11. štev. V Ljubljani, dne 3. junija 1899. IX. leto. Izhaja 1. in 3. soboto vsakega meseoa ter stane za vse leto 80 kr., za pol 'leta 50 kr. — Za oznanila plaCuje se od đvostopne petit-vrste 8 kr. Če se enkrat tiska; 12 kr. če se dvakrat, in 15 kr. če se trikrat tiska. — Večkratno tiskanje po dogovoru. — NaroCnina in inserati blagovolijo naj se pošiljati ,.Narodni Tiskarnl" v Ljubljani, vsi spisi in dopisi pa uredništvu „Rodoljuba". — Pisma izvolijo naj se frankirati. — Rokopisi se ne vračajo Luteranska doba na Slo-venskem, i. Pri nas se včasih se govori o tem, da smo Slovenci bili nekdaj luterani, in da so bile tedaj tuđi velike kmečke ustaje. Ker je ta doba najlepša slovenske zgodo-vine, in o isti pa naši duhovniki in učitelji ne govorijo in ne pišejo radi, jo hoćemo v kratkih potezah tukaj popisati in to na podlagi tedanjega gospodarskega razvoja. Razumevanje gospodarstva kakega časa razjasni tuđi takratne dogodbe. Ljudje se ne bijejo v prvi vrsti za kako vero in ne bijejo se za kakega kralja; vsaki ustaji, vsaki vojski mej narodi je podlaga kako gospodarsko nesporazumljenje, ali teženje gospodarskih strank. — Da se lože gospodarsko stanje razume ob času luteranstva na Slovenskom in kmečkih ustaj, treba je narisati v kratkem zgodovino gospodarstva pred 15. stoletjem. Po razpadu velike rimske državo pred kacimi 2000 leti in po nastopu kršćanske vere so se selili razni narodi proti zdajšnjem Italijunakom, Grškem, Španj-skem in Francoskem. Vsa p]vropa jo bila tedaj već sto let veliki bojni tabor. Bojno čete, kar jih jo bilo preveč v Aziji, pri-vihrale so v Evropo iskat novih selišo. Te so projSnjo prebivaleo Evrope podilc proti jugu in zapadu, in tako jo nastalo združenje v nove narode. Ob toj selitvi narodov pridonio tuđi mi Slovenci v naše kraju ter zasedemo tuđi dosti sveta v krajih druzoga slovanskega juga. Ko so seljenje ustavi, začnojo posamozno četo poljedolstvo kot trajno delo. O ropu so no moro dolgo životi. Močnojše, v vojskovanju vajeno četo si podvržejo manjše, ali žo mirno v poljedelstvu živečo in so posta-vijo tako gospodarjem istih. 8 tem pod-vržonjem so začno prvo zgodovinsko državno življonjo po Kristu. Zmagovaloi si razdelijo zemljo in podvržono ljudi in jih vladaj o. Ti postanemo plemenitaši, in iz njih se voli kralj. Podvržoni morajo poljo obdelovati, ti so krnetjo. Ti s© voiejo na svojo gospode » tem, da dobijo nekaj zemljo proti temu, da dolujo gospodi tlako. To gospodarstvo nahajanio v vseh prvotnih državah. Tuili pri Rimljanin, Grkih začolkoma, ko državno življenje započnejo dolgo pred Kristom. Pri toh postanojo pa tokom časa novo podvrženi narodi sužnji. (Suženj nima nobetiih pravic, tlakar pa vsaj nokaj po gospodnrjih priznati ih.) Par 8to lot pred Kristom pa so razvije iz indijanskih sužnjov tlakarstvo, kakor po Kristu im Nomškom, moj Slovani in mej Homani. — Rimljani so dosti most pustili *Udi izven Italije. Ta mosta so mej navodno Belitvijo narodov skornj popolnoma propala. Le v Italiji jih je nekaj ostalo. Novo nastale kmečke države nišo začet-koma se imele in mogle imeti meščanstva. Sčasom, ko se je razmerje mej gospodo in kmeti že uživelo, in se delo v kmetiji že razvilo, ko je že precej zemlje obde-lane, pridejo iz raznih krajev tujci kot trgovci, ki prinašajo razne stvari v zameno. Ti se mej kmeti kot trgovci naselijo. Za-četkoma si kmet sam vse napravi, kar mu v pohištvu in orodja potreba. Ženske tkajo in delajo obleko. One tuđi napravljajo medico in pivo. Ali ko katoliška cerkev mej narodi nastopi, se sezidajo grajščine in samostani, torej kraji, v katerih več ljudi se shaja. Tam, kjer je vojvoda ali kralj imel svoj dvor, tam posebno, ali kjer je bila kaka posebna čudežna cerkev, ali dvor kakega škofa, tam okolo so se naselili trgovci in rokodelci in tako so nastala mesta in meščani kot tretja vrsta ljudi. Tam so se tuđi zdaj vršili semni. Ta mesta nastajajo na Nemškem sele v času od 8. do 12. stolotja. V tem času se moramo malo okolo ozreti, da lože razumemo na-stop luteranstva ter kmečkih ustaj v 16. stoletji na Slovenskom. Poglejmo to življenje Nemcev ter Slovanov v obližji Nemcev. Kmetijo so bile v 8. stoletji že toliko osnovane, da se je žo precej redno gospodarilo. Ljudij ni bilo dosti, zemljo veliko. Nekaj obdelane in vso še ne obdelano zemljo obdržuli so si vojvodi gori navedenih zmagovalnih čet. Drugo so razdelili mej svoje spremstvt), mej ljudi svoje vojaško četo; nokaj zemlje jo ostala skupna last podvrženih, nekaj so jo le-ti dobili razdeljono v manjšo kose. Ti podvržoni so morali delati, drugi so gospodarili. Ti manjši gospodi so bili razdeljoni po vseh krajih, tako da so lahko nadzorovali kmoto in urejali delo. Ti go-spodujoči ljudjo so imeli prečoj zemljo sami. To zemljo so imeli tako v svoji roki, da so bili sicor prosti gospodarji isto, ali so jo morali najstarejšemu sinu po smrti zapustiti. Uo sina ni bilo, prišlo je dotično posestvo v roke kralja, vojvode nazaj, ki ga je zopot drugemu dal. Ta po-sestva so bila velika. Ti veleposestniki nišo začotkoma svoja veleposestva sami po tlakarjih obdelali, dali so jih kmetom v uživanjo proti odrajtovanju živil dola in službovanja. Razvilo so jo tuđi mej kmeti in veloposestniki razmerje, da je posestvo, ki jo bilo kmetako, in je gospod I u bi I višji lastnik istega, dokler jo kmet živci, bilo kmetu do smrti v uživanje pre-puačeno, in jo moral plemenitaš po kmetovi smrti ga njegovomu sinu dalje v uživanje propustiti. Kar jo bilo skupne lasti, uživali so kmoti in veleposestniki vkup. Za vso tu dobroto morali so kmeti zidati grajščinska poslopja ter storiti vso drugo za plemenitaša. Istega so morali kmetje živeti. Oddajati so mu morali od svojih pridelkov, kolikor je hotel. Sčasom so se te davščine določile. Ali gospodje se nišo zmiraj teh določil držali. Grajski pisarji so pisali knjige, v katerih so bila zapisana posamezna kmečka zemljišča, pa tuđi dolžnosti kmetov. (Iz teh so nastale današnje zemljiške knjige pri sodiščih.) To gospodarstvo se zove naturalno-fevdalno gospodarstvo. — V tem bolj rednem življenju se je kmet pomnožil. Treba je bilo dobiti za več ust hrane. Začeli so krčiti velikanske hoste ter delati iz njih polja, travnike, ter so se iste razdelile, ko že prej obdelano zemljo. Nekateri kralji, kakor Karol Veliki (768—814) je sam s svo-jimi kmeti urejal kmetijstvo na svojih ve-leposestvih. Bil je najboljši urejevatelj srednjeveške velike kmetije. Imel je veli-kanska posestva. Na vsakem teh imel jo svojega vavpeta. Ti vavpeti so dobili od kraljev precej pravic, oni so kralja name-stovali. Tako so nastali mogočni grofi iz takih vavpetov, ker so se spreobrnile za-četkoma preklieno jim dane pravice njim in njihovomu rodu lastne. Ali tuđi drugi veleposestniki so si prideli različna imena, ki so plemstvo označili. Marsikateri teh plemenitašev pa je tuđi pozneje nastal iz kmeta, ki je bil dosti previhan, da se je v kraljevi službi kot vavpet obogatel, ali pridobii kako prazno veleposestvo potom ženitve, ali v zvosti ali nezvesti službi. Tuđi služabniki druzih veleposestnikov so v službi istih obogateli ter pridobili veleposestva ter se v plomenitašo spremenili. Kdor jo bil premetenejši, tišti je zlezel naproj, in ko je bil na konju, ga je silovitost držala ter mu pomagala množiti promoženje, Pripomniti jošo tuđi, da čest ni bilo, da jo bilo težko občevanje. Bilo je tedaj vse tako, kakor je močnejši človek hotel. Kar jo meč in moč hlapcev premogla, to je bilo pravo. Kralji so bili z malimi izjemami zadovoljni, da so jih velikaši v miru pustili tor jih priznali kot take. (Daljo prih.) Za negotovimi nameni. SlovaSki spisala L. Podjavorinska. »Gudno, da si mo spoznal, Samko, kor so žo nisva vidola tako dolgo. Mislila sem si, da si Že popolnoma pozabil na-me, da si so — že — oženil,« dostavila je naglo, pogledavši na Samkov klobuk, ozal-san s svežim »perjem«. »Imam še čas za to; morda na josen. V vojsko mo sicer no vzamejo, kor som sam z matorjo pri gospodarstvu, toda dovođenja za ženitov so nimam . . .« Minil je tronutok sitnoga molČanja. Oba »ta se zaglobila v svoje misli; oba sta se spomnila onega večera, ko se je odigral med njima, po plesu in zabavi, prvi in poslednji zabavni prizor. Samku so sedaj pri pogledu na njo prišle v spo-min materine oštevke in posmehovanje tovarišev in — rdečica ga je zalila. Zrne-san je dvignil klobuk ter hotel oditi. »Počakaj,« ustavila ga je Zuzka, »greš v krčmo? Pojdi, nekdo te tam caka!« »Ne, mene nikdo ne caka!«, odvrnil je z negotovim glasom; »zato pa pojdem. Ali ti ne pojdeš?« Ona je odkimala z glavo in trpek nasmeh ji je prešinil lice. Stala je s stis-njenima ustnicama, gledaje za odhajalcem. Potem se je pripognila po čevlje in, ko je zopet dvignila glavo, zagledala je Samka, kako jo ogleduje. Njiju oči so se za tre-nutek srečale, toda mladenič se je urno obrnil ter vznemirjen korakal v vas. »Spoznal me je,« mislila si je Zuzka po njegovem odhodu, »spoznal me je, toda že je popolnoma drugačen, nego je bil takrat: ponosen je, zato ker je bogat, čelo se ji je nekoliko zmračilo, toda kmalu je zopet posmehljivo pomajala z okroglimi rameni. »Kaj meni mar zanj? On je itak nekako čuden — tako tih, kakor ovca — ojoj, zares bi ga ne mogla imeti rada...« Čez trenutek je že veselo hopkala navkreber po brdu k domači hišici, ki je čepela na rebru, kakor lastovičje gnezdo — vsa razdrapana. Stopila je v sobo, skoraj prazno, hladno in neprijetno ter jela sla-čiti pražnjo obleko. Iz škrinjinega pre-dalčka je izvlekla malo zrkalce v okrog-lem, kositarstem okvirju, ter ogledovala se v njem, sklonivši glavo na stran in mežikajoča z očmi. Potem je stopila k materi, ležeči ob steni, kjer ji je bila rano postljala. Kmalu na to je prišel tuđi Mi-kula z veselo novico, da se mu je posrećilo, nakupiti javora za košičke. Bil je videti nenavadno vesel; sive, malo oči so se mu kar svetile. Zuzka je slutila, da se je morala nekje vršiti dražba na javor. Ko je pozno zvečer odšla Zuzka ven, opazila je pri oknu neko postavo. Začuđena je stopila bliže ter spoznala Samka. Pri luči, ki je bliščala skozi okno, je vi-dela, da se smohlja, in da se njegove oči svetijo v radostnem, toda čudnom blesku. »Prišel sem, Zuzka, da vidiš", da se no izogibljem, niti se bojim vašega Po-zora!«, rokel jo smejaje. Zuzka se je začudila njegovim besedam, pa Šo bolj temu, da je prišel. »Toroj ti je res dokaj mar za to, naj si no mislim o tebi, da so bojišV«, vprašala ga je, upirajo vanj svojo crne oči. Tobi je baje vsejodno, kaj si jaz mislim — kaj jo tobi mar za to?« Stanko jo postal zbegan. Ni vedel, kaj naj odgovori na to. Zaćol so je joziti na samega sebe, čemu jo prišel sem in kaj tu prav za prav išče? V zadregi jo lo molčal ter pulil z roko slamnato bilko iz nizke strehe. »Čemu si takrat tako naglo odšla, Zuzka? Vidiš, jaz sem te tu iskal, ko ste vi bili že v svetu — a ti nisi niti pisala.« »Kaj bi ti imela pisati? Saj si lahko živel tuđi brez tega in nemara da so ti dve leti nisi niti spomnil na-me,« spod-badala ga je, z radostjo opazujo obrat njegovih mislij. »Mislil som večkrat nate, in bilo mi je zelo žal! Čemu si odšla V Vidiš, jaz sem te imel močno rad!«, priznaval ji jo naivni mladenič svoje občutke, in ni mu prišlo niti v glavo, da bi jih tajil pred Zuzko. Prišel je s plesa, vesel, razpaljen in nenavadno zgovoren. Zuzka se je zgrozila pri njegovih poslednjih besedah. Mla-denčeva izpoved je prišla tako naglo, tako nepričakovano, da jo je takoj prevzela neka vročinica. Kaj, ko bi se tuđi sedaj resno zaljubil va-njo?! (Dalje prih.) Politični pregled. Položaj. V zadnjih tednih je postal splošni politični položaj v naši državni polovici jako napet. Mej avstrijsko in mej ogrsko vlado je nastal razpor, vsled kate-rega se je več dni mislilo, da se zgode velevažne premembe. Govorilo se je ćelo o odstopu avstrijske in ogrske vlade in tuđi o odstopu ministra zunanjih del, ki je največ kriv vseh teh homatij. Položaj se vedno ni razjašnjen, ker nobena vlada neče odnehati, cesar pa je vladar oboh državnih polovic in se zategadelj ne more odločiti na nobeno stran. Nemške zahteve. Na binkoštno ne-deljo so nemške obstrukcijske stranke obelodanile svoj program, katerega uve-ljavljenje zahtevajo, da nehajo od svojega veleizdajskega počenjanju. Nemški program, je rekel dr. llerold, je pravi rabelj-ski program. Z njim zahtevajo Nemci po-polno oblast in gospodstvo nad drugimi narodi. Slovencem na Koroškem in na šta-jerskem odrekajo vsako pravico, ćelo slovenskih porotniških obravnav jim ne do-volijo. Primorsko pa hočejo izročiti Lahom. Ce bi se poskusil ta program uveljaviti, priđe do revolucije. Izvrševalni odbor desnice je imel dne 25. m. m. sejo, v kateri je vladi iz-rekcl popolno zaupanje. Da so slovenski zastopniki podpisali to izjavo, je bila velika neumnost. Mirovna konferenca v Hagu se je sešla minole dni, Ves svet se ozira z zanimanjem na posvetovanja odposlancev velesil, saj pozna grozoto vojne in nje slabo gospodarske nasledke, a upanje, da se res kaj bistveno važnoga doseže, je postalo majhno, ker so se koj prve dni pojavila nasprotja. Domaće in razne novice. Deželni zbor kranjski. V 20. seji dno lil. maja jo duž. /bor sprejol zakon o ustanovitvi zaklada za melijoracije in javna dela. S tom se na jedni strani omogoči največja štedljivost z dež. dohoditi, da no bo potreba dež. doklad zvišati, na drugi strani pa ho zagotovi hitrejša izvršitev potrebnih naprav. V 21. seji dne 16. maja so jo raspravljalo o konsumnih društvih. Poročevulec jo bil dr. SchalTer, ki jo po-jasnil razmoro in slabo strani zadružništva na Kranjskom, na kar so bili sprejeti na-slednji predlogi: 1. Na pravi podlagi orga-nizovane, potrobam prebivalstva primorno in dobro upravljene kmetovalske zadruge, so za kmotsko probivalstvo prav primerno uredbe, katero je žoleti, in katero ztimo-rejo gospodarsko koristi izdatno pospešo-vati, vslod čosar zaslužijo občno pod poro. — 2. Doaodanji razvoj kinetijskega zadružništva na Kranjskom se v obče no moro smatrati dobrim, in sicer iz naslednjih raz-logov no. Ker že razmorjo v številu mej kmetijskimi zadrugami v ožjern smislu in mej konsumnimi društvi ni primerno; po-izvedbe kažejo, da se ćelo kmetijske zadruge bavijo s spekulativnim trgovanjem, s kolonijalnim in manufakturnim blagom, ne pa le konsumna društva; ker se toči vino na drobno in še ćelo žganje, kar pa je zelo obžalovanja vredno, kakor v kaki javni gostilni, ker se tuđi nečlanom toči, in ker se kaže, da se dovoljevanju kredita ne drži pripustna meja, in ker računi vodstva ne odgovarjajo v mnogih ozirih načelom vrejenega trgovskega knjigovodstva. — 3. Dež. odboru se naroča, naj dalje poizveduje o kmetijskem zadružništvu na Kranjskem. — V večerni seji istega dne je bil sprejet predlog glede zgradbe želez-nice Trebnje-Tržišče, za katero je dežela obljubila pod poro 100.000 gld. Pri tej pri-liki je posl. Božič se zavzel za podaljšanje vipavske železnice do Postojne, in je bil dotični njegov predlog sprejet. V tajni seji je dež. zbor sklenil uredbe plač deželnih uradnikov, na kar je bilo zasedanje zaključeno. Klerikalno izdajstvo. Naši popje so spet enkrat pokazali svojo izdajalsko naturo, njim je narodnost vedno le stvar, za katero se zanimajo samo kadar mislijo, da jim prinese kaj dobička, sicer pa so vsak hip pripravljeni, prodati svoj narod za vsako ceno. Zadnjič se je v listih nazna-nilo, da so drž. posl. dr. Ferjančič, drž. posl. Povše in župan Hribar sklenili, skli-cati shod slovenskih državnih in deželnih poslancev, ki naj protestuje proti tolovaj-skemu programu nemških strank. Nemci so s tem programom pokazali, da hočejo Slovence žive pokopati, zlasti zunajkranjske Slovence. Ves svet je bil jedin, da moramo Slovenci proti nemškim naklepom najslovesnejše protestovati, a kranjski kle-rikalci so imeli toli drzno čelo, da so odrekli udeležbo. To je tolik skandal, da se mora klerikalna stranka pristuditi vsa-kemu, kdor ima še iskro rodoljubja v srči. Fej, trikrat fej klerikalni stranki. Klerikalno poštenje. Ko so so zadnjič vršile v Ljubljani občinsko volitve, napoli so klerikalci vse moči, da bi vsaj v tretjern volilnem razredu prodrli s svo-jimi možmi. Troškov se nišo bali. Najeli so ćelo vrsto lijakarjov, kateri so morali klerikalne volileo voziti na volišče, in na-ročili pijaco in jedil v raznih gostilnicah, da »svoje« ljudi primerno okropčajo. Kakor znano, so klerikalci grdo propadli. Pokazalo so jo, da pripadnjo v Ljubljani h klerikalni stranki samo politično smeti. Najlepšo pa jo, da klerikalci nečojo sodaj plačati niti lijakarjov niti gostilničarjev. Vso tirjatve znašajo okolu 300 gld., a klerikalci so čisto nič ne zmenijo za plačilo, tako, da jih morajo oškodovanci sedaj to-žiti. Pa naj kdo rečo, da klerikalci no ociganijo vsacogu, kdor jim količkaj zaupa, »Vseslovenska delavska slavnost.« V Ljubljani obstoji društvo »kršč.-socialna zvoza«, pri katerom so sami dolavci in sicor no ravno najboljši. To društvo si je omislilo zastavo in jo na dotično slavnost dno 28. maja povabilo v Ljubljano tuđi mnogo kmetskega in dolavskega ljudstva z dožole. Slavnost jo pokvaril dož, tako da udoležniki nišo imoli druzega užitka, kakor da so slišali nekaj neslanih govo-rov. Slišali so pa tuđi ljubljanskoga fcne-zoŠkofa čudni govor v nunski corkvi. Škof je govori I kakor govori nuvadno. Gotovo je najalabši pridigar na Kranjskom. Na prižnici skače sem in tje, mnha z rokami °£ sebe, tolče po prižnici in govori s tako strastjo, *da se mu beaede kar v Ustih lomijo. Ko bi knezoškof slišal ljudi Po aeželi, kako govore o njegovih pridi-ph, bi si pač dobro premislil, predno bi se ^daj javno nastopil. V nunski cerkvi Pa je škof prekosil samega sebe. Njegov govor je bil po vsebini breztakten in sn»ešen, in so tuđi najpobožnejši Ijudje 1Zrekali o njem jako oštro sodbo. Glede javnosti nam je samo se omeniti, da so lli udeležniki razdeljeni na dve skupini: a tiato, ki kaj pod palcem imajo, in ti *o se mastili s pečenko, in pa na tište, fcl nimajo nič pod palcem in ki tuđi pe-^enke nišo dobili. Na slavnosti delavskih stanov — pa tako razlikovanje! S »šnopsom« delajo. Politikujoči naši ^Unovniki hočejo za vsako ceno resiti kmetski stan, pa resiti, tako da bo po- '°rno stal pod njihovo komando, če ne, *jaj rajše pogine. Najboljše sredstvo za ^osego tega namena so zdi duhovščini— Sn°ps- Z veliko Ijubeznijo se je oprijela oftenja šnopsa. Prvo šnopsarijo vodi ško- Ov Ijubljenec starotrški kaplan Hauptman, 1 je znamenito povzdignil šnopsunje v v°jem okraju. Njegovi uspehi ne dajo ^gim kaplanom miru, in zato se po kon- "^nih društvih šnops prav pridno toči. lWalci smo mnenja, da je žganje prava *8reča za vsako ljudstvo, naša duhov- lrift pa je drugačnih misli. Po njenem nenju je treba, da popije ljudstvo kar . °goče veliko šnopsa. Da se to doseže, |n 111 Klerikalna posojilnica v Corknici pro-a koncesijo za točenje šnopsa in pre-°cevanje tujcev, tako da bi šnopsa pijani J Je kar v njeni hiai prenočevali ter ^hko Popivali, doklor bi kaj v žcpu imeli, čelnik te človokoljubne posojilnice je epkniški dekan Ku usto li. ^ Cerkljah na Dolcnjskem bodo ^ l boljo rečeno, krščeno vino in j^anJ° Pili> l»r bocloino tam ob nodoljah Podi^nikil' « «v»jimi dekleti na katoliški p« .?* plesali, gospod kapolan nam bode *4ke Pctroloj, josih, kolomaz in druge s6 j teGi prodajal. Oj, to bodo vosdju! Mi ^t\ . lJ voHolimo, kako h« bodemo na ^va olka dohivanja konsumnega dru-fulci pošttJ»>o nii|)ili in zabavnli, vi libo-^iHlil^8 pR bodoto kiHl«> «rl«^dali tor *i |**Kodi'\^1 bodt'lno P« rtikli, prav Vam jjL: y H0 Pa ui»^ B- Jhiiozu pokorili. *K i*n*hl v ccrkvi aJi župnik in ka- S°V^i»nir °,nfifSa 80 nnrn l)iSo: "olol >i*nt I1 Vlj° minol° kvatern« "*»- 'Dl ^ozji imel pei« litanije pred izpostavljenim Najsvetejšim. Toda župnik gospod Zorec ni bil istega mnenja; iz za-kristije je zakričal parkrat nad kaplanom: Tiho bodi! Ker se pa kaplan v zapričetem svetem opravilu le ni dal motiti, stopi župnik pred oltar, iztrga molitveno knjigo kaplanu iz rok rekoč: »Sedaj sem še jaz tu gospodar, kaplan ne bo mene koman-diral.« Kaplan se pa le še ni dal ustrašiti, ampak vzel blizu klečečemu dečku molitveno knjigo ter iz iste nadalje pel litanije. Župnik pa mu vzame še to knjigo, in sedaj kaplanu ni preostajalo druzega, kakor sredi v litanijah prenehati. Ljudje, v obilici navzoči v cerkvi, so se zgražali nad tolikim javnim pohujšanjem. Navedeni fakt pač kaže, da imajo naši kleri-kalci prav, če kličejo ob vsaki priliki: »Vera je v nevarnosti!« Da! Toda, kdojo spravlja v nevarnost, o tem glasno priča navedeni dogodek. Deželne podpore. Kakor v preteklih letih bode deželni odbor tuđi letos neka-terim škrofuloznim otrokom podelil podpore po 50 gld. iz deželnega zaklada, da jim bo mogoče iti v morsko kopelj v Gradeži. Dotične prošnje naj se pošljejo do 10. junija t. 1. deželnemu odboru, morajo pa biti podprte s krstnim listom, z zdravniškim ter ubožnim spričevalom. častno občanstvo je podelila občina Planina pri Vipavi dez. poslancu g. Ivanu Božicu. Prepovedana spominska plošča. — Tržaški mcstni zbor je svoj čas sklenil, da vzida v mestni hiši spominsko ploščo, katera naj bi bila spomenik shodu laških županov primorskih, na katerem se je protestovalo proti ustanovitvi hrvatske gimnazije v Pazinu. Namestništvo je ta sklep razveljavilo. Proti temu se je obč. svet pritožil na ministerstvo, katero pa je, kakor je bilo naznanjeno v zadnji seji obč. sveta, ta rekurz zavrnilo. Zdaj se ho-čejo Lahoni priložiti na upravno sodišče. „Proč od Rima". Tržaški »Piccolo« javlja iz Gorice, da hočejo nekateri pre-bivalci »Lissovizze« (krajevni repertorij c. kr. stat. komisije tega imena ne pozna) prestopiti k pravoslavni veri in sicer radi tega, ker spadajo pod dve župniji. Obrnili so so baje žo v — Zader. Verjctna ta vest pač ni. Konja vkrad<*na. V torek zvečer je posestnik Franc Campa p. d. Beljček iz Žigmaric pri Sodražici svoja dva konja zaprl po navadi v hlov ter šel počivat. V sredo zjutraj je hotel iti konja krmit, a ni našel več v hlevu. Konja sta »prama«, eden 14, drugi 15l/s posti visok, mali konj je 5, večji U leta star. Vredna sta okoli 350 gld. Tatvino so najbrž izvršili cigani, kateri so ee klatili okrog Sodraiice. Zdaj se vidi, kako potrebna jo v Sodražici orož-niska postaja, kateni nam je sicor zago-tovljena in začne poslovati z mesocem oktobrom. Nezgoda na železnici. Na progi južno žokv/.nicd mcj postajama Ljubljana in Borovnica in sicer pri Brezovici jo 22. maja tržaški vlak podrl topničarja Ivana Zakrajška, kateri jo bil na glavi novarno ranjen. Požar. V noči 23. in. m. je gorolo v tovarni za sukno v Mostah (občina Brez-nica). l^kodft znaiša 500 glđ. na-prej pa po ^/a^/o, ter daje posojila na posestva tuđi na ta način, da prevzema potom odstopa vže vknjižene dolgove proti 43/4°/Oj oziroma 4l/2°/o obresto-vanju. Obresti se plačujejo vsacega pol leta naprej? z njimi pa plača vsak dolž-nik tuđi toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo vsako leto ravno 5°/0 od izposojenega kapitala, tako da se ves dolg polagoma poplaća. Vožnje karte in tovom! | listi v ^V M E> li IK (>• Kralj, belgijski poStni parnik | Red Star Linie iz Antverpna j naravnost v ' Novi Jork in Filadelfijo. [ Koncesijonovana od visoke c. kp, avstrij- ' ske vlade. Pojasnila daje rado voljno Rod Star Ldnie Dunaj IV., Wiednergiirtel št. 20 ali pa Anton Rebek Kolodvorske ulice štev. 29 v Ljubljani. Postranski zaslužek trajen in rastoč, ponuja se spoštovanfm, deloljubnim in stalno naseljenim osebam s prevzetjem zastopa (lomače zitva-rovrtim* družbe prve vrste. Po-nudbe pod 91t.79§u Gradec, poste restante. Vizitnice priporoča ,Narodna tiskarna" v Ljubljani- F.P.VIDIC&Co.vLjuUjani ponnjajo po najnižjilt eetiali vsakokoll množino zidarske opeke zarezane stresne opeke (Strangfalzziegel) rudeče in črnt% z zraven spadajočo stekleno saresano opeko in strešnimi okni iz viitega želesa lončene peči in štedilnike lastnega izdelka Boman-ceraent Jastnega izdelka Dovški portland-cement kakor vse v stavbinsko stroko spadajoče predmete. 9BT IMalnižje cene!!! "V8 (G72~h) (/.fdREINiR- |y* Kheippova sladna kava Že leta sam fzpricano Izvrstna prfmes k bobovi kavi. — Pri živenih, srcnih, želodecnih boleznih, pri pomanjkanju krvi etc. zdravniško priporočena. — Najpriljubljenejsa kavina pijaca v r»i*9*s&.s&9&9*v* stotisočero rodovinah. ^»ctfl»!«#*wa«w«n<» Cenjena gospodinja! Ne dajte si vsiljevati drugih izdelkov cikorij, ampak zahtevajte povsod najboljši pridevek k pravej bobovi kavi, ki Vam bode gotovo ugajal, to je iz Čiste cikorijske in sladove tvarine napravljena domaća ,,Kava" in „Sladna kava družbe sv. Cirila in Metoda". ff2T IDcTbi^ra, sa povsod! T£Q Glavna zaloga pri: I Vi JellSlČillll v Ljubljani. Kava družbe ev. Cirila in Mefcda! Sl&daa kava dražbe iv. Cerila la Metoda 1 Odgovorni urednik dr. Ivan Tavčar. Laatnina in tisek .Nacodne Tiakarne" v Lju