CANKARJEVI HLAPCI V METODIČNI OSVETLITVI V III. berilu za štiriletne srednje šole je odlomek iz Cankarjevih Hlapcev, in sicer zadnji prizori 4. dejanja. Prostorsko ločeno od odlomka je tudi nekaj vprašanj in pojasnil za dijake. Kot v vseh štirih knjigah so tudi v tretji nanizana besedila v glavnem brez spremnega metodičnega instrumentarija. S lem člankom želim pokazati nekaj več možnosti za obravnavo konkretnega izbranega besedila v Berilu, torej odlomka iz Hlapcev. K štirim vprašanjem, dvema nalogama in razlagi besed dodajam nova vprašanja, naloge, pojasnila in dopolnitve, tako da vključujem tudi že dana vprašanja. Naloge so zastavljene tako, da zahtevajo od dijakov poznavanje celotnega dela. Če pa se učitelj odloči samo za obravnavo odlomka, bo med nalogami izbiral. Članek ponuja obsežen metodični instrumentarij in učitelj se lahko odloči, da ga bo izbral le del, kar je odvisno predvsem od tovrstne razgledanosti dijakov in od časa, ki ga daje na razpolago podrobni učni načrt. Obravnava dramskega besedila ima poleg ostalih tudi naslednje metodične podenote: I. Uvod pred besedilom — lokalizacija odlomka. II. Postopki v oblikovanju dramske situacije in oseb. III. Spopadi mied osebami. IV. Osebe v govoru in dejanjih. V. Karakterološka tabela. VI. Scenska realizacija. VII. Vrsta (zvrst) dramskega besedila. VIII. Uvrstitev drame. I. Lokalizacija besedila Na volitvah zmagajo klerikalci in župnik je predstavnik nove oblasti. V šolski zbornici se uklonijo klerikalizmu (novi oblasti) vsi razen Jermana. Grozi mu službena premestitev v odročne kraje, on pa skuša z delavci ustanoviti izobraževalno društvo. Jerman v tem propade in mora iz kraja, prihodnost pa izroča kovaču Kalandru. Odlomek prikazuje poskus ustanovitve izobraževalnega društva. II. Postopki v oblikovanju dramske situacije in oseb Kje se godi dejanje odlomka? Kako se dogodek zaplete in razplete? Cemu so se zbrali Kalander, Jerman in delavec? Poiščite besedilo, iz katerega spoznate, od kod prihajajo ljudje. Prebrali smo: Eno pridigo smo že slišali, zdaj pa še drugo! Kaj je bilo bistvo prve pridige? Kako nastopa Komar proti Jermanu? S čim Komar opravičuje svoje početje? Je tako opravičilo sprejemljivo? Osebe, ki nastopajo proti Jermanu, so prave kreature. Poiščite jih in določite, v kakšnem vrstnem redu jih pisatelj uvaja. Pisatelj pravi o Nacetu, da je prismojen. Kako se to kaže v njegovem govoru? Cemu pisatelj vključi Načeta v te prizore? Opišite nastajanje in dinamiko množičnih prizorov. Kje preide satira v dramo? 256 Dvakrat so Jermana zmedli, ko so zadeli v njegov intimni svet; poiščite ti dve mesti. Koga ima v tem odlomku Jerman za hlapce? In kdo so hlapci kot glavni moto drame? III. Spopadi med osebami Kako se razvija spopad med osebami? Župnik je dolgo časa le v kontekstu navzoča oseba, ni ga pa na odru; poiščite nekaj takih mest. Kaj daje Jermanu moč, da Komarja ironično zavrača z besedami: »Kaj? Tako lepo si se že navadil?...« V prvem dejanju poiščite prizore, ko Komar nasprotuje črnim (klerikalcem). Jermanov spopad z množico je pravzaprav spopad z župnikom in z neumnostjo. Dokažite iz besedila, da je župnik varuh neumnosti. Jerman pravi: »Nova resnica je obsenčila svet, izkušen človek mi jo je razložil: hlapčuj, da boš napojen in nasičen...« Kdo je ta »izkušen človek«? Poiščite v Hlapcih dialog med župnikom in Jermanom, ki govori o hlapčevanju. Zakaj se ljudje umaknejo Kalandru? IV. Osebe v govoru in dejanjih Določite, do kod je Jermanovo govorjenje umirjeno, kje se hitrost in intenzivnost poja-čata in kje doseže višek (kljub vmesnim korakom nazaj). Kako govori Komar? A Umirjeno B Vznemirjeno C Kriči C Ironično D Hlastavo Kako govori in deluje Kalander? A Včasih razburljivo B Vedno pomirjajoče C Vseskozi preteče C Ponavadi neprizadeto D Od pomirjajočega do pretečega Kakšni so ženski glasovi? A Razburjeni in glasni B Neprizadeti in umirjeni C Lirično obarvani C Otožni D Boječi in tihi Pijani Pisek se v trenutku spremeni iz Jermanovega pripadnika v nasprotnika. Poiščite dialog med Jermanom in Piskom v 3. dejanju in določite, katera izmed oznak pripada Pisku. A Je zvest pripadnik napredne stvari. B Je pijani zapravljivec in prosjači za denar. C Pomaga novemu društvu iz gmotnih težav. C Je skopuh in spravlja denar doma. Naloga: Opišite in primerjajte usode protagonistov Cankarjevih političnih dramskih del — Maksa iz Kralja na Betajnovi, Ščuke iz Za narodov blagor in Jermana iz Hlapcev. V. Karakterološka tabela Izdelajte karakterološko tabelo za naslednje iztočnice. Pomagajte si s primerom A. 257 VI. Scenska realizacija Zaigrajte zadnjo iztočnico, ko prime Kalander stol. Pripravite se glasovno, gestikularno in mimično. Zaigrajte prizor med Komarjem in Jermanom. Pripravite za ta prizor karakterološko tabelo. Hlapce je napisal Ivan Cankar že 1909. leta m objavil 1910., toda prvo uprizoritev so doživeli šele po pisateljevi smrti, leta 1919 — najprej v Trstu, nato v Zagrebu in šele zatem v Ljubljani. V Trstu so dramo ugodno sprejeli, v Ljubljani pa za predstavo ni bilo pravega zemimanja. Toda v Ljubljani so jo nato večkrat vračali na oder in dobivala je vedno več simpatij. Leta 1939 se je predstava spremenila v pravo manifestacijo, saj so jo gledalci šestnajstkrat prekinili z aplavzom pri odprti sceni. Po vojni je bila igra na vseh odrih slovenskih gledališč. Nalogi za razredno skupnost dijakov: 1. Pišite v najbližje gledališče in jih prosite, naj vam dajo podatke, kolikokrat so pripravili Hlapce ter kdo je igral Jermana in župnika. 2. Ugotovite, iz katerih prizorov sta sliki v Kondorju št. 72. VII. Vrsta (zvrst) dramskega teksta Slovenska dramaturgija je imenovala Hlapce politično tragedijo, ki pa je hkrati ena najbolj intimnih dram glavnega junaka, učitelja Jermana, kot sporoča avtor svojemu založniku. Cankar je mislil na dramo, ki naj hi imela izrazito politični značaj že ob volilni reformi, ki je klerikalni stranki zagotovila oblast. Ta oblast je priznavala zgolj samo sebe, saj že 1908. leta beremo v Slovencu: »Kdor je pristaš liberalno-sooialdemokratske stmje v učiteljstvu, po naših mislih ne more biti sploh ljudski učitelj. Kdor je član organizacije, ki tako odločno pobija najsvetejša čustva našega naroda, ne sme vzgajati otrok temu narodu.« Cankar je odšel leta 1909 v Sarajevo. Tam je dokončal Hlapce in pisal svojemu založniku Schwentnerju, da je napravil natančen portret naših »nadvse umazanih političnih 258 razmer«. Bil je prepričan, tako piše, da je to njegovo največje delo, zgrajeno »od kam- j na«. Pisatelj tudi piše, da prevladuje v prvih dveh delih satira, v tretjem pa se prične J tragika. Naloga: Poiščite začetek tragike v tretjem dejanju in ga izrazite z dvema stavkoma. VIII. Uvrstitev drame Hlapci spadajo med dela, v katerih Cankar obračunava s političnimi nasprotniki. S tega j vidika lahko v Cankarjevi dramatiki govorimo o trilogiji Za narodov blagor, Kralj na Betajnovi in Hlapci. Cankarjevi politični nasprotniki so njegova dela besno napadali. Da je oblast hudo nasprotovala Cankarjevim dramam, zasnovnim na političnih spopadih junakov iz sodobnosti, priča med drugim tudi podatek, da je cenzura označila kar 62 mest v Hlapcih. V Hlapcih je več stavkov, ki so postali že pravi izreki. Simbolizem pa je v drami najlepše izražen s kovačem Kalandrom. Naloge: 1. Poiščite v danem odlomku najmanj en primer, za katerega mislite, da je bil cenzuri kamen spotike. 2. Poiščite vsaj en znani izrek iz Hlapcev. 3. Poiščite v slovenski književnosti primer, ko kovač predstavlja napredne sile. Pri pisanju tega članka sem se opiral predvsem na podobne obravnave besedil v hrvatskih berilih za gimnazije, v katerih je vsako besedilo opremljeno z bogatim metodičnim instrumentarijem. Pobudo pa sem dobil tudi v novi reviji za metodična vprašanja pouka materinščine — Suvremena metodika — ki je pred kratkim pričela izhajati v Zagrebu. Viri: Ivan Cankar, Štiri drame, Kondor 72 Tretje berilo za gimnazije Čitanka s pregledom književnosti za IV razred (Rosandič, Sicel) Suvremena metodika 1976/1. Jože L i p n i k Pedagoška akademija v Mariboru :