Št. 196, Trst, v četrtek 17. Julija 1913. Te£aj XXXVIII. IZHAJA VSAK DAN ** PSdBlj«h In [.ra?niklh eb 5.. eb ponedeljkih sb S. ijutrej. ^■tfsanjične S rtv. ste prodajajo po 3 nvč. (ti stot.) v mnogih te.-siaroib v Trszn in okolici, Gorici, Kranju, Žt. Petro, Sezam, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdor-fei^i, Domber^n itd. Zastarel« Ste*. po 5 nvč. (10 stot.) 3e računajo NA milimetre v sirokosti 1 «»k>n«. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm. >«Bi"t3iee, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 8t. mm. Za oglase v tek-tu lista do 5 vrst 20 K. vsaka aa-ctaljca vrsta K 2. LS&li oglasi po 4 stot. beseda, naj-pa -<0 *tot OpriHce sprejema Inseratni oddelek nprav« ^teinseti*-. — Plačuje se izkijoćno le upravi „Edinosti". PlaČijrvo In iožljivo v Totu. Glasilo političnoga društva „Edinost" za Primorsko. „ V edinleati je m9i /" NAROČNINA ZNAŠA xa eelo leto 34 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 H ; na aa- ročbe brez dopoalaae naročnine, se uprrtva ne ozirN ■araftmiaa aa nedeljsko Izdanj« „JCDISOSTI" *taa*: t® • •la loto Kron 5-20, pol Uta Kron 3 »O. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista Nefratbs- ▼ana pisma te db sprejemajo In roknpitl te n« vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na npravo U^t*. UREDNIŠTVO: ulica fiiorgio Galsttl 2» (Narodni dcii) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastaik konzorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarn* .Fdinost", vpisana zadruga z omejenim poroStrom v Tr^tu, nuca Giorgio Gaiaui štev. 20. PoStno-hranllnftnl raiun Stev. 841-652. TELEFON St U-57. Srbija in Qrška ne odnehata. Grof Berchtold podal o? Berchtold demisijoniral ? Bilinski ? ISCHL 16. (Kor.) Zunanji minister gref Berchtold [e bil daaes ob 11 dopoldne sprejet od cesarja v avdi|enci. ISCHL 16. (Izv.) Berchtold je bil danes 2 url v avdljencl, nakar je bila avdljenca prekinjena. Po avdljencl se Berchtold nI vrnil na Dunaj, ampak je ostal v Ischlu In bo jutri znova sprejet od cesarja v avdljencl. DUNAJ 16. (Izv.) Vesti, katerih stvarne podlage pa še ni mogoče kontrolirati, zatrjujejo, da je podal grof Berchtold na današnji avdijenci pri cesarju svojo demisijo kot zunanji minister. Popoldne je Berchtold dolgo časa konieriral s skupnim finančnim ministrom Bilinskim, kise nahaja v Ischlu. Tej konferenci se pripisuje velik pomen in domneva se, da je določen Bilinski za Berch-toldovega naslednika Govori se, da pade tozadevna odločitev na jutršnji Berchtoldovi avdijenci pri cesarju. Pogajanja za premirje. DUNAJ 16. (Izv.) V Skoplju so se sestali premierji Srbije, Grške in Črnegore h konferenci. Razpravljali so o mirovnih pogojih, katere hočejo staviti Bolgarski. Zatrjuje se, da bodo srbski in grški mirovni pogoji jako strogi, ker se hočejo zavezniki postaviti na stališče principa „Uti possiditisu, to je, da obdrži vsak to, kar je zasedel z vojaško silo. Bolgarska dosedaj niti formalno niti stvarno še ni pristala na direktna pogajanja. .4 čimdalje bo odlašala, tem težavne j si in katastrofalnejši postane lahko njen položaj. Rumunska armada je, kakor smo že včeraj poročali, že prekoračila Donavo in se nahaja na potu proti Sofiji. V Dobrudži je prodrla že do linije Ruščuk-Varna in zasedla ti dve važni bolgarski mesti. Judi turška armada neprestano prodira in njeni generali nameravajo udariti direktno na Odrin. Zanesljiva poročila zatrjujejo, da so turške predstraže dospele že do linije Bunar Hisar-Lule Burgas. Rumunska in turška akcifa sicer ne pomenita toliko, da izgubi Bolgarska Že \eč ozemlja, kakor zahtevata Srbija in Grška, ker je Rurcanija že naznanilu, da se hoče zadovoljiti z linijo Turtukaja-Balčik, Turč ji pa že grozi evropska intervencija, vendar pa postane lahko za Bolgarsko vsako zavlačevanje miru n]eu katastrofalen poraz. Gotovo je namreč, da bi za slučaj, če b! Rumunska ne ustavila svo|ega prediranja proti Scf ji, tudi srbska severna armada ne mirovah, ampak udarila z vso silo na Sofijo. Na B Jgarskern postaja zmešnjava vedro večja. Danes nikdo ne ve, kako se bo situacija razvita. Opozicija zahte a odločno, da se nadaljuje vojna na vsej Črti in do sfcralnostl in zdi se, da £e Bolgar ka že pripravila na zadnji boj pred Sofijo in da je ludi v Drinopolfe odposlala vse čete, z katerimi Se razpolaga. Bolgarska politika pasivnosti hoče vsekakor izzvati evropejsko :ntervenc!jo, a t=« igra je zelo nevarna in se lahko zgodi, da ?gubi Bolgarska še precejšen del ozemlja svojega teritoiija. Nadaljnega poteka dogodkom nikakor ni mogoče napovedovat!. Zdi se, cfa se Evropa pripravlja, da poseže v balkanske dogodke in napravi red. Anglija Se pripravlja tozadevne načrte in v političnih krogh se zatrjuje, da pride Grey že tekom prihodnjega tedna s konkretnimi načrti. Evropska situacija se v očigled tem razmeram označu(e za silno poslabšano. Ruska mobilizacija v Besarabiji vedno bolj napreduje in danes zvečer se govori, da je pripravljena Rusija z oboroženo silo intervenirati na suhem in na kopnem, Če bi Rumu-nija n£ dal jeva la s svojim prodiranjem proti osrčju Bolgarske. Kakor se poroča iz Belgrad?, je prišlo ca konferenci v Skoplju do popolnega soglasja. Pašlč odpotuje še danes poneči v Belgrad in sporoči mirovne pogoje bolgarski vladi v najkrajlem času. BELGRAD 16. (Izv ) Mlntstnki pred sednlk Pašlč se vrne danes ponoči v Belgrad. Na konferenci treh ministrskih predsednikov v Skoplju je prišlo do popolnega soglasja. V Belgradu pričakujejo, da pridejo bolgarski delegati že v najkrajšem času v Belgrad. BELGRAD 16. (Kor.) Po izjavah mero-dajnih krogov so vesti inozemskih listov o pred stoječi sklenitvi miru preuranjene, ker se pogajanja sploh še niso pričela. Ministrski predsednik Pašlč je odpotoval v Niš kamor prideta tudi Venizelos in Vtkotič in bo treba najprej šele doseči sporazum glede mirovnih pogojev. Tudi vest), da so bolgarski mirovni delegati že do* peli v Belgrad, niso resnične. Sedaj e pač nastai na bojišču nekak odmor, vendar pa operacije še vedno niso u »ta hijene. BELGRAD 16. (Kor.) Ministrski predsednik Paš'ć je odpotovai iz Niša v Skopje, kjer bo najbrže konferlral z vojvodo Putnikom. RIM 16. (Izv) Semkal došla poročila zatrjujejo, da so Srbi in Grki že privolili v pogajanja glede sklenitve premirja. Bolgarski ministrski predsednik dr. Danev odide v najkrajšem času osebno v Niš. PARIZ 16. (Izv.) Pariški politični krogi zatrjujejo, da so težkoče glede sklenitve miru jako narastie. Francija je pripravljena posredo?a£l in hoče casvetovatl grški vladi, naj zmanjša svoje eksorbitantne zahteve. LONDON 16. (Izv.) .Times- poročajo: Bolgarska vlada je pripravljena sprejeti ru-munske pogoje po odstopitv* iinije Turtukaja-Balčik. če ustavi rumunska armada na-dafjno prod ranje. Demisija kabineta Danev. SOF»JA 16. (Kor.) Dr. Danev je podal včeraj demisijo svojega kabineta. Obnovitev Balkanske zveze. DUNAf 16. (Izv.) Tukajšnji politični krogi so dobili Informacijo, da se vrše med balkanskimi državniki živahni pogovori glede obnovitve Balkanske zveze, kateri bi se pridružila tudi Rumunlja. Tako obnovljena Balkanska zveza bi po nazorih dunajskih politikov ogroževala stališče trozveze, vsled česar je pričakovati, da bo Avstrija kot naj-bližja Intereslrana balkanska velesila storila vse, da ta načrt prepreči. Poskusi za obno- vitev Balkanske zveze se označujejo kot naj- naj bi šla od rta Stylcs In sicer tako, da resnejši moment v mednarodni politični pripade Korica Albaniji. situaciji. - Rumunske operacije. j Imenovanja. BUKAREŠT 16. (Kor.) Listi poročajo, DUNAJ 16. (Kor.) Minister za notranje da fe fciio na včerajšnji seji ministrskega zadeve je imenoval okra|na komisarja dr. sveta sklenjeno, da se velesilam v posebni Ivana VrtaČnlka i.i dr Miroslava Lukana za noti pojasni stališče rumunske vlade napram tajnika deželne vlade v L'ubljani. sedanjemu položaju na Balkanu. Naučni minister je imenoval provizotič- LONDON 16. (Izv.) .Dally Telegraph« nega glavnega UvJtelja v Gradiški dr. Fiana poroča iz Bukarešta: Operacije rumunske Mortesnija za dtfmitivnega glavnega učitelja armade se bodo vršile v popolnem soglasju na istem zavodu, z operacijami srbske armade in bodo trajale Revolucija na Kitajskem, toliko časa, da dosežejo Rumunl svoj ŠANGAJ 16. (Kor.) Reuterjev urad po-cfj- roča: Spopad med se.ernimi in južnimi če- BELGRAD 16. (Izv.) V dobro poduče- [umi v Kjangsu vzbuja tu veliko vznemlr-nih krogih Izjavljajo, da bo rumunska arma- Jenje. Bati se je, da izbruhne druga revo-da toliko časa prodirala proti Sofiji, dokler iucija, kar dokazu]e proklamacija, ki je ti!a Bolgarska ne sklene mir s Srbijo. Pred skle-' danes razglašena v N^nkingu. Proklamacija nltvljo premirja s Srbijo Rumuni nikakor ne 1 poživlja vse čete province Klangsj, n3| se merejo ustavili svojih operacij. ; organizirajo In kaznujejo Juanšik&J?. BUKAREŠT 16. (Kor.) Uradno se po-j SANGAJ 16 (Kor.) Semkaj došla poro-roča: Rumunska armada je včeraj na \l Ua iz teritorija Jangtse si si?no nasprotuj jo. dveh mestih prekoračila Donavo. \ Nanking je poTn vojaštva. Včeraj so posebni Most je bil napravljen v sedmih lepaki poživljali vojaštvo, naj odkoraka preti urah. Rumunska armada nadaljuje Pekingu in se maščuje za krivice, kt jih je syoj pohod na bolgarskem ozemlju, prizadejal Juanšikaj carodj. V Singaju je nlimMnslr- -hnpnj-- vse mirno. Tukajšnje kakor tudi južnokitaj- mT^Si^^^ • . i *ke Čete so za Juanšlkaja. V Pekingu samem BUKAREST 16. (Kor ) Parlament seje vjadl veIikJ0 V£aeIUjen|e radi poročil, sestal danes k izvanrednemu zasedanju. Mi- k| da vodijo uporne čete J.pcnd. nistr&kt predsean.k Majorescu je prečital Tl* 3e doS2daj Se d zgodila nobtna kraljevo sporočilo, ki naznanja, da Ie krivica balkanska vojna nepričakovano zopet izbruh-, SANGAJ 16. (Kor.) P.omet na žtleznici nila in to vsled postopanja Bolgarske proti • pukan.Santung-Kiangtse je ustaven. Tir je njenim lastnim zavezmkom. Vlada e morala !razdrt da se oneraogoči prodiranje severnih ukreniti vse potrebne odredbe, da si Ru"jarraad munija ohrani primerno stališče. Mobilizacija t * * . h, vv^jr,,™«-. se Je pričela dne 20. junija in dne 28. t. m. j. PEKING 16. (Ker ) Armr da K.cmintanga so prekoračile rumunske čete bolgarsko£ Počela P^ poveljstvom Tenhunsana z m.i^ Parismpnt hil etilen fc^r * h.ln Nanking* novo rev«)lucl|o. Uporni okraji leže Južno od reke Hava|. Uporniki so zavztii mejo. Parlament je bil sklican, ker je bilo to potrebno. Kraljevo sporočilo je bilo sprejeto z velikim navdušenjem. Prediranje turške armade. SOFIJA 16. (Kor.) Turške čete so včeraj zvečer zasedle 30 km tostran llntje Enos-Mldija ležeče ozemlje okolu Biinar Hisarta, ne da bi naletele na kak odpor. Krščansko prebivalstvo {e vsled turških izgredov pobegnilo. BERLIN 16. (Izv.) Vesti o koncentraciji turške armade ob liniji Eno3—Midija In prodiranju nekaterih cddelkov čez to linijo, so vzbudili v tukajšnjih diplomatičnlh krogih veliko nevoljo. Berlinska vlada poudar|a, da prediranje čez linijo Enos—Midija nasprotuje določbam velepo3ianiške reunije v Londonu. Veleposlanika reunija. LONDON 16. (Kor.) Kakor poroča Reuterjev urad, se bo vršila prihodnja seja veleposlaniŠke reunije v ponedeljek. Na včerajšnji seji se je razpravljalo o Aibaniji. Vprašanja o stališču velesil napram sedanjim dogodkom na Balkanu se ni nihče dotaknil. Četudi na včerajšnji seji še ni prišlo do kake odločitve glede Albanije, vendar so se nasprotetva zelo zmanjšala in je upati, da bo vprašanje albanskega trdnjavo Kinglng. juaršika! se pripravlja na energičen boj in ojačuje severne čete. Bc| pri Klakangu se nadalje. K ožji volitvi na Goriškem. „Gorica", glasilo klerikalnih starostru-jsrjev, je priobčila v svoji torkovi št< viikl pod naslovom : „KaJ pa seda' ?" s'edeči oklic: „Pri volitvi v splošni kuriji v nedeljo 13. t. m. ata bila izvoljena •amo dva poslanca namesto treh, namreč sodni svetnik Josip Fon in župan Fran Grgič. Za enega poslanca iz te skupine bo prihodnjo nedeljo 20. t. m. ožja volitev, v katero sta prišla dr. A Breoelj in Ignac Kovač, znpan v Ajdovščini. Kandidaturi dr. Breclja smo nasprotovali od prvega začetka, ker po našem prepričanju, ki sloni na več« letni skušnji, mož ti sposoben za složno delovanje, ki je slovenskim poslancem v goriškem deželnem zbora z ozirom na njegovo sestavo neobhodno potrebno. — Ignac Kovač je PODLISTEK Izobčenka, Kriminalni roman, t? angleščine prevel Ivan Dolenec. — Poročila se je ž njim ? — Je vprašal stotnik Ctialiis nekoliko dvomeče. — No, vsaj govorilo se je tako — in bila je tudi vsaj na videz dolga leta njegova žeca — dokler ga nI spravila na beraško palico. Pripoveduje se, da ga je tako omamila, da se nikakor ne da opisati ta omama; zaradi nje je pretrgal vse stike, ki so moškemu ljubi. — Pa če ga fe ljubila — |e rekla Dora zelo naivno — ga Je moralo to odŠkodovati za vse drugo. Morda ni bi'a tako mrzla, kakor se je dozdevalo. — Meni se pa zdi, da Je resnlčao, kar sem izvedel jaz — je rekel mr. Cataret; — in konec zgodbe tudi potrjuje moje mnenje. Iz tega nesrečnega zakona se je porodil otrok — črnook, majhen škrateljček, ki ga je oče oboževal in ki so ga imenovali Fay. Biti je morala stara kakih 10 let, ko je prišlo do razdora zakona. — Ona je ostala toliko časa pri nJem, dokler Je bilo kaj denarja, ko pa ga Je uničila in Je zaradi nje postal zločinec, Je vzela svojega otroka in pobegnila s človekom, s katerim je že dolga leta goljufala svojega soproga. — Zicč-nec ? — je vprašal Challis. — Kaj pa (e storii? Ponaredil je menico ia žrtev Je bil njegov brat — s tem je cdšel kazni. Nato je zblaznel in tako je postal tak, kakršen je sedaj. I.na samo svojo fiksno idejo, da mora najti svojo Fay. Imena njene matere ne omenja nikdar, toda v vsaki lepi brinetkt vidi svojo malo punčko, ki Je sedaj morala vzcvesti v pravo lepotico. To Je Čudna povest, kaj ne? — Da, res Je. Toda kako Je prišel semkaj? — Neki gledališki igralec ga |e v prvih dneh njegove nesreče rešil samomora, In tako Je prišel semkaj. Imeti ga mora vedno nekdo pod svo|im nadzorstvom in župan, posestnik in trgovec v Aj Statuta in omejitve Epira rešeno že preje, dov ščini ter je bil svoj čas zastepnik predao odidejo veleposlaniki prihodnji mesec slovenskega veleposestva v deželnem na dopust. zboru. Nastopil je kot samostojen Večje težkoče napravlja vsekakor vpra- kandidat vsled r&zpora med novo in Šanje albanskega štatuta. Gotove velesile staro strujo v SLS. zahtevajo tako internacionalno kontrolo, Svojim somišljenikom ne poda ki niirakor ne bi pomenila neodvisnosti Albanije. Kar se tiče vprašanja Epira, še ni ničesar določeno, vend&r pa je pričć kovati, da pride kmalu med velesilami do sporazuma, s katerim bo zadovoljna tudi Grška. Avstrija je pripravljena privoliti v mejo, ki mož za&lužl dovol), da more živeti. Lep star mež je in je tu popolnoma na svojem mestu. Pravzaprav bi ga ne smel imenovati starega, kajti ima komaj petdeset let — kaže )ih pa sedemdeset. Bojim se, da sem vas utrudil s svojo dolgo povestjo, gospa ; Challisova. Čisto bleda ste. — Utrudil! Ravno nasprotno; zelo me i Je zanimala. Prosim, dokončajte tudi, gospod Cataret. — Dokončam naj — Je odvrnii Mal-colm Cataret začudeno. — Ali ni lice tega ubogega človeka zadosten konec ? — Ne, rada bi vedela, kaj se je zgodilo z njegovo ženo in otrokom. Ali veste tudi to? — Ne več kot sem slišal pripovedovati. Nadaljnje življenje one ženske Je bilo pač tako, da vi ne morete umeti vsega tega. Padla le na nafnižjo stopnjo in potegnila svojega otroka s seboj. Dekle Je postalo zaradi svoje lepote in pokvarjenosti prav tako zloglasno, kakor Je bila njena mati. Jaz sam Je nisem videl nikdar, toda bil sem v mnogih mestih, kjer se Je le z grozo govorilo o njeni pokvarjenosti. Pozneje (e izgi- jamo nikakih nasvete v. Na podlagi vsega, kar je pisal naš list, naj presodijo sami, ali se jim je udeležiti ožje volitve ali ne. Glasovnic ne bomo razpošiljali. Ako se pr staši odločijo za volitev, naj si priskrbijo nlla z nekim svojim ,pokroviteljem* in ni b tc več čuti o njej. Dora je bila bledi', ko Je bila epera končana, in njene oči 30 se nemirno ozirale semtertja, ko je stopala po stopnjlcah l!z-dol, kakor da bi sč bala, da vsak trenutek sreča koga. — Saj greš vendar z nama domov za kako urico, Cataret? — je vprašal štetnik Challis. — Zelo me veseli, da sem te zopet videl. — Mislim, da bi ne bilo pr37 primerno. Gospa je videti tako zelo utrujera. Drugikrat. Toda Dora je tudi ponovila prošnjo svojega soprega in izfavila, da ni niti najmanj utrujena, in mr. Cataret se je dal pregovoriti in je stepil v voz. Pomagal Je ravno gospe Challisovi pred vrati njenega stanovanja, ko je stopala Iz voza, kar je skočil iz temne veže neki človek proti njej in jo objel s svojimi rokami. — Fay, moja sladka, mala ljubljenka, mola Fay! — Je zaklical hripavo, pojema-|oče. — Vendar tem te končno našel! Stran II. „EDINOST" št 196 V Tr.^tu, dne 17 julija 1913 glasovnico pri ioiedu, ki z njim jo spii« vsak listek, ki nosi ■o-is.cjiinodemofcratsHh iti slovenskih glasov, glasa, ali pa naj si jo spifiejo sami, prvo is 1857, dugo pa sca 325. saj veljaven je potrebno ime/ Kakor je torej razvidno iz tega oklica, se starostrujarska stranka ne udeleži cfici Jelno ožje volitve in prepušča svojim pristašem. da se aii udeleže, ali pa ne udeleži ožje volitve in da glasujejo sami po svojem preudarku. Vsekakor pa vsebuje ta oklic, četudi Je med vrstam?, pa vendarle popolnoma Jesen poziv, naj volilci ne glasujejo za mladostrujarja dr. Breclja, to pa zato ne, kerdr. Brecelj ni sposoben za složno delovanje, ki je slovenskim poslancem v goriSkem deželnem zboruz ozirom na njegovo sestavo neobhodno potrebno. Mi smo vedno stali ca stališču, da je za obrambo koristi, da ne rečemo kar naravnost — obstoja slovenskega naroda na Gjriškem kar najnujnejše potrebno složno delovanje, združenje vseh narodovih moči, in na tem stališču stoje tudi samostojni-kandldatje, ki si jih je slovensko ljudstvo postavilo samo, ker mu je dovolj onega strankarstva, ki že leta in leta razjeda javno življenje na Goriškem In ki je do?edio prebivalstvo naravnost v najobuo-nejši gospodarski položaj. Treba je veliko veliko naj resnejšega, najpožrtvovalnjjše^a prvo za 18D7, a ugo pa za Dopisnik opravLuje porastek socilalao-demokratskih glasov z razvojem industrije, dočim pa kar ne ve povedati vzroka zs .stalno naraščanje" Slovencev. Z veliko žalostjo tudi konstatira nemški dopisnifc, torej pripadnik naroda, ki se smatra za edini „državovzdržujoči" element, da se Je osnovala v Furlaniji iz sredine laškoiiberalne stranke neka vladna stranka, ki se for-melco še priznava k laškim liberalcem, v resnici pa je popolnoma samostojna, ia je pri občinskih volitvah v Tržiču in Gra-dežu tudi zmagala, dočim pa se Je pri deželnozborski voiltvl v splošni kuriji priklopila vladi prijazni klerikalni stranki, a v mestni skupini postavi svoje samostojne kandidate, pričakujoč pomoči laške kierikalue stranke. A kaj }e storil pri volitvah v splošni skupini nemški „dtžavovzdržujoči" element? Evo odgovora v „Tagesposti": „Nemci so v splošnem glasovali za laškoliberalno stranko, kjer se niso vzdtžall volitev. Gre namreč danes za Nemce, kakor za Italijane za vprašanje obstoja*. Torej tudi tu tako, k2kor v Trstu. Nemški privandranci, ki nimajo absolutno rikake eksistenčne pravice na naših tU h, tu, na našem slovenskem ozemlju, kamor so prišli Izpodrivat slovenske domačine in Jim izpred ust odžirat kruh, so se zopet združili z našim domačim narodnim nasprotnikom proti nam in to pod pretvezo, da se bore za svoje ekzistenčno vprašanje! Na goriških tleh, kjer ni niti enega avtohtonega Nemca, ni nlkakega nemškega eksistenčnega vprašanja, tem7eč edino le vprašanje nasilne germanizacije, vprašanje nemške požrešne grabežljivosti, vsenemŠkega ropa na naši slovenski narodni posesti. Ia potem še pra?i oni goriški Nemec: „Slovenska korupcija postaja vedno silnejša; noben jez ne more ustaviti tega vedno močnejšega prodiranja". Večje nesramnosti si pač ni mogoče misliti, nego očitanje, da si hočemo mi Slovenci na svojih rodnih slovenskih gorl- dela, da se vsaj sčasoma lactli o imde ran?, kl Jih Je našemu narodu na Goriškem zadala strankarska strast, ki (e onemogočala vsako pametno in uspsšrio delo v korist prebivalstvu, in zato pa naj tudi volilci pri ožji volltvi, ki se bo vršila v nedeljo, dne 20. t. m., oddajo svoje glasove možu, ki hoče po geslu: „v edinosti i h slogi je moč" posvetiti vse svoje moči le enemu cilju: da se vrne mir v deželo in s premišljenim stvarnim delom zagotovi slovenskemu ljudstvu uspešen razvoj in napredek. In Ia rnož Je samostojni kandidat IGNAC KOVAČ, župan v Ajdovščini. Tu pač ni nikakega ifgovcra, češ l-u1-stvo Je sito večnih volitev, puhlih fraz fnJ nesramnih osebnosti ter bojev za „načela", j §kih tleh z vedno naraščajočo korupcijo da ne bi šlo volit, ne, ravno to, da se je j pridobivati tal! Sicer je res trditev o vedno ljudstvo naveličalo vsega tega, mora biti> močnejšem našem prodiranju pravcata ne-p^vod, da gre v nadel/o, dne 20. t- m., na;umnost, kajti kam naj vendar prodiramo volišče vse kar želi, da bi bil konec vsega j v svoji lastni h!šf, ki |o moramo edino le onega, in odda svoje glasove samostojnemu j braniti pred vedno z!obne|šlmi in zahrbtnej-kandidaiu Ko v aču, ki mu ni do puhlih Umi napadi tistih tujih pritepencev, ki nam fraz in nesramnih osebnosti, temveč le do i cčltajo korupcijo, toda nam očitati korupcijo, rečnega in poštenega dela v korist ljudstvu, j ko je njim vsaKO, tudi najnesramnejše, naj-Kdor hoče, da se stvar v resnici obrne na koruptnejše sredstvo dobro došlo, " da nam bolje, naj v nedeljo, dae 20. t. m., glasuje odtrgajo košček naše lasti, da bi se čim za ^amosiojnegri kaididata Ignaca K o - trdnejše ugnezdiii na naših domovinskih tleh, vsčal : ne, to pa presega vse meje I Sicer pa Je Prav posebej se tu obračamo na naš čudno, da nas ob tej naši „silni korupciji" Kras, ki Je pri prvi volitvi v resnici pokazal še vedno smtrajo za tako „nepremagljiv jez", prav malo zanimanja za volitev, saj je vo-,ko je vendar najgotoveje, da korupcija uniči milo komaj polovico voiilcev. Stvar je taka,? vsakogar, kdor se jej poda. Kakor se nam da pri tej volitvi odločuje Kras, in če bo zdi, je nemške privandrance na Goriškem hotel Kras, bo izvoljen mož, ki v resnici megalomanija prevzela že tako zelo, da so zasluži zaupanje vseh poštenih ljudi, samo- se Jim temeljito začeli mešati pojmi, stojni kandidat Ignac Kovač, Če pa pokaže Končno na| še omenimo stališče, ki ga Kras tudi v ožji volitvi ono brezbrižnost in5 zavzamejo goriški Nemci pri ožjih volitvah: malomarnost, kakor jo |e pokazal pri prvi nKar je skleniio nemško politično društeo volitvi, potem pa bo izvoijea čiovek, ki je v Trstu pri zadnjih občhsklh voiiivah, da zanetc-1 le še hujši razdor v deželo, ki Je pomaga pri volitvah laško-liberalnl stranki, podrl še ono, kar je ostalo od vsakdanje; sklene najbrž tudi goriška nemška srenla. naše lepe skupne narodne zgradbe. Kra- Le združeno postopanje pokaže uspeh*. Ševci! Na vas je, da zmaga v nedeljo mož Torej goriški Nemci pojdejo po tržaškem našega prepričanja, zato pa tudi storite svojo receptu z Iašk>liberalno kamoro. Tako Je polno dolžnost. V nedeljo vsi na volišče in prav in edino prav, samo da se čim bolj vaše glasovnice naj se glase edino le n3 oškoduje tisti slovenski narod, meJ katerim ime IGNAC KOVAČ, župan v Ajdovščini. Nemško-laška kamora Goriškem. so si nagrabili s^oja topla gnezda. Slovenski narod na Goriškem mera po : vsem tem vendar enkrat izprevidetf, Kam ga vodi njegov brezmiselni medsebojni boj, >]*) kako se tuji pritepenci na računu tega ® medsebojnega boja ošabao Šopirijo na njegovih domovinskih tleh, očitno se vežeč z najhujšimi njegovimi sovražniki in napo-v splošni kuriji na Go- vedujoč mu boj do skrajnosti. Zadnji čas Je, in je sedaj čitati po da se zd užijo tudi vse slovenske vrste v odločen, brezobziren boj proti tej laško-nemškl kamori, kaj'i sicer bo prepozno, saj smo itak že čakali predolgo. Kdor ima še kaj smisla za koristi In blaginjo slovenskega naroda na Goriškem, npj se otrese strankarska in posveti vre svoje meči skupni obrambi nsŠe slovenske domovine proti vedno sllnejšemu navalu združenega italijanstva in nemštva. Zadnji čas je! Glavne volitve riškern so končane časopisju vsakovrstne komentarje k tem volitvam. Tako je priobčila tudi graška „Tagespost" v svoji torkovi številki nekako poročilo o teh volitvah, ki ima svej vir gotovo v tistih velenemšklh goriških krogih, ki smatrajo našo slovensko Gsrico in sploh vso Goriško za jabolko, ki že dozoreva, da pade v kratkem V odprto žreio samo-goltega Germanstva. V spljšnem stoji goriški „Tagespostin" dopisnik na istem stališču, kakor so ga za časa tržaških občinskih vohtev zavzemali razni v „Tagesposti" priobčeui dopisi tržaškega, v „Piccolovem" uredništvu redečega dopisnika, da je namreč edina stranka, ki ima pravico do ekzistence in potemtakem seveda tudi nadvlade na Primorskem, le laško liberalna stranka, ^eve a poleg — Nemcev, ki imajo vse pravice tudi tam, kier so se naselili šele včeraj in se niso niti tla dobro ogrela pod njimi, kamor so se vsedlf. Zato pa tudi z velik m obžalovanjem govori o nazadovanju laško-iiberalne karaore na Goriškem, poudarjajoč, da je fsško-liberaloa stranka od zadnjih volitev, ko Je združila v glavni volitvi 5583 glasov na imena svojih kandidatov, padla i a celih 1183 Koroška posebnost. Koroški Slovenci živijo v izjemnem stanju. Kar vidi vlada rada drugod, tega ne mara pri koroških Slovencih. Vojaške oblasti so v novejšem času resno začele kazati na pogubne posledice stkehola v vojaškem ozlru, na Koroškem pa oblasti vidijo le eno nevarnost: „nevarnost" narodne probuje Slovencev. Za vsesckoi:kv> s'.avnost v Pragi je vlada darovala visoko svoto, na Koroškem pa je strašna nevarnost vsaka slovenska telovadna organizacija: „So kol" in „Orel". Ž» par let se „Soiolska* in „Oflova" organizacija na Koroškem trudita, da Jima vlada dovoli kroj, toda vse zaman. Vse interpelacije posl. Grafenauerja, dr. Rav-glasov (v re?n?ci za 1321), dobivši pri letošnjih nihaija ?ld. nič niso izdale. Všsokorodni go-volitvah le še 4400 glasov (v resnici le še spod|e pri vladi se strašno bojijo — rdečih 4262), dočim pa |e znatno porastlo število srajc. Kot tipičen dokaz, kako postopa vlada proti slovenskim telovadnim organizacijam — ne morda, ker so te ali one barve, ampak le, ker so slovenske — naj služi v zgled sledeče: V S/ečah v Rcžu v rojstnem kraju Andreja Einspielerja, so Slovenci obhajali lepo slavnost v spomin stoletnice rojstva tega narodaega velikana. E(nspieler{eve slavnosti se je udeležilo tudi nekaj „Orlov". Ker je vlada to pričakovala, Je poslala k slavnosti orožnike in komisarja, da bi pregnali vsako rdečo srajco. Nekaj Orlov (3 do 4) Je prišlo ob kakih poisedmlh zjutraj v kroju po cesti iz Št. Jonža v S/eče; hoteli so iti k procesllf. A v Bistrici so jih orožniki ustavili, češ „Orli" se ne smejo nikjer v kroju pokazati. — Fantje so se vrnili ter odložili in zakrili glavne Orlove znake: čepTco in pas; zakrili so tudi rdečo srajco ! — Toda v drugič so jih orožniki ustavili ter lih tudi tako niso pustili naprej. Medtem so Drišli tudi vell-kovški „Orli" brez čepic. Fantje, ki drugih 'pplčev in hlač niso imeli, so bili v zadregil Šli so še enkrat nazaj, tako da so približno 2 d) 3 ure hodili sem ia tja. Medtem je prispel neki orožnik v Koznarjevo hiio v Sveče, kjer so se sveŠki „Orli" pripravljali za častno stražo in za procesijo I Ta jih je nahruM, da sploh nikjer in nikdar ne smejo nastopit! v krojih — niti v cerkvi niti v procesiji I Komisar Wolsegger {e seveda takoj Izjavil, c!a glede cerkvenega opravila nima nobene ingerence ter se lahko „Orli" v okviru cerkvenega slavja svobodno gibljejo. — Ko so se hoteli v kroilh krojih po stranski poti čez pelje pridružiti procesiji, ie priletel orožnik z nasajenim bajonetom! Nismo vedeli, koga nasadi na bajonet?! Šele, ko se mu je pojasnilo, da „Orli" ne morejo v spodnj h hlačah hoditi ter se pred vso procecijo na polju oblačiti v kroje, se Je udal! — Komisar in orožniki so patrulirali: Vsaka rdeča srajca ali surka jih je zbodla, prav dobesedno tako kot bika rdeča cucja. — Seveda se med tisočerimi ljudmi živ krst nI jezil nad Orli, nego c-di-nole orožniki. Zopet enkrat sta bili Avstrija in Koroška rešeni I — Pomislite ! Orli! Rdeče srajce 1 Krepka čila slovenska mladina, čepice, surke, čistost, treznost, abstinenca! T o vendar ni koroško; okrajno glavarstvo in nemčurske občine niso navajene na to. Kaj Je pa v deželi navadno, torej od c. kr. oblasti ne prepovedano, kakor so kroji slovenskih telovadcev? Hreščeče harmonike, Šnopsanje, in take podrobnosti. In zares! Kot nalašč, da se postopanje oblast; pokaže v vsej abotnosti, {e tik pred cerkvijo, pred nosom vseh 1500 Slovencev, komisarja in orožnikov, bila godba v nasproti! gostilni. Vendar bi bila slika netočna, ako ne bi pristavili sledečega: Iz vsega prizora veje le en sam duh, to je duh okrajnega glavarja pl. Re i n e r i a. Komisar la orožniki se ravnajo pač po nkgovh točnih navodilih! — To Je tisti Reiner, ki sfcer hoče veljati kot katoliški mož, ki se zna slediti Slovencem, ki pa pozna s:arao eno meriio, enega gospoda, en o z i r, en strah, to je: nemški Volksrat, nemško-narodno stran kol Vemo, v k2kem gpmu tiči zijec! Karijera, ta Vam je vse! Vest, pravica, Vam je toliko vredna, kolikor Vam ne škoduje ca Vaši poti v Šesti ali pet! črno ni razred! Pie*a Sovencev so pa tista, ki nosijo take gospode v v.šje karijere. — Bolj ko bičate Slovence, tera višje doj-dete! — Tako, da se V3aj razumemo ! V S?ečah g. poslanec Grafenauer ti prišel do besede; pride pa ca Duna;u: kakor vam drago 1 _ Abiturientom! Sedaj, ko ste zapus ili gimnazije fn re-aUe in se več ali ma^j odločil*, ka*o si hotele uravnati svojo bodočnost, Vas vabimo polnjevali Ocrite se č j te se, kjhumih društvih. v svoj krog. Vabimo Vas vse, ki neče b t' samo suhoparni k'uhoborci, arapaK hočete delati tadi za narod, Iz katerega ste izšl*. „Iz nareda za narod" je naše geslo; vzgajati akademika tako, di bo po končanih študij-h v domovini mož na svojem mestu . je namen naših društev. Mi smo doslej ii-nalogo, ki ki smo si jo stavili? po domovini, tovariši, ii prepr-da se je ogromia veCiia naiih delavcev izobrazovala v naših Kakšno pa |e bilo notranje žu-Ijenje naših društev, o tem se fahko prepii-cate i i naše „Omladine". S ponosom lahko rečemo: če nis.no delali veliko, pa smo dt-lali med vseni si. akad. drjštvi nijveč. Eao vprašanje Vam je na jeziku; le ni kratko se ga tu dotaknemo: jug^s ovansko vprašanje. OČ t^lo se nam je, da smo separatisti, di smo utopisti. V resnici pa nismo separatisti, pa tudi utopisti nočtmo biti ne na eno ne na drugo stran. Jasnosti hočem j ne samo v ciiju, ampak tudi na poti do cilja in pa pozitivnega* dela. Tovariš, malo nas [e mladsh moči; zato glejmo, da nam te ne postanejo brezporceraDne na delu za uresničenje našega idcfcU! limed strok priporočamo realne vede : tehniko, goidarstvo, rudarstvo, poljedelstvo, morda medicino. Glede visokošolskih mest Vam pa kličemo : „V P:3fco" ! (Več o terr glej „Ojdadina" šr. 1.—4, str. 45). Kdor želi natančnejših podatkov, naj se obrne na naše tovariše: Za Dunaj: f Jožefi a : Jože Ras, fil., Ribnica; za pravo: Fr. Gjrećan, iur, Vojnik pri C.Iju ; medicha : KatI Lusct utzky med. Ljubljana, Eiizabetna cesta 5 ; za abir. tečaj: M. B?zla|, iur. Stepanja vas pri Ljubljanf, za tehniko Fr. Burnik, Idrija. Le ti žcfjrmirajo tudi o ostalih strokah. Za Prago: Uczcfija: Jos. Vuga, U. Maribor, Nar. dom; pravo: Pekle Darin, iur., Vič pri Ljubljani; mtdlclna: Fr. Marl-n'č, med. Dobna pri Ptuju ; tehnika: Vinko Zcrman, tehnik Ljubliana; abit. tečaj: Riko Debelaic, Ljubljana „Prosveta". Za Gradec: f:iozofja: Maks Ko-vačlč, phil. S/. Trojici v Slov. Goricah; pravo: iur. Filip Omladič, Brsslotče v Sa-vinski dolini; medicina : med Milko Gnrzda, LJubljana, Sv. Pet a ce3ta 4 ; lehnSka : tehn. Fr. MikliČ, Trebnje na Dolenjskem. A odločite se tovariši abiturlent', za to ali ono mesto; ne pozabite n.ših društev: Toplo pozoravljen vsakdo, ki hoče hoditi z nami skupno pot: Iz naroda za naicd ! Ofganizacji nar. rad. dijaštva : Za „Slovenijo44 : med. Ivan Oražera, t. č. predsednik, iur. Lojze Zbačnik, t. č. tajnik. Za „Adr jo": med. Fran Marinič, t. č. predsediik. med. Jinko Rak, t. č. tajnik. Za „Tabor" : iur. Filip Omladič, Iur. Fianjo Juhart. Domače vasti. Zelo občutljivi so postali gospodje pri ljubljan kem „Dnevu". V ponedeljkovi ^Edinosti' smo namreč priobčili nemško pis-no „ Mlekarske zveze" v Ljub'j^ni, fcl ga je pisala nekemu slovenskemu trgovcu na Opčinali ia smo temu pismu dostavili to-le: „Nočemo komentirati, Zck jučujemo samo z besedami pesnika : „Vremena Kranjcem bodo se zjasnila" — ko bodo imeli v L;ubifani možgane v redu**. Č'ovek z navadnim človeškim umom bi mislil, da bi se ob ta dosta-vek mogla obregniti kvečjemu klerikalna „Mlekarska zveza", toda namesto nje se [e obregnil — „Dan", ki nam je vsled one^i dostavka očital animoznost, ki jo baje naš Ust tako rad pokazuje preti vsemu, kar prj-hafa iz L!i;b!}ane in Kranjskega s^lch ia pa da smo zvračali — po sturi svoji navadi — narodni greh Mlekarske z?eze kar na celo L-ublj :no, ki ie menda kriva, ker je — živa. Dostavil pa tudi „Dan", kako bi „Edinost" zac illJ, ko bi „Da.ia z.račal Zakaj naj se uporabljajo samo 1. „Osramove" svetiljke z vlečeno svetilno žico imajo nezlomljivo svetilno žico. 2. „Osramove" svetiljke z vlečeno svetilno žico prihranijo 70 % toka. 3. „Osramove" svetiljke z vlečeno svetilno žico dajo briljantno, čisto belo luč. Osramove svetiljke z vlečeno svetilno žico? Vsaka pristna „Osramova^ svetiljka z vlečeno svetilno žico mora imeti na stekleni kroglji vjedkan napis rOsram". Kdor skrbno pazi na to, se obvaruje izdelkov, ki nimajo nič opraviti z ..Osramom44. Glavna zaloga za Trst, Gorco, Primorsko in Dalmacijo: R. Ditmar, bratje Brunner d. d. Dunaj, Trst, Piazza dsl Ponterosso štev. 1. V Trstu, dne 17 julija 1913. EDINOST" št. 196 Stran III. odgovornost radi zapostavljanja slovenskega urainištva pri »Jadranski banki" kar na vse tržaško Slovenstvo. No, cviljenje, spec fično lastnost one koriitne domače živali, ki so jo vsaj pred leti v LJubljani podelavali v pristne kranjske klobase, prav radi prepuščamo gospodom pri „Dnevu", ko se bodo zopet kedaj zavzemali za tisto Ljubljano, ki smo jej z ozi-rom na ono pismo rekli, da nima svojih možganov v redu, pri čemer pa jim prav prijateljsko svetujemo, naj se ne praskajo, če jih ne srbi, kajti sicer vzbujajo le preveč sum, da jim je praskanje v resnici potrebno, oziroma da pripadajo tudi sami oni v Ljubljani, ki nima v redu svojih možganov. Bližamo se res že pasjim dnem in času kislih kumar, toda upamo pa vendarle, da pri .Dnevu" še niso tako pri koncu z aktualnim gradivom, da bi Jim bilo treba na t3k način iskati šivanke v jajcu in cepiti dlake, da se dobi gradiva za »polemiko", saj imajo vendar dovolj »strahovitih bolgarskih grozodejstev", da more|o raznim sla-vcfobskim Ustom vsaj 14 dni zaporedoma polagati blatiti Slovane In imajo vendar končno tudi Še svojega belgrajskega dopisnika, ki jih more za ves čas kislih kumar založiti s »smrdljivimi kozli". — Če pa jim zmanjka tega gradiva, potem smo jim pa tudi mi radi na razpolago in jim tudi povemo kaj o zapostavljanju slovenskega uradniltva pri »Jadranski banki" in o svojih pavšalnih sumničenjih L'ubljančanov — seveda navzoči „Daevo?i* gospodje vedno izvzeti, zlasti glede na možgane — »kakor bi bili oni sami mlačnež', tržaški Slovenci pa vsi brez izjeme sami vzorni narodnjaki, ki se jim ničesar ne more očitati in ki bi jih vsa Slovenija morala samo občudovati ii častiti vsakega tržaškega Slovenca kot kakega narodnega — poluboga*. Končno naj še povemo gospodom pri „Dnevu", da Imamo pri nas v Trstu posebno ime za bolezen, ki se Je oči vidno začela v teh vročih časih kazati pri njih, namreč »bacolitis acuta" in recept ?anjo: vzemi cunjo, namoči Jo v mrzlo vodo in položi potem tjakaj, kjer imajo navadno ljudje — možgane. Zahtevamo enako mero za vse lz Barkovell nam pišejo : Prihodnjo nedelo namerava Gnastica prirediti pri nas v Bar-kovljah pod pretvezo plavalne tekme — pristno nacijonalno provokacijo, kakoršnja je že spojena z vsako njihovo prireditvijo. Opozarjamo gospoda namestnlštven ga svetovalca, da je vlada v Gorici — v me3tu, ki je faktično kulturno politično in gospodarsko središče goriškega dela dežele — prepovedala sokolski sprevod, kakorŠen se |e ob prejšnji priliki že vršil brez najmanjega incidenta, da v Dalmaciji prepoveduje nedolžne veselice v šolske svrhe, da je v Trsiu prepovedala javen shod na ulici za naše obrtno šolsivo. Po teh precendenčnih slučajih se smemo nadejati, da vlada ne bo priznavala Italijanom privilegija za zgoij provokatorlčne prireditve. Vsikdar pa bomo B-irkovljani znali spoštovati eventuvtlne prireditve res internacionalnega značaja in ne bomo odrekali spoštovanja nikomur. — Opozorili smo. Ustrezite mu! V ulici Bellini št. 13 — v bližini cerkve sv. Antona novega — ima svojo prodajalno in delavnico urar T e o f i I P i n o. Ta mož lovi kaj pridno potom inseratov tudi slovensko klijentelo. Nič slabega. In lovi menda s precejšnjim uspehom. Nu, tudi proti temu ne bi imeli mi nič na vse zadnje. Ali sedaj prihaja neka!, kar moramo pribiti slovenskemu občinstvu v znanje in — ravnanje. Neka znana tržaška gospa slovenske narodnosti je zahtevala od g. urarja Rineta slovenski račun. Istemu Pjnotu, ki tako lepo kliče k sebi slovenskj Mijenteto in slovenske denarce, se je ta ne le skromna, ampak tudi naj-naravnost nsravna zahteva zdela — nesramna. Tako vsa| je bilo sklepati po jezi, v katero ga je spravila ona slovenska gospa se svojo zahtevo. Nikdar ne bom delal takih neumnosti, pa če imam izgubiti vse Slovence 1 — Tako je menil mož z vso svojo resolutnost|o!... Mi bi sicer lahko opozorili g. PJnota, da je s stališča svojega lastnega interesa napravil s tem morda še veliko večjo . . . neumnost, nego bi b?! slovenski račun ia slovensko delo in slovenski denar. Toda, g. Pino je gotovo pameten in moder mož, ki ne potrebu|e naših nasvetov. 13 kako/ dobri prijatelji njegovi se obračamo do slovenskega občinstva, s to le prošnjo : če se že noče odreči pravici do zahtevanja slovenskih računov, pa naj izvaja edino logično konsekvenco iz lastne izjave, gosp. Pinota: češ, da raje izgubi vso slovensko klijeatelo, nego da bi delal take neumnosti I Ustrezite mu tore| 1 Hohenzollernci v Rumunski. Vprašanje : kako Je dinastija Hohenzollerncev postavila temelje svojemu obstanku v Rumunski, nI zanimivo samo radi obletnice, ki je padla na dan 12. julija, ampak še bolj radi važnih dogodkov, ki se odigravajo sedaj na Balkanu: Rumunska sama datira od tedaj, ko sta Vlaška in Moldavska izbrali Aleksandra Cuza skupnim knezom. To je bilo dne 17, januarja 1859 v Jassyj. Ko se |e Cuza, prisiljen po zarotnikih, dne 23. febru- arja 1866 odpovedal prestolu, sklicala je začasna vlada narodno skupščino, ki je izvolila knezom fiacdrijskega grofa Filipa, ki pa je odklonil izvolitev. Na to {e bil s plebiscitom, ki je trajal od 14. do 20. aprila 1866, i s voljen za kneza princ Kari Hohen-zollernec, Član katoliške veje pruske dinastije. Porta pa je, sklice vaje se na pariški dogovor, protestirala proti dogodku v Bukarešti in je zaprosila velevlasti, naj na konferenci urede rumunsko vprašanje. Tudi Rusija se je pridružila protestu Porte in jej zahtevala, naj se uvede stanje, kakor je ob - i stajalo pred knezom Cuzo. Mejtem pa staj Napoleon HI in Bismarck, ki je že tedaj; pripravljal vojno proti Av-j s t r i j i, odobrila dogodke. Vojna, ki je iz- j bruhnila med Prusifo In Avstrijo, je onemogočila zahtevano konferenco velevlasti. Tedaj se je Porta odločila, da okupira Rumunsko, ali mej tem je knez Kari že vstopil v Bukarešto (22. maja 1866) in je, položivši prisego na ustavo, telegraf Čno obvestil Potto, da bo spoštoval vse nje pravice. Porta je odnehala od okupaci|e in je s sklepom, datiranim z 12. julija 1866, priznala Karola Hohenzollerca naslednim knezom Rumunske, zahteva|e od nJega samo to, da pride v Carigrad in da esebeo zaprosi investituro. Dne 24. oktobra so ga priznale tudi velevlasti. Brzojavni promet z Romunsko in Bolgarijo. V prometu z Romunsko zasebne brzojavke v dogovorjenem in šifrovanem jeziku do nadaljne odredbe niso dopuščene. Brzojavke z Romunijo Ia Bolgarijo so podvržene velikim zakasnitvam ter se jih do nsdajne odredbe sprejema le na odgovornost odpošiljateljev. Iz Skednja. Videvšj živo potrebo slovenskega zdravnika za Škeden| in Sv. Mar. Magdaleno, se je stopilo na željo večjega števila družin v dogovor s slovenskim zdravnikom g. dr. Pečnlkom, ki Je voljan prihajati za začetek vsak dan v S ;edenj. Zdravnik sprejema od 3l/2 do4x/a popoldne v hiši g. Cezarja Karlžaf št. 125 v Š!M>n> avtonam posodo fo oun om Slavnemu občinstvu naznanjam, da sem prevzel dobrozeano trgovino jestvin Antonija MiheliČ v Trstu, ul. Rojan št. £ FRAN SLUGA. Velik* zalog* dvokoles Is ilvalnlh strojev, gramofone*, -fc..tr..n p* B«tjel-U, O.rloa, Stolna ulico. št. a ln 4. ■ohanlčna Oeiavnioa. — Prodaja na Obrok«. C"aiki franko. Velika ialoga veakovrttalh atrojev rabljenih po oeal Gdlikov. miini LOSONCZ & H 4?VAN hh^^h^hm akc. družbe Bors. Mišk. & Debrez. Istvan II Največja mlinska obrt Avstro-Ogrske. - Izdeluje vsak dan 70 vagonov. - Akcij, glavnica In reserve IO mil. K. II Mlini rekonstruirani in spopolnjeni po na'moder. tehniki, izdelujejo najbil.še vrst moke, mm^—m Glavna zaloga za Trst, Furlanijo, Istro in Dalmacijo *mm— F. LENTIC, TRST. ULICA FELICE OEHEZIAN $T0. 5. - TELEFON 26 42