Politični ogled. Deželni zbor štajerski ie imel samo dve seji. Po zadnji seji dne 30. dec. se je delovanje preložilo. V teh dveh sejah se ie sprejel za6asni prora6un, in nemški nacionalec dr. DerSata je nelepo napadel nemškega katoliikega kmeta in poslanca Hagenhoferja. Slovenski kmetski poslanci pa rajši niso šli v deželno zbornico. Edaj se odpravijo državne mitnice ? Državne mitnice so za kmeta velika sitnost, za to se kmettki poslanci polegujejo, naj se državne mitnice odpravijo. Predkratkim je bilo nekoliko 6eskih poslancev pri finan6nem ministru vpražat, kdaj se odpravijo državne mitnice. A minister jim je povedal, da še se ne bodo kmalu odpravile. Za zidanie kanalov in železnic, ki bodo predvsem na korist bogatim židovom in Prusom, lahko daje država na stotine in stotine milijonov, o odpravi mitnie pa, kar bi kmetu koristilo, no6e ni6 vedeti, 6eravno ji mitnice ne nesejo niti celih par milijonov! Velik kmetski shod bodo imeli 6eški kmetje (agrarci) dne 15. januarja v Pardubicah. Na shodu se bodo obravnavale najvažneje zahteve kmetskega stanu v današnji dobi. Slovaki. Novo življenje, ki se je poJavilo med Slovaki tekotn zadnjih volitev, ni umrlo, nego se je razširilo ter doseglo nove uspehe. Slovaki zmagujejo pri ob6inskih volitvah vkljub pritisku vlade in Mažarov. To pa nasprotnike strašno boli, kar se je zlasti pokazalo tudi v državnem zboru, ko so vse madžarske stranke, ki so si vedno v laseh, složno postopale zoper Slovake. V Turci so dobili Slovaki osem mandatov v ob6inskem odboru; to }e Mažare tako preplašilo, da so vseh osem mandatov razveljavili. Stare nezakonitosti se zopet ponavljajo, to pot pod ministrom Szellom, 6egar geslo je: red, delo in zakon. Izid deželnozborskib volitev v Daliuaciji. Koncem starega leta so bile v Dalmaciji dovrSene deželnozborske volitve. Izid teh volitev je slede6i: 19 poslancev narodne hrvatske stranke; 9 poslancev stranke prava, 2 poslanca eiste stranke prava, 6 Srbov in 6 Italijanov avtonomašev. Vojska v Južni Afriki. Zadnja poro6ila govore o novih stiskah Angležev in sicer v južnem delu Transvaala, zlasti v okoliei mesta Johannesburg. Angleškim časnikom v Johannesburgu je prepovedano podajati se iz mesta brez revolverja, ker obkoijujejo mesto burski oddelki. Nedavno so Angleži pozaprli 200 mirnih mestnih burskih prebivalcev, ker so jih obdolžili, da so v zaroti z Buri zunaj mesta proti Angležem. 0 teh ujetnikih se govori, da jih Angleži najbržje ustrele. Angleško nasilstvo se pojavJja nasproti Burom v najhujši meri, kjer se to zgoditi more. In to se dogaja na uprav grozen na6in v takozvanih koncentracijskih taboriSftih, kjer se nahajajo po burskih posestvih polovljene ženske in otroci. S temi ujetniki, zlasti z ženskami delajo angleški vojaki tako zverinsko, da bi oskrunili pero, ako bi o tem pisali. Neštevilno žensk celo v nežni starosti leži bolnih v^teh taborii6ih na nasledkih angleške krutosti. Z ujetniki se sploh dela slabSe nego z živino. Za hrano imajo le slabo moko in na pol gnjilo meso od padlih konj. Ve6ina njih zboli in tudi umrje vsled take hrane in pa sploh vsled ne6loveškega ravnanja ž njimi. Dokaz neznosnemu stanju v teh taboriš6ih je pa6 urarljivost, ki je znašala v zadnjem polletju 12.431, od katerih je bilo 10.113 otrok. Povpre6no število mrtvih je že narastlo nad 50°/0. Ali vkljub tolikim žrtvam Buri ne odnehajo in ho6ejo prisiliti Angleže, da se umaknejo. In to se utegne tudi kmalu zgoditi, ker Angleži vkljub skrajno lažnjivim poro6ilom o svojih zmagah izgubljajo pogum na vsej črti. Vojska v Južni Ameriki. Mej argentinsko in 6ilensko državo je nastal resen spor, ki utegne v kratkem spremeniti se v pravo rojno. Na obeh straneh se vrSe velike vojne priprave, zidajo se tovarne za izdelovanje orožja, streljiva in uniform. Mej državama je pretrgano vsako ob6evanje in pri6akovati je vsaki hip, da si državi napovesta pravcato vojno.