendar slabše kot v prvi po-
lovici leta), se avtomobilske
tovarne lotevajo različnih
akcij, ki naj pospešijo posel.
Tako je Avto Triglav, ki pri
nas zastopa korporacijo
Fiat, pred časom začel ponu-
jati številne svoje avtomobi-
le po sistemu pol-pol.
To pomeni, da je treba polo-
vico cene vozila plačati takoj,
drugo polovico čez leto dni.
Sedaj z dokaj podobnim pred-
logom prihaja tudi Renauh
oziroma novomeški Revoz. V
tem primeru imajo v misUh
predvsem hzing, ki ga novo-
meška tovarna omogoča ob
pomoči CA-SKB Leasing. Ku-
pec tako lahko plača le polovi-
co vrednosti avtomobila, dru-
go polovico pa po preteku po-
godbene dobe, ki je načeloma
dolga 24 mesecev. V tem času
plačuje določene zneske za
kritje stroškov financiranja,
po dveh letih pa se lahko odlo-
či za odkup vozila, zamenjavo
za novega ali pa odplačevanje
podaljša še za eno do dve leti.
Seveda računajo, da se bodo
nakupi renaultov povečali.
Bomo videh. Na sliki: renault
clio.
Variš verso
Kmalu yaris verso
Japonska Toyota žanje tudi pri nas kar veliko uspeha s svojim yarisom, ki je med drugim
pripomogel, da se je prodaja teh japonskih avtomobilov letos povečala za 160 odstotkov.
Sedaj dobiva yaris tudi enoprostorsko izvedenko, tokrat z imenom verso. Avtomobil je bil
prvič postavljen na ogled na letošnjem ženevskem avtomobilskem salonu, sedaj prihaja tudi na
slovenski trg. To je avto s petimi vrati in s skupno dolžino 390 centimetrov in 390-htrskim
prtljažnikom. Pogon zagotavlja 1,3-litrski bencinski motor z 90 KM pri 6000 vrtljajih v minuti,
kar omogoča najvišjo hitrost 165 km/h in 12,5 sekunde do 100 km/h. Serijsko je yaris verso
opremljen z dvema zračnima varnostnima blazinama, progresivnim servo volanom, električno
nastavljivimi zunanjimi ogledali, potovalnim računalnikom ipd. Verso bo slovenskim kupcem
na voljo sredi novembra, domnevno pa naj bi bilo treba zanj odšteti nekako 2,5 milijona tolarjev.

46
INFORMACIJE
ni. J
v MODNEM VRTINCU
47
Trendovslci tartan
Iz tartana so nastale številne razlicice škotskih vzorcev, ki jih kreatorji priporočajo ženskam in moškim
Videz ubogljive angleške
jolarke s plisiranim krilom,
l,elo srajčko in temno modro
jopico si je letošnja moda
izposodila zgolj kot enega
izmed navdihov, inspiraci-
jo, ki izhaja iz tradicije.
m
»Tradicija na koncu vselej
zmaga,« je skupno sporočilo z
zadnjih revij mnogih emi-
nentnih modnih kreatorjev,
gre pa seveda za morda naj-
slavni tekstilni motiv
vseh časov - škotski vzorec,
tartan, karo...
Prva oboževalka
tartana - kraljica
Viktorija
Tradicija in zgodovina sta si
podali roko v vzorcih, ki so
nastajali že v 19. stoletju na
Škotskem, kjer je sleherna
imenitnejša dinastija imela
svojega. Poseben škotski ka-
ro, znan kot tartan, pa sta
»posvojila« kraljica Viktorija
in njen mož princ Albert. Pr-
votni tartan je posnemal vzo-
rec klana Maclnnes, ki je v
kvadratnih vzorcih združeval
sivo-modro, zeleno-črno, ru-
meno in oranžno barvo. Šele
iz tartana so nastale številne
različice škotskih vzorcev, ki
jih je v svet visoke mode prvič
pripeljala kreatorka Nina Ric-
ci leta 1937.
Po drugi svetovni vojni pa so
te umetelno prekrivajoče se
barvne črte in kvadrati dožive-
li pravi razcvet, saj so škotski
vzorci postali modni ne samo
za krila, kostime in plašče,
temveč tudi za hlače, bluze -
celo v večernih izpeljankah
oblačil ga je bilo videti.
Tartan pa kar
ostaja...
Kakšno sezono se sicer po-
tuhne v zadnje modne vrste,
vendar le z namenom, da se
malce odpočije in se nato zno-
va vrne z vsem svojim avtori-
tativnim sijajem, le z malce
spremenjenim, pomlajenim
videzom. V sam vrh. Tako je
tudi letos, čeprav škotski karo
tokrat ni prišel nenapoveda-
no. Angleški val, ki je pred leti
pljusknil na celino in se razlil
po Parizu, je že lani nakazal
njegovo vrnitev. S sabo pa je
tokrat prinesel še kockasto
tkanino, ki je za razliko od
tartana običajno volnena ali
svilena, celo v novih tehno
materialih in z vtkanimi svet-
lečimi nitkami. Idejam Johna
Galliana, Alexandra MacQu-
eena in Vivienne Westwood so
se pridružili tudi mnogi drugi
stilisti.
Sožitje rdeče, črne in rume-
ne barve v izredno mehki, pa
tudi debelejši tkanini sta v
svoje kolekcije oblačil za je-
sen-zimo 1999/2000 vključili
Alberta Ferretti in Sonia Ry-
kiel, Alberto Biani se je odlo-
čil za kombinacije sivomo-
dre, rumene in barve jajčev-
cev. Dolce&Gabbana (ja, to sta
tista dva možakarja, ki napo-
vedujeta, da bosta prihodnje
leto, na vrhuncu slave in pre-
polna denarja, obesila modo
na klin) sta spodobno naguba-
no krilo šolark smelo odreza-
la in skrajšala do hiper mini
krilca. Da pa ne bo pomotoma
cunjice kdo uvrstil v modo s
kakšno starejšo letnico, sta
mu dodala tipično letošnji,
prepoznaven pečat - širok, bo-
gato vezen in prestižno bleš-
čeč pas. Barve? Iz povsem dru-
ge zgodbe, kot jih vidite na
krilu. Pozabite torej na klasič-
no barvno harmonijo ali pa
pozabite na pas...
Kaj vam moda iz veselega
tartan-klana še priporoča? Iz-
virne komplete minimalistič-
nih brezrokavnih oblek in
plaščev, ki nadomeščajo suk-
njič, dolga asimetrična krila,
udobne kute, štole ali pa ovi-
jalna krila, položena v gube,
ki jih nosimo čez hlače...No,
ko smo že pri hlačah in škot-
skem kiltu - takšno krilo, ki
močno spominja na tradicio-
nalno oblačilo škotskih moža-
karjev z dudami, je smelo
vkorakalo tudi v moško mo-
do. Vendar, z milejšo alterna-
tivo tiste prvinske »spodaj či-
sto... joj«. Namreč, pod letoš-
nje moško krilo moda dovo-
ljuje (morda zaradi napoveda-
ne hude zime) obleči tudi -
spodnje in celo dolge hlače.
Velikodušno, kajne?
Pripravila: VLASTA
CAH-ŽEROVNIK
Škotski mikro-mini mix. Dolce&Gabbana.
Mehko udobje do gležnjev.
Natečaj mladih
kreatorskih
talentov
T'ina Puntar iz Žalca je dija-
kinja L letnika I. Gimnazije
Celju, na naš natečaj pa je
poslala kreacijo »Rožnata
geometrija«.
Modni navdihi iz
celjskega narodnega doma
Pred kratkim je bila v celj-
skem narodnem domu tradi-
cionalna, tokrat v pozdrav
vse bolj bližajočemu se no-
vemu tisočletju še posebej
veličastna predstavitev ko-
lekcij kakovostnih domačih
in tujih blagovnih znamk.
Ideja se je tudi tokrat porodi-
la iz želje, da bi potrošniku
ponudili popoln vpogled v
modno vizijo posamezne trgo-
vine oziroma proizvajalca. S
kolekcijami, ki bodo obeležile
zadnje mesece leta 1999 in prve
z letnico 2000, se je na atraktiv-
ni modni reviji, ki jo je povezo-
vala prikupna Mojca Mavec,
predstavilo deset blagovnih
znamk: Andraž Celje, MIK Pre-
bold - Daniella, Modiana Celje,
Tekstilna tovarna Prebold - Čr-
na mačka. Peko Tržič, Sisley
Celje, Krznarstvo Eber Ljublja-
na, Gropik modni dodatki, Ce-
lje, Thaler Celje ter Elegance, ki
jo zastopa L&G Celje.
Pokrovitelj prireditve v režiji
Vladimire Skale (V S. Styling)
je bila Mestna občina Celje, njen
namen pa ni bil le prikaz ponud-
be dobrih, izbranih in modnih
oblačil oziroma modnih dodat-
kov, temveč tudi prijetnega dru-
ženja modnih navdušencev ozi-
roma ljubiteljev estetike nas-
ploh. Ob tej priložnosti je bila
namreč na ogled še razstava
modnih fotografij avtorjev mod-
no-fotografske delavnice.
Vsekakor zelo uspešna in
odmevna prireditev, ki je
opravičila uvodno napoved:
»Modni navdihi zato, da bomo
prepoznali dobre stile in slo-
ge, s katerimi bomo lahko
preoblikovali lastne. Zato, da
bomo modni, zadovoljni, os-
veščeni in se počutili - privile-
girane.«	Foto: GK
On in ona in škotski kilt.
Nagradno vprašanje novembra:
Kateri japonski modni kreator je pred kratkim odšel v pokoj?
a)	Paul Smith,
b)	Kenzo Takada,
c)	Gianfranco Ferre.
6223=3=1
48
KRONIKA S CEUSKEGA
Kruh v srcu
Pred kratkim 80-letnica življenja Juste Geršak in 70- letnica Pekarne Geršak - Lastnik pekarne Rafko Brance
je minuli petek srečal Abrahama, njegov brat Miran pa dan prej praznoval 60. rojstni dan
Pri Geršakovih v Trnov-
Ijah se v teh dneh praznova-
nja kar vrstijo. Najprej, 14.
septembra, je v deveto deset-
letje življenja stopila Gerša-
kova mama Justi, ki jo veči-
na Celjanov dobro pozna.
Dolga leta, vse od povojnih
časov pa do leta 1985, ko se
je upokojila in obrt prepusti-
la najmlajšemu sinu Rafku,
je v prodajalni Geršakovih v
Trnovljah namreč sama pro-
dajala kruh.
Justin oče Franc Geršak se
je za peka izučil v Kozjem, in
sicer že leta 1911. Tam je spoz-
nal mlado Emo, jo zasnubil in
skupaj sta se odpravila s trebu-
hom za kruhom. Pot ju je
kmalu pripeljala v Maribor,
kjer sta se jima rodila najsta-
rejša hči Justi ter sin Franc, s
katerima so se, ko je bilo Justi
šest let, preseliU. Nekaj časa
so živeli na Notranjskem, kjer
se jima je rodila še hči Eli,
potem pa so prišli na Dobrno,
kjer je imel Franc dve leti
svojo pekarno. Nato je mlada
družina želela okusiti čar živ-
ljenja v večjem mestu in Franc
je kupil staro Pungerškovo pe-
karno v Trnovljah, kjer sta se z
ženo Emo daljnega leta 1929
lotila temeljite obnove. V Ce-
lju se jima je rodila še najm-
lajša hči Irena. Vodenje pe-
karne je potem nadaljevala
njuna hči Justi, ki je pekarno
Geršak prevzela od mame
Eme leta 1975; leta 1985, ko je
iz pekarne nastalo to, kar je
danes, jo je prepustila svoje-
mu najmlajšemu sinu Rafku.
Obe Justini sestri, Eli in Ire-
na, sta v začetku petdesetih
odšh v Nemčijo; Eh je pred
nekaj leti umrla, Irena pa je
pred dvema tednoma obiskala
družino v Celju. Pred mese-
cem dni je takrat še devetinse-
demdesetletna Justa sedla v
avto in se skupaj s sestro in
njenim možem odpeljala na
njun vikend v Španijo, kjer so
skupaj ostaU dober mesec.
»Zakaj pa ne bi videla še, kako
je v širnem svetu?« se nasmeh-
ne vitalna in energije polna
Geršakova mama, ki jo Celja-
ni poznajo tudi po optimizmu
in dobri volji. Te je, priznava,
vedno polna; navsezadnje ji
ne bi prav nič pomagalo, če bi
na svet gledala z negativne
plati.
Tez ji casi
Vendar Geršakovim ni bilo
vedno lahko; najtežje je bilo
sredi sedemdesetih, v času, ko
zasebniki niso mogli dobiti
kredita. Vendar se je mama
Justa znašla tudi takrat, saj ji
je kredit za nakup gradbenega
materiala, s katerim je sezida-
la novo hišo in pekarno, ure-
dila prijateljica, ki je bila za-
poslena v trgovini z gradbe-
nim materialom. Čeprav se je
dogovorila, da bo kredit vrni-
la v letu in pol, ji je to uspelo
že v enem letu, se še danes
pohvah mama Justa.
Njen starejši sin, Miran
Brance, se je posvetil avtom-o-
bilom. Šestdeseto obletnico
življenja je praznoval v četrtek,
28. oktobra, saj je natanko de-
set let in en dan starejši od
Rafka. Iz avtomehanične delav-
nice, ki jo je odprl v Laškem in
jo prepustil sinu, je nastalo us-
pešno avtomobilsko podjetje
Vaš avto, specializirano za pro-
dajo Daewoojevih vozil. Mira-
nova in Rafkova sestra Mija živi
v Žalcu, kjer je bila vse do pred
kratkim, ko se je upokojila,
medicinska sestra v tamkajš-
njem zdravstvenem domu.
Justin najmlajši sin Rafko, ki
je vodenje družinske obrti prev-
zel leta 1985, je v petek, 29.
oktobra, praznoval petdesetlet-
nico. Rafko, ki se je najprej
izučil za avtokleparja, je pozne-
je spoznal, da bo nekdo moral
nadaljevati delo v pekarni, zato
je v Ljubljani opravil prekvalifi-
kacijo za peka in mama Justa je
pred štirinajstimi leti pekarno
prepisala nanj. Takrat se je pri-
čelo podjetje Geršakovih še
bolj širiti. Poleg trgovine doma
v Trnovljah so odprli še eno pri
celjski mestni tržnici, razmiš-
ljajo pa o razširitvi pekarne ter
o odprtju vsaj še dveh lastnih
trgovin. Ker imajo dobro razvi-
to mrežo odjemalcev (teh je
okoli 100), se doslej za nove
trgovine niso odločali, pa ven-
dar bo, ugotavlja Rafko, sedaj
to potrebno. Sploh zato, ker sta
se po družinskih stopinjah ob
ženi Ireni napotila tudi oba
sinova; starejši, Rafko, je star
sedemindvajset let. Njegova že-
na Nataša je zaposlena v upravi
Pekarne Geršak, dve leti in pol
star sin Miha pa že spoznava
prve skrivnosti družinskega
podjetja, kar po mnenju starej-
ših članov družine pomeni, da
bo tudi on nadaljeval družinsko
tradicijo. V pekarni je zaposlen
tudi mlajši sin, 24-letni Dušan,
obema bratoma pa je, tako kot
očetu, v največje veselje ob delu
in peki kruha še skrb za domači
vinograd.
Deset vrst kruha
Medtem ko se je Rafko pred
28 leti poročil skoraj k sose-
dom, k Šoparjevim, je mama
Justi ostala v domači hiši. V teh
dneh ji sin ureja novo, večje
stanovanje v hiši nad pekarno,
saj bo staro hišo obnovil ali
porušil, ker namerava pekarno
še razširiti. »Potrebno se je pri-
lagoditi evropskemu sistemu in
nočni delovni čas skrajšati vsaj
na polovico. Na Zahodu peki
sploh ne smejo začeti delati
pred peto uro zjutraj,« pravi
Rafko in dodaja, da se bo verjet-
no speklo še kar nekaj hlebcev
kruha do takrat, ko bodo tudi
Slovenci pričeli kruh kupovati
zgodaj dopoldne namesto ob
šestih zjutraj. Njegova mama
pa se spominja, kako so delali v
časih njenega očeta. »Gospodi-
nje iz Trnovelj in okoliških kra-
jev so same zamesile kruh, po-
tem pa so ga prinesle v pekarno,
kjer ga je oče le spekel.« Kot se
spominja Justa Geršak, je tak-
šen običaj veljal vse do sredine
petdesetih, potem pa so pripra-
vo in peko kruha prenesli v
pekarno. Dvema, trem vrstam
kruha, ki so ga v povojnih časih
ljudje lahko dobili samo s kar-
tami, ki so jih morali potrditi na
občini, ter črnemu kmhu, ki je
takrat slovel kot kruh za reveže,
je danes v tem pogledu odklen-
kalo. V Geršakovi pekarni vsak
dan spečejo deset vrst kruha in
prav toliko vrst različnega peci-
va, količina kruha, ki jo izpred
pekarne Geršak vsako jutro od-
peljejo do trgovin in drugih
odjemalnih mest, pa je nekaj
deset tisoč. Kruh iz črne moke
ali kruh z otrobi postaja danes
elitni kruh, ki je vsaj deset,
petnajst odstotkov dražji od na-
vadnega, belega kruha, prizna-
va tudi Rafko Brance.
Tudi jedo ga radi
v sedmih desetletjih peke
kruha se je seveda zgodilo tudi
marsikaj smešnega in mama
Justa se najbolj spominja dne,
ko so peki kruh pozabili soliti.
»Ljudje so kruh vračali, peki pa
so se izgovarjali, da je bil to
kruh za sladkorne bolnike,« se
nasmehne Geršakova mama, ki
se dogodka spominja še iz ča-
sov, ko je pekarno vodila ona.
Zdaj se, pravi, kaj takšnega ne
dogaja več, delo je v glavne
strojno, v Pekarni Geršak pa
zaposlenih 25 ljudi. Sedaj
lastnik podjetja je sponzor
katerih celjskih športnih
bov in pomembnejših kult
nih prireditev. In kaj je po mi
nju Rafka Branceta najbolj
membno za to, da je Wh c
ber? »Da ga pečeš s srce
odločno pove in tako potrdi,
je srečen, ker to delo s srci
opravlja vsa njegova dru
»Peka kruha je šport, ki ga
raš ljubiti,« se nasmehne še nji
gova mama in odide. Pripravi
malico, ki jo še vedno vsak
dopoldne prinese v pekarno 2
svojega sina, oba vnuka ter dn
ge delavce. Ne le, da kruh pe6
jo, za večino članov te družili
je kruh živilo, ki ga najraj
jedo. Njihovo življenje prevev
ljubezen do tega živila, sploh p
so Geršakovi oziroma Brana
tovi iz Trnovelj verjetno en
tistih redkih družin v Sloveni|
pri katerih kruha zares nikol
ne zmanjka.
NINA M. SEDLAl
Foto: ARHr
PEKARNE GERŠAIS
GREGOR KATI
»Pekarska« zasedba družine Geršak-Brance za eno mizo: mlajši sin Rafko, mama Justi, oče
Rafael, žena Irena ter starejši siii Miran z ženo Natašo.
Pekama Geršak pred 60 leti: Justina sestra Eli, oče Fram
Geršak in njihov pek.
Justi Geršak v mlajših letih.
Stara pekarna Geršak okrog teta 1960.