St. 83
BlataojjJtlCTlal (tem
V Trstu, v žrtrfk 13. aprila 1922
Posamezna številka 20 stotink
Letnik XLVii
ahaja, izvzemSI ponde!jek. vsak dan zjutraj. Uredništvo: ulica sv. Frančiška \stikega št. 20, I. nadstropje. Dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefrankiram ajo,	se ne vračajo. Izdajatelj In odgovorni urednik
tiskarna Edinost Tisk tiskarna Edinost Naročnina L 19.50, pol leta L 32. —, in celo leto L 60.— Telefon uredništva in uprava št 11-67.
oisma se ne sprejemajo, __
Štefan Godina. — Lašfc^k ti maša za mesec L 7. —, 3 iWece L, IS fea inozemstvo mesečno 4 lireSfckJ^
EDINOST
Posamezne številke v Trstu in okolici po 20 stotink. — Oglasi se računajo v širokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 cent-osm tnice, In zahvale, poslanice in vabila po L 1* —, oglasi denarnih zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po 20 st beseda, majnanj pa L 2 — Oglas1 naročnina In reklamacije se pošiljajo izklučno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv-Frančiška Asiškega štev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva in uprave 11-57.
POTREBA PREPORODA
V elika mednarodna konferenca se je 1 so mogle izostati Zakoni so postali kos pa-pbrala v Genovi ravno v začetku Velikega 1 pirja. Razpasla se je splošna pravna po-ledna. Želimo, da bi imela ta slučajna oko- I kvarjenost, ki je objela vse državne usta-liščina svoj dober pomen in da bi konec nove od vlade same do zadnjega urada v konference bil za vse narode Velika noč,: najzakotnejši vasi. Vlada sama ;e sicer iz-
!:ačetek novega življenja. Vsem narodom [ dajala zelo stroge naredbe. Izdajala p* jih e potrebna gospodarsko m moralno vsta- je le zato, da bo z njimi krita, brez poseb-enje, potreben jim je preporod, da po- ne skrbi, ali se bodo izvrševale aii ne. Raz-stanejo sposobni za nove naloge. In to velja ni državni uradi so to instinktivno ugenili. o italijanskem narodu in o italijanski dr- In kako bi ne, ko so se pač vlade same na-
žavi v isti ako ne še v večji meri kakor	A**1----" -*-1-1 1--u: - —; in
o drugih narodih, ki so poslali svoje zastopnike v slavno ligursko pristanisče. Narod in država sta sicer dva različna
ustanoviti, le v naprej prouči vprašanja, j Mi branimo pravice vseh držav, tudi tistih, vsebovana v 5. točki prograjpa v Cannesu, ki nimajo velike važnosti, toda potrebno da se doseže definitivna organizacija in bi bilo, da nekatere teh nastopijo direktno — J"1- n-1" —Jt---za svoje pravice.»
hajale takorekoč v stalni borbi z zakoni in celo z ustavo. Incidenti radi zlorabe odlokov - zakonov s strani vlade, ki so se pojavili na zadnjem zasedanju rimskega se-j>cjma, toda kljub temu sta do gotove mere nata, so za presojanje te splošne pravne lerazdružljiva. Narod je naravna in od dr- j pokvarjenosti zelo poučni. Nočemo se spu-žave neodvisna organizacija človeškega | ščati v bistvo zadeve. Vpra^nje, kako in
jiateriala, medtem ko je država plod človeškega dela. Človek si je ustvaril državo
koliko so posamezne vlade kršile s svojimi odloki - zakoni državno ustavo, nas tukaj
ease. Vsled tega mora biti razmerje med ne zanima. Pri razpravi v senatu pa so pa-nai-cvdom in državo tako, da služi država dle besede, ki potrjujejo vse, kar smo rekli
narodu vedno le kot sredstvo za dosego 'astnega cilja. Ta cilj je splošna duševna in gmotna blaginja naroda. Vse državne ustanove od vladarja do zadnjega orožnika mo-
o splošni pravni pokvarjenosti / državi. Senator Fratellini je na eni seji naravnost pozival državne urade, naj nikar ne izvršujejo nekaterih odlokov-zakonov, ki so jih
imeti svoje pravo, brezpravne države si ni oogoče misliti.
Dokler smatra narod državo za to. kar ui morala biti, t. j. dokler vidi, da je on cilj
*ajo služiti temu vzvišenemu cilju. Na sploš- izdale posamezne vlade v zadnjih letih! S .ejše ustanove, ki jih stavi država narodu stališča ustave je imel senator Fratellini na razpolago, so zakoni ali postave, s ka- gotovo popolnoma prav, toda njegov poziv terimi se do-ločajo dolžnosti in pravice po- j je dvorezen nož, katerega rezilo bodo raz-»aineznih državljanov. Vsaka država mora ni pokrajinski »pretorji« znali obračati, kakor jim bo pač kazalo.
Od splošne pravne pokvarjenosti, ki se je po krivdi zadnjih vlad razpasla širom Italije, trpi ves italijanski narod. Posebno država le sredstvo v njegovih rokah, nru pa čutijo posledice takih razmer nove poje država nekaj dragocenega, nekaj neob- ; krajine, v prvi vrsti seveda mi drugorodcL rodno potrebnega, za kar bi bil pripravljen j Razni višji in nižji uradi v naši deželi izko-judi umreti. Njegova naravna ljub2zen do.risčajo ta nenavadni in izredni položaj na ornega sebe prehaja v obliki patriotizma ; škodo našega ljudstva. Po zgledu vlade se *a državo. Toda držav« ima to ogromno; delajo norca iz zakonov in drugih predpisa pako, da se da prav lahko zlorabljati.! sov. Ako jim kak zakon ni po volji, vam -loraba države se je začela že v zgodnjih kar črez noč izdajo na svoj račun svoje iobah zgodovine. Vladarji so že pred sto- »odloke - zakone«, kakor jih že rabijo za .etji in stoletji zasuknili' naravno razmerje svojo posebno »politiko«. Tako so tržaški med narodom in državo, tako da ni bil več j sodniki, kot je znano, kar na svojo roko in larod cilj in država sredstvo, temveč rav- j v očitnem nasprotju z obstoječimi zakoni tio narobe: država je postala cilj, a narod i odpravili naš jezik s sodišč. Preteklo ne-ftjeno sredstvo. Že v tistem hipu je bila ! deljo pa smo pokazali, kako se norčujejo iz enakopravnost državljanov pokopana in že zakonov celo na najvišji jpravici, na kasa-
»edaj so se začele po državah notranje
borbe.
Vsa notranja zgodovina posameznih dr-čav od prvih začetkov do dandanes je le tloJga veriga nepretržnih borb za čim boljšo lotranjo uredbo države. Ta borba je postala po zadnji vojni poacbuu u»u». v »»o-državah je povzročila nevarne krize. Pod Vplivom ruske revolucije so se narodi skoraj po vseh državah razdelili v dva tabora, v »državnega« in »protidržavnega«. Ta razdelitev na dva sovražna si dela je bila <r Italiji posebno izrazita. Krvava meščanska gverilja, ki razsaja po Italiji od 1. 1919. fiepretržno do današnjega dneva, je v svojem bistvu le borba radi notranje uredbe v državi. V ofoliki krvavih spopadov med fašizmom in takoimenovanimi prekucuhi se vojna v Italiji brezobzirno in srdito nadaljuje. Vlada se je že ob začetku tega notranjega klanja postavila na udobno stališče duobus litigantibus ... (ka se dva prepirata, se tretji smeje). Nočemo raziskovati, ali je bila ta taktika potrebna. Vlada jc imela od nje gotovo korist, toda Italija kot taka ne. Cim se je vlada postavila na to udobno stališče, je priznala, da noče ali pa ne rrore vzpostaviti mira v notranjosti. Do-jgodki so dokazali, da je bilo oboje res. V itej brezobzirni gverilji je prišel zakon ob jvso svojo veljavo. Poboji, požigi in še drugi razni zločini se niso kaznovali. Vlada jih ni iv nekaterih slučajih niti obsojala. S svojim zadržanjem so dokazale vse vlade zadnjih let, da jim je skrb za enakopravnost državljanov pred zakonom deveta briga. Vlade vo dale slab zgled, ki je postal bakcil splošne demoralizacije.
Posledice te dobe »meščanske vojne* ni-
cijskem sodišču v Rimu. Tudi gonja raznih odsekov tukajšnje posvetovalne komisije proti našim avtonomijam je v svojem bistvu le premišljeno zasramovanje zakona o aneksiji naših pokrajin h kraljevini Italiji, kajti ta zakon predvideva spoštovanje na-
^Povsod" kamorkoli se ozreš, brezvestno izigravanje zakonov! Brezpravje, ki je nastalo vsled takih razmer, se je pojavilo v večji ali manjši meri po vseh evropskih državah. Poleg gospodarske se je povsod pojavila kot posledica vojne tudi moralna kriza, toda nikjer ni zavzela *ako strasnega cbsega kot pri nas. Vlade, ki so s svojim udobnim stališčem dajale meščanski gverilji potuho, morajo sedaj to svojo politiko drago plačati. Postale so le igrače v rokah posameznih uradov in uradnikov. Po krivdi zadnjih vlad je država nehala biti sredstvo za pospeševanje splošne blaginje naroda. Italijanski narod, ki je organiziran v raznih političnih strankah, je to jasno iz-poznal. Ljudske množice so začele čutiti potrebo po obnovitvi države. Opažajo se razna znamenja na politični pozornici, ki kažejo, da je to stremljenj« italijanskega naroda po obnovitvi sedaj že nezadrzno. Ogromna večina ljudstva bo sledila tistim, ki mu bodo pokazali izhod ne samo iz gospodarske, temveč obenem tudi iz moralne krize, ki zastruplja in onemogoča vsako javno življenje v smislu moderne civilizacije.
Ako hočejo narodi imeti od sedanje velike mednarodne konference prave, stvarne in trajne koristi, se morajo zopet povrniti na pot ljubezni in vrline. Dovolj je ta-koimenovanih «posledic svetovne vojne»!
Konferenca v Genovi
PORAZDELITEV DELA V KOMISIJE. - ODMEVI INCIDENTA MED B^TOOUOM IN ČIČERINOM. - POTEK ITALIJANSKO - JUGOSLOVENSKIH POGAJANJ
Imenovanje kom'sije za finančna vprašanja
GENOVA, 11. Uradno poročilo. Danes se je sestala druga komisija, ustanovljena ina včerajšnji seji. Komisiji so poverjena finančna vprašanja, in sicer 4. točka dogovora v Cannesu. Italijo zastopata v komisiji ministra Peano in Bertoni. Na predlog Peana si je komisija imenovala za predsednika finančnega ministra sira Roberta Horneja in je takoj imenovala pododbor, ki bo bolj natančno določil posamezna vprašanja, ki jih bo morala komisija proučevati Ta podkomisija je sestavljena od zastopnikov držav, ki so sklicale konferenco, Nemčije, Rusije in končno od štirih zastopnikov drugih držav, ki se udeležujejo konference. Za te štiri zastopnike so bili izbrani po en holandski, danski, finski in poljski delegat.
Omenjana komisija se bo sestala jutri ob 15.30 v kraljevski palači.
Sestanek tretje komisije
GENOVA, 12. V tretji komisiji je Italija zastopana po ministru Teofilu Rossiju, Oli-vettiju in Cavazzoniju. .Rossi je moral iti v rAilan na sejem vzorcev in je namesto njega otvoril sejo Olivetti. Predlagal je, naj se imenuje za predsednika komisije gospod Colrat, član francoske delegacije. Olivetti je pripomnil, da bo Colratu pomagal go-
spod Seydoux, glavni ravnatelj trgovskih poslov v Franciji in član francoske delegacije, ki je vedno dal na razpolago svojo sposobnost na vseh mednarodnih sestankih vkljub svojemu slabemu zdravju- Predlog sta podpirala tudi angleški minister Evans in belgijski minister Jaspar. Francoski delegat je prevzel predsedništvo in je takoj začel delo, predlagajoč, naj po zgledu drugih komisij imenuje tudi tretja komisija, ki se ima baviti z gospodarskimi vprašanji, sv oje podkomisije.
Madžarski delegat je takoj predlagal, naj se sestavi posebna podkomisija zastopnikov nasledstvenih držav in držav, ki so sklicale konferenco. Ta podkomisija naj bi proučevala v prvi vrati vprašanja, ki se tičejo Avstrije, Jugoslavije, Romunske, Če-hoslovaške, Madžarske in Poljske. Poudarjal je, da tiči v nadomestitvi avstro-ogrskega carinskega sistema s sistemi posameznih nasledstvenih držav, v omejitvah in zapretjih meja s strani večine teh držav, eden glavnih vzrokov gospodarskih tež-koč ne samo vzhodne temveč vse Evrope.
Čehoslovaški in poljski delegati so se uprli madžarskemu predlogu. Poljski delegat je predlagal, naj se razdeli delo po raznih podkomisijah. Predsednik je končno predlagal sporazumno z delegati Anglije in Italije- naj podkomisija, ki se ima
porazdelitev dela. Delo podkomisije bo povsem preliminarno, in se bodo lahko ustanovile razae komisije tudi v zmislu, ki ga je navedel madžarski delegat.
Ta predlog je bil sprejet in seja je bila prekinjena oi> 11.30. Medtem so bili določeni posamezni zastopniki. Razen zastopnikov držav, ki so sklicale konferenco, Nemčije in Rusije so zastopane te-le države: Jugoslavija, Švica, Norveška, Letiška in Holandska.
Sestanek četrte komisije
GENOVA, 12. Danes se je sestala prvič četrta komisija, kateri bodo poverjena prometna vprašanja. Baron Celesia je kot najstarejši delegat pozdravil prisotne v imenu italijanske vlade in pr ilagal, naj se izvoli za predsednika komisije gospod Theuris, belgijski ministrski predsednik, ki je znan strokovnjak v vprašanjih, za katera gre. Predlog, podpiran od g. Barrerja, je bil sprejet soglasno. Gospod Theunis je prevzel predsedn£tvo in poudarjal, da so prevozna vprašanja čisto tehnična vprašanja in da barcelonski in portoroški dogovor še nista bila ratificirana. Komisija za preža prevozna vprašanja mora izvrševati vele važno delo in bo lahko dosegla mnogo praktičnih razultatov. Komisija je sklenila ustanoviti podkomisijo^ ki bo določila program in proučevala porazdelitev dela.
Incident med Barthooom in Čičerinom poročilu uradne francoske agencije Trpke pripombe «Tempsa»
PARIZ, 11. Posebni poročevalec agencije «Havas» je poslal iz Genove to-le poročilo o incidentih na včerajšnji seji V francoskih krogih se smatra, da incident, ki je nastal vsi od Čičerinovega protesta, za sedaj takega vpliva na nadaljnji potek konference, da bi fclo potrebno takojšnje ukrepanje francoske delegacije. Dejstvo je, da je predsednik konference Facta povedal primerno in jasno za vse, da pomeni že samo dejstvo, da ni odslej nihče protestiral proti sklepom v Cannesu, da so vsi pristali na te sklepe. Francija noče napačno tolmačiti incidentov in noče dvoaniti o tem, da so vse države, zastopane v Genovi, sprejele enako čisto vestjo in brez tajnih pridržkov pogoje, pisane na pročelju konference.
Če pa bi se vendar kedaj katerakoli delegacija in posebno, kakor so dokazali včerajšnji dogodki, sovjetska delegacija, poiz-
šanje' sprejema" tefi pog^ev VTflfciM prilogov, ki bi bili v navzkrižju s sklenjenimi degovori, bo postavila francoska delegacija v popolnem sporazumu z vlado republi-te, kakor je gospod Barthou izjavil na včerajšnji seji, proti temu svoj «veto* in upati je da se bo temu «vetu» pridružila tudi konferenca.» Francija torej ne sknva svo-ega stališča nasproti Rusiji Prišla je takorekoč proti svoji volji v Genovo, toda s trdnim namenom, da ne popusti niti za las od svojih programatičnih toček nasproti Rusiji. Da bi moglo stališče francoske delegacije imeti najhujše posledice, je jasno, posebno ker ji drugi člani entente ne bodo hoteli slediti po tej poti. Da je Francija ostala osamljena, se je zapazilo že na prvi seji, ki je po navadi ponvečena zgolj formalnostim. Če se pomisli, da je Francija prišla, kakor omenjeno, proti svoji volji v Genovo, postaja ta nastop njene delegacije bolj jasen. Zdi se, da bi se francoska delegacija ne obotavljala v slučaju potrebe niti pred takim nastopom, ki bi imel za posledico njen odhod iz Genove.
Za vsak slučaj pa si hoče Francija pridobiti če par zaveznikov in pristašev. Zelo značilno je, kar piše o tem dogodku «Temps». V pogovoru, ki ga je imel dopisnik «Tempsa» z Barthouom, je ta poslednji priznal, da je bil njegov govor precej ognjevit, posebno v primeri z dobrikastim govorom Lloyda Georgea. Toda Barthou je opozoril dopisnika, da je hote govoril bolj ognjevito, ker s šaljivim tonom bi ne bil mogel pokazati francoskemu javnemu mnenju, kakšno je stališče Francije nasproti boljše viški Rusiji
Zelo žal mi je — je izjavil Barthou — da so bili Italijani presenečeni zaradi mojega nastopa, toda v resnici nisem mogel dovoliti, da bi nastalo kako nesporazumljenje v tako temeljnem vprašanju.*
Dopisnik «Tempsa» s svoje strani takole komentira boj, ki se je začel v Genovi: «Začenja se doba teikofc za nas. Prikazale so se bile te na pripravljalnem sestanku v nedeljo. Jasno so se pokazale na otvoritveni seji in mogoče je, da se v prihodnjih dneh še povečajo. Dovolili smo še dovolj konces j, toda M več, tudi če b« pustiti konferenco. Drugače utegnemo priti tako daleč, da pristanemo tudi na to, da se govori o revizijah. Začel se je dvoboj med Francijo na eni in Rusifa na drugi strani. Rusijo podpirajo bolj alt manj Nemčija, Anglija in Italija, ki upajo, da bodo rešile svoje grozeče notranje krize z dovolitvijo novih koncesij sovjetski vladi Toda Nemčija, Anglija in Italija se varajo, če mislijo, da bodo tako rešile vprašanje. One ne pomišlja jo, da fe položaj v Rusiji mnogo bolj kočljiv, nego ga stikajo zastopniki sovjetske vlade. Ravno ta kočljivi položaj sili boljševiške voditelje, da za vsako ceno dosežejo v inozemstvu kak uspeh.
Škoda — nadaljnje dopisnik — da voditelji Male entente niso povzeti besede na Donedelikovi seli In oolasnili svoie stališče.
Čičerin o razmerju med Rusijo in Jugoslavijo
BELGRAD, 11. Poročevalec «Politike» A. Milosavljevič je imel v Genovi razgovor z vodjo ruske delegacije Čičerinom. Na vprašanje, ali pričakuje od konfercnce kak uspeh, je Čičerin odgovoril: «Upam, da pride do sporazuma med narodi. Mi želimo mir in smo s tem namenom prišli tudi v Genovo. Potrebno pa je, da pride hitro do sporazuma.«
Na vprašanje, ali namerava sovjetska vlada nadaljevati svojo dosedanjo politiko proti Jugoslaviji, je Čičerin pripomnil: »Dokler nismo imeli v Rusiji enotne fronte in smo se morali boriti proti več sovražnikom, smo razvijali agitacijo tudi po drugih državah, da smo tako olajšali položaj v domovini. Sedaj nas nikdo več ne napada in zato tudi mi nimamo nobenega povoda, da bi se vmešavali v notranje razmere drugih držav. Vsaka država naj dela kar hoče. Mi smo že hoteli obnoviti odnošaje z Jugoslavijo, a je belgrajska vlada odbila našo prošnjo, češ da se noče pogajati s sedanjim režimom v Rusiji. Sovjetska vlada bo srečna, ako more stopiti zopet v stike z Jugoslavijo, ki nima nobenega povoda za to, da trpi caristično propagando proti Rusiji v svoji državi.»
Lloyd George za zbHžanje Jugoslavije in Rusije
LJUBLJANA, 11. «Slov. Narodu» poročajo iz Genove: Zunanji minister dr. Nin-čič je v nedeljo dopoldne prejel vabilo Lk)yd Georgea na sestanek v svrho razgovora o odnošajih in stikih med sovjetsko Rusijo in Jugoslavijo. Ko je minister dr. Ninčić odšel v kraljevo palačo v Genovo, je zaznal, da se sestanek z Lloyd George-om ne more vršiti, ker še traja predkon-ferenca zaveznikov. V imenu Lloyd Geor-gevem je na to sprejel ministra dr. Ninčiča angleški finančni minister sir Robert Hor-ne. Razgovor je bil o sov jetski Rusiji in o stališču Jugoslavije glede priznanja sovjetske vlade. Istočasno je naznanil sir Horne dr. Ninčiču, da vlada med Francijo in Anglijo popolno soglasje v vprašanju priznanja sovjetske Rusije. Po francoskih in angleških načrtih se ima priznati sovjetska vlada pod sledečima pogojema: 1. Noben oficielni zastopnik ne bo odposlan v Mos-Jrjrg, dokler sovjetska Rusija ne prizna dol-garanC*fis.tičji5- Ru^iie .in ne da zadostnih 2. Če sovjetska vlada pokaže iskrenost in odkritosrčnost, kakor v zadnjih mesecih, je dana možnost, da se prizna.
Jugoslovensko-italijanska pogajanja BELGRAD, 11. Kakor omenja «Pravda», so bila na včerajšnji seji ministrskega sveta prečitana poročila zunanjega ministra dr. Ninčića o poteku razgovorov med njim in italijansko vlado glede izvršitve rapall-ske pogodbe. Zunanji minister je izjavil, da skuša italijanska vlada doseči junktim glede Zadra in Baroša. Ministrski svet ie sklenil, da se v zadevi definitivne izvršitve rapallske pogodbe ne store nikake koncesije in nikaki kompromisi.	# #
Tajnik italijanskega zunanjega ministrstva Cantarini je baje predlagal, da naj se obe stranki izjavita za to, da se reši vprašanje Reke in Zadra istočasno. Zunanji minister dr. Ninčič je odbil ta predlog ter odločno zahteval, da so posebej razpravlja vprašanje bareške luke, posebej vprašanje Reke m posebej vprašanje Zadra oziroma izpraznitve tretje dalmatinske cone.
Sicer pa imajo sedanja pogajanja v Ra-pallu le pripravljalen značaj in se ne bodo tako kmalu zaključila, na vsak način pa ne pred Pašičevim prihodom v Genovo. Pašić odide v Genovo še le, ko bo to dovolil notranji položaj v državi
Profesor Tondury poklican v Genovo BERN, 12. Sporazumno z zveznim svetom je švicarsko odposlanstvo v Genovi poklicalo profesorja Tonduryja, dekana fakultete za gospodarstvene znanosti, naj pride takoj v Genovo kot izvedenec za rusko vprašanje.
Italijanska pomoč Rus ji
NEAPELJ, 12. Včeraj zvečer je odplul iz tukajšnjega pristanišča v Novorosijsk v južni Rusiji parnik «Scr*via», na katerem se je odpeljala misija italijanskega Rdečega križa za pomoč stradajočim. Misija bo delovala ob dolnji Volgi ParnSc «Scrrvia» je odpeljal v Rusijo 1300 ton pšenice, 500 _ „„„ ton raznih jedil in 700 ton konserviranega
akdmvntievati > niesa, mnogo konsendranega mleka, zdra-Ph doTOlJevatl ^ ^ ^^^ materiala. Vse to je bilo
kupljeno z denarjem, ki ga je dala vlada. Zraven tega je vzela misija Rdečega križa s seboj za en miljon živil in obleke. Misija bo ustanovila ljudske kuhinje in zdravniške postaje ter bo delila po dva miljona obrokov na dan.
Francija
Vprašanje nemške odškodnine pred odikodnlnsko komiajo
PARIZ, 12. <Matin» piše o seji, ki jo je imela včeraj odškodninska komisija in pravi, da namerava komisija odgoditi svoj de-finittvni odgovor. Zdi se nemogoče — pravi «Matin» — sporočiti nemški odgovor zavezniškim vladam, ki so sedaj zbrane v Genovi, ker s tem bi se spravilo vprašanje odškodnin pred konferenco^ kjer. mora biti
razprava o tem vprašanj'u izključena. Du-bois in Brendbury se v tem popolnoma «ta. «Matin» naznanja razen tega, da je bd La Croix imenovan za predsednika odbora izvedencev, ki bodo proučevali vprašanje mednarodnega posojila Nemčiji, da se na ta način dobi del odškodnin. INemska vlada je določila za ta odbor Berg-mana, Francija pa Sergenta.
Sožalja povodom nesrečne smrti francoskih vojakov v Gornji Šlez. ji
PARIZ, 12. Francoski veliki komisar v Gornji Šleziji general Le Rond je prejel povodom eksplozije v GIeiwitzu izraze sožalja od italijanskega generala De Martini-sa in angleškega generala Henneckersa. Včeraj popoldne se je vršil v Gleiwitzu pogreb žrtev. Gledališča, kinematografi in kavarne so bile med pogrebom zaprte. Preiskava je baje dognala, da je orožje, katero je bilo odkrito v kapeli na pokopališču v Gleiwitzu, skril neki Hyz, poveljnik oddelka neke tajne nemške organizacije.
Povodom eksplozije v Gleiwitzu
BERLIN, 12. Povodom eksplozije v Glei-witzu piše «Vorwaerts», da j-e ta grozna nesreča napolnila vse poštene Nemce z globoko žalostjo. Vsi obžalujejo smrt nesrečnikov, ki so izgubili svoje življenje izvrševanju svoje dolžnosti. Vsi pošteni Nemci želijo, da se uvede nepristranska in temeljita preiskava.
GLEIWITZ, 12. Pri razkopavanju razvalin kapele, ki je zletela v zrak, so se našla še druga trupla francoskih vojakov, ki so našli smrt pri eksploziji
Anglija
Zdravje lorda Curzona se boljša
LONDON, 12. Zdravje lorda Curzona, angleškega ministra za zunanje zadeve, ki je obolel tik pred odhodom angleškega odposlanstva v Genovo, se je znatno zboljšalo.
Iz nemirne Irske. — Sestanek med Collin-som in De Valero
PARIZ, 12. Po poročilu iz Londona se bosta danes, sestala Mihael Collins in De Valera pri lordu Majorju v Dublinu, Razpravljala bosta o sredstvih, potoan katerih bi se dalo priti do premirja in sporazuma.
LONDON, 12. Minister za naselbine je zanikal vest, ki je trdila, da je vlada Svobodne irske države prosile angleško vlado. naj ustavi odhajanje angleških čet z irskega ozemlja.
voru, ki ga je imel v Westfordu, da je nevarnost, da izbruhne državljanska vojna, ako De Valera ne odneha od svojega stališča. Sovražnost med pristaši angleško-irske pogodbe in njenimi nasprotniki je velikansko. Collins se je jimel odpeljati iz Dublina v Westford s posebnim vlakom. Pozneje je izpremenil načrt potovanja in posebni vlak je odpotoval brez njega. Ko je vozil vlak med Wooden - Bridge in Ar-klowom, se je moral nakrat ustaviti, ker je bila proga pokvarjena. Popravo proge so preprečili De Valerovi pristaši, ki so napadli delavce in jim pometali orodje v reko.	- _
GrSka
Grški glavni štab odklanja premirje s Turki
LONDON, 12. Listi javljajo iz Aten, da je grški glavni štab odklonil predlog za premirje s Turki, ki ovirajo premaknitev grške vojske na črto Afium - Karahisar - Es-keheir.
Romunska
Zbornica potrdila aneksijo Besarabije
BUKAREŠT, 12. Romunska zbornica je odobrila aneksijo Besarabije k Romunski
Ogrska
Borba za madžars k prestol
BUDIMPEŠTA 11. Legitimisti so pričeli z veliko propagando v prilog Otonu II. Zanimivo je tudi dejstvo, da se je vdova Žita v izredno toplih besedah zahvalila v svojem in v imenu Otona II., madžarskega kralja, grofu Apponyju za iskreno sožalje madžarskega naroda za pokojnim raz kraljem Karlom.
Kongres obrtnih in trgovskih zbornic v Budimpešti
BUDIMPEŠTA, 11. Budimpeštanska trgovska in obrtna zbornica je sklenila povabiti vse inozemske trgovske in obrtne zbornice na splošni kongres v Budimpešti, kjer se bo proučevalo vprašanje revizij zakonov o zbornicah in njihovi neodvisnosti ter avtonomiji.
Avstrija
Ledi volitev na Salcborskeool
DUNAJ, 12. Izidi volitev na Sakbor« škem so sledeči: 16 krščanskih socialcev, 10 socialistov in 2 pangermanista. V prt. meri z zadnjimi volitvami so socialisti napredovali za 7634 in krščanski soctalci za 6217 glasov, medtem ko so pangermanistl nazadovali za 1300 glasov.
Naročajte In širite „EDINOST"
Stran H
Berlinska konferenca
Berlinu druga mednarodna konferenca, ki
se sicer po svoji neposredni važnosti ne da primerjati z genovsko, ki pa bo kljub temu imela precejšnjo važnost in tudi precej vpliva na nadaljnji razvoj političnega življenja v Evropi. Ta berlinska konferenca, katere so se udeležili zastopniki vseh treh delavskih internacional (t j, tretje komunistične v Moskvi, druge v Londonu in takoimeno-vane poltretje ali dunajske internacionale), se je zaključila dne 6. t. m., t. j. tik pred otvoritvijo konference v Genovi.
2e samo dejstvo, da so se prvič po izbruhu svetovne vojne zbrali na skupno posvetovanje zastopniki vseh proletarskih strank, torej vsega organiziranega prole-tariata, je velikega političnega pomena. ia pomen je tem večji, ako upoštevamo, da se je posebno med drugo m tretjo inter-nacionalo bila do sedaj neizprosna borba. Berlinska konferenca seveda ni izgladila globokih programatićnih in taktičnih razlik med obema krajnima kriloma proletarske armade in se borba med njima še vedno nadaljuje. Toda že dejstvo, da so se ti neizprosni nasprotniki odločili, da sedejo k skupni posvetovalni mizi je dogodek, ki je dokaj značilen in ki pomeni začetek nove dobe v proletarskem gibanju.
Glede dosedanjega razmerja med tremi internacionalami je treba naglašati, da je bila dunajska vedno pripravljena se pogajati z drugo in tretjo. Dunajska internacio-nala se je pred enim letom ustanovila na Dunaju z namenom, da bi zopet združila razdvojene delavske vrste, in berlinska konferenca je deloma plod njenih prizadevanj. Predvsem pa je zbližalo internacionale, ki so se do sedaj borile ena proti drugi, veliko razočaranje, ki ga je doživela III. internacionala, dalje politični dogodki v zadnjem letu. Zastopnik moskovskega izvršilnega odbora Radek je dal temu razočaranju izraz v izjavi, v kateri je med drugim rečeno tudi sledeče: «Ko so se oboroženi in prevratni delavci vračali po koncu vojne na svoje domove, so izpoznali, da so bila načela demokracije in blaginje narodov, za katera so prelivali svojo kri, le lažnjiva krinka, pod katero se je skrivala požrešncst kapitalizma. Takrat je bilo mogoče strmoglaviti kapitalizem. Ali neodločnost večine delavskega razreda, demokratične iluzije, s katerimi je bil prepojen potom sistematične propagande reformisti-čnih strank, in slednjič javna ali tajna zveza teh poslednjih z meščanstvom, vse to je delavskemu razredu onemogočilo, da bi sledil slavnemu zgledu ruske oktobrske revolucije.»
Oiripnionn tViflva naHalimf* nrrtern. da se pet ojačilo in začelo silno ofenzivo proti delavskemu razredu, kar sili razkropljene proletarske vrste, da se zopet strnejo v enotno obrambno fronto. To je torej glavni povod, da je tretja internacionaia opustila svojo dosedanjo nepomirljivo politiko in se približala desnemu, reformističnemu krilu delavstva.
Ako primerjamo berlinsko konferenco malo globlje z ravnokar zajpričeto genovsko konferenco, opažamo še nekaj zelo
vedno bolj množijo globoka navzkrižja in
se danes resno ne more več niti govoriti o sporazumu, vidimo na strani do sedaj razdeljenega proletariata poskuse zbliževanja. Kljub temu pa so pokazale razprave na berlinski konferenci, da se razdor, ki deli svetovni proletariat, nikakor še ni izgladil. Z obeh strani so padale zelo pikre obtožbe, debate so bile zelo burne.
Končno so se zastopniki vseh treh izvršilnih odborov sporazumeli, da izdajo skupno izjavo. Ta izjava priznava potrebo enotne fronte in povdarja, da so za sedaj mogoča le skupna posvetovanja v svrho dosege skupnega postopanja. V ta namen se ustanovi skupni organizacijski odbor, v katerem bodo sedeli po trije zastopniki od vsake internacionale. V organizacijski odbor so bili izvoljeni: od dunajske internacionale: Friderik Adler (Dunaj), Crlspien (Berlin) in Brake (Pariz); od druge internacionale: Tom Shaw (London), Vander-welde (Bruselj) in Wels (Berlin); od komunistične internacionale: Frossard (Pariz), Radek (Moskva) in Klara Zetkin (Berlin). Ta odbor pa ne bo imel pravice odloče-vanja potom glasovanja, temveč bo le skrbel za to, da se- bodo izvrševali sklepi, ki ne bodo v nasprotju s stališčem nobene od treh interna cional.
Izjava povdarja potrebo enotnosti strokovnih organizacij in potrebo, da se čim prej skliče splošna konferenca vseh delavskih strank. Da povdari proletariat svoje stališče tudi z ozirom na genovsko konferenco, se pozivajo na koncu deklaracije delavske množice, naij dne 20. aprila, in ako bi to iz tehničnih razlogov ne bilo mogoče, pa dne 1. maja demonstrirajo za sledeče zahteve:
Za osemurni delavnik, za pobijanje brezposelnosti, ki v sled nezaslišanih reparacij-skih zahtev postaja vedno ogromnejša, za enotni odpor prcdetariata proiti ^kapitalistični ofenzivi*; za rusko revolucijo, za pomoč gladujočim v Rusiji, za vzpostavo gospodarskih in političnih odnošajev s sovjetsko Rusijo, za vzpostavo enotne proletarske fronte v vsaki posamezni deželi in v celokupnosti.
To je torej rezultat berlinske konference, ki se je vsled velikega šuma, ki se upravičeno dviga ckoli genovske konference, vršila skoraj necpaženo. Kljub temu ne bo berlinska konferenca brez vpliva na splošno politično življenje in tudi genovska konferenca ne bo mogla prezreti dejstva, da se je od let? 1^14. do danes razpršeni proletariat zarcl zopet zbirati ter spravljati v red svoje vrste, poleg tega nekako medsebojno izpopolnjujeta. Ako bo konferenca v Genovi uspešna, se bodo dali njeni sklepi uresničiti le tedaj, ako bo proletariatu omogočeno izdatno sodelovanje pri obnovitvi Evrope. Dejstvo, da se snuje nova enotna fronta predvsem za obrambo delavskih pridobitev, je dokaz, da se proletariat te svoje naloge zaveda, da se zaveda potreb sedanjega kritičnega hipa v zgodovini človeštva.
EDINOST*
Iz teh podpornih sredstev naj' se otvori fond, ki se bo v dogiednem času deloma avtomatično obnavljal in večal, da bo lahko služil tudi potrebMn bodočih generacij. Razun tega naj se rif*"* a pripravami za, poznejšo ustanovitev dijaških domov in menz. Ostalim denarnim podporam za srednješolce naj se da oblika štipendij.
Ad b). — Pri podeljevanju podpor mora vladati načelo smotrenosti; to se pravi: za podelitev podpore pridejo v poštev edino potrebne stroke in šole (mesta), ki omogočijo poznejše službovanje v J. K. Vsled tega mora biti ncnvo podporništvo enotno organizirano; ne samo zato, da bo omogočilo uspešnejše zbiranje in pregled podpornih sredstev, ampak tudi zato, da omogoči njihovo racionalno razdelitev oziroma uporabe. Novo podporništvo se mora tako organizirati, da bo v stanu voditi dijaško politiko. Naloga našega reorganiziranega podporništva ne sme obstojati zgolj v podpiranju, ampak tudi v dajanju direktiv pri izberi stroke, potom primerne razdelitve podpor na posamezne stroke. V smislu teh načel naj se uredi tudi podpiranje onih dijakov, ki so začeli študirati v prehodni dobi, ko niso še bili vpeljavi novi zakoni.
c),— Podpiranec sie mora pravno veljavno obvezati, da bo služboval po dovršenih študijah v J. K. V zvezi s tem naj bo način vračanja posojil pogojen, a tudi vse ostale podpore deloma ali popolnoma pogojna podpora - posojilo.
Da se dijaški naraščaj vzgoji k samostojnosti in odgovornosti, naj se pritegne v upravo nove podporne organizacije, naj se mu poveri upravljanje podrejenih podpornih institucij, a podeljevanje podpor viso-košoicem, to je reševanje tozadevnih vlog pc^dsncev, naj spada v kompetenco sled-
njih.	. ...
Skratka: podpira naj se samo tisti, ki bo
po dovršenih študijah lahko koristil svojemu ljudstvu v J. K., kajti ves drugače naložen denar bi bil zavržen. V ta namen naj
% listu, đne IX aprua 1*22.
Dijaška matica
Zak!jyc!tev ankete — Pred ustanovitvijo Matice
Slov. akad. društvo «Balkan» v Trstu je prevzelo dogovorno z ostalim našim visokošolskim dijaštvom iz Julijske Krajine (J. K.) iniciativo za reorganizacijo našega dijaškega podporništva. Razpisalo je pred kratkim v «Edinosti» anketo o tem vprašanju, na katero se je odzvalo precejšnje Število dopisnikov, ki so pokazali život zanimanje za to velevažno gibanje in tudi dali dokaj nasvetov za praktično izvršitev misli, ki jo je sprožil «Balkan».
Vsem, ki so se udeležili ankete in s tem dokazali, da jim je na srcu usoda našega dijaštva, najlepša hvala.
Ker zahteva izvedba te misli globoko predpripravo, je akad. dr. «Balkan® sklenilo sklicati konferenco, na kateri se bo razpravljalo o vseh podrobnostih, ki so potrebne za ustanovitev D. M. Sestavilo je v ta namen spodnji načrt, katerega predaja v pretres vsej naši javnosti. Konierenca bo sklicana v kratkem in so na njo vabljeni že sedaj vsi prijatelji dijaštva iz cele Julijske Krajine.
Ker je vprašanje največje važnosti za vse naše ljudstvo J. K.( je naprošen vsakdo, ki se zanima, da se izjavi o tem načrtu po možnosti že pred omenjeno konferenco, da bo šlo delo lažje od rok. Tozadevna pisma naj se pošljejo do nadaljnjega na naslov: AkadL dr. «Balkan:; ul. S. Francesco d'As-sisi 20, I. — Trst,
In evo sedaj načrta:
Povojne politične spremembe so povzročile močan odtok inteligentnih slojev našega ljudstva iz J. K., vsled česar je nastalo na tem ozemlju občutno pomanjkanje izobraženih delavcev.
Inteligent (fzcbraženec) je pa predpogoj za razvoj in napredek ljudstva in v J. K, tudi edino jamstvo za njegov obstanek sploh. Iz tega izvirajoča potreba po spo-polnitvi te vrzeli je torej globoko utemeljena in tozadevno smotreno delo nujna žtvijenska potreba.
Naš cilj mora biti: vzgoja naraščaja, ki naj omogoči, v skladu z zahtevami našega novega položaja, našemu ljudstvu v J. K. samosvoje kulturno in gospodarsko življenje. Ta cilj pa bomo dosegli les ako omogočimo dijaškemu naraščaju vseh strok in stopinj eksistenco m z obvezo tega nara-
ščaja, da posveti svoje znanje v korist ljudstva, ki mu je pomagalo na noge.
Sredstvo za dosego tega cilja vidimo v smotreno organiziranem podporništvu, u-rejenem predvsem po gospodarskih načelih.
Ker so od vojne povzročene gospodarske, socialne in politične izpremembe Studiranje zelo otečkočile in često tudi onemogočile, predpostavlja dosego označenega cilja, podpiranje naših stremljenj in aktivno sodelovanje s strani vsega našega ljudstva v J. K.
V navedenem smislu se je delovalo tudi že dosedaj, toda doseženi uspehi niso zadovoljivi in še pred izbruhom svetovne vojne se je pojasvn klic, — predvsem iz vrst dijaštva — po reorganizaciji dijaškega podporništva. Potreba po reorganizaciji pa je postala po vojni z ozirom na omenjene spremembe še bolj akutna.
Obstoječe podporništvo ne ustreza svojemu namenu, ker ni organizirano. Posledica tega je, da mu primanjkujejo materialna sredstva, da pogreša smotrenost pri podeljevanju podpor in da mu podpiranci ne nudijo nikakega jamstva, da bodo po dovršenih študijah tudi izpolnili v njih stavljene nade, vsled česar so tudi uspehi, ki jih doseza, nesorazmerni z doprinesenimi žrtvami m z velikim trudom, ki ga i lagajo poedinci in društva.
Smotreno organizirano podporništvo, ki naj skuša v bodoče zadostiti potrebam našega dijaštva v J. K. mora biti:
a)	materialno dobro fundirano;
b)	enotno in smotreno;
cj imeti mora od podpirancev jamstvo, da bodo le-ti izrabili po izvršenih študijah pridobljeno znanje v korist ljudstva, ki jih je podpiralo.
Ad a). — Da bo podporništvo moglo omogočiti šolanje potrebnega naraščaja, je treba zbrati za to dovoljna sredstva in najti način, ki bo omogoČ&l trajno podpiranje. Zato se mora poetavftf podporništvo predvsem na gospodarsko in ne, kakor je bilo doslej, na izključno dobrodelno podlago. Vsled tega naj se spremenijo visoko-Šolcem v bodoče navadne denarne podpore v brezobrestna redna ali pogojna posojila. Na ta način bo del razpoložljivih podpornih sredstev obvarovan pred uničenjem«
se uvede primerna podporna politika, ki bo navajala naraščaj k izberi le potrebnih študijskih strok oziroma k pohajanju šol, ki omogočajo poznejše službovanje v J. K. Podporna sredstva naj postanejo potom obnavljanja trajna. Podpora naj navaja in vzgaja pod piranca še za časa njegovih študijev k delu za ljudstvo.
Da doseže -podpora svoj namen, mora omogočiti dijaku eksistenčni minimum. Z ozirom na to naj se razdeli dijaštvo pn podeljevanju podpor v kategorije, katerim primerna naj bo tudi oblika podpore (redno posojilo, pogojno posojilo-podpora, podpora «in natura» v nakaznicah za stan m hrano v dijaškem domu).
Podpora v raznih oblikah naj le izpopolni dijakov budget, a to na način, da bo-j do po dovršenih študijah in po izvršenih odnisiJv-V-M-Jsai^SES? podpjrancev/roraz-
Za podelitev podpore naj bo merodajno:
1.)	prosilčevo gmotno stanje;
2.)	njegovi učni uspehi;
3.)	njegovo prosvetno delovanje med ljudstvom.
Podpisanec naj ne bo samo podpore potreben ampak tudi vreden.
Uvodoma označeni cflj in pozneje postavljene zahteve doseže oziroma izpolni edinole močna gospodarski utemeljena organizacija, enotna za vse ozemlje J, K., temelječa na sodelovanju podpirancev in podpira tel jev in ustvarjena kot splošna narodna ustanova po načelu narodne samopomoči.
Tako organizacijo naj predstavlja naša scDijaaka Matica* (D. M.).
D. M. bodi splošna ljudska ustanova, moralna last vsega našega ljudstva v J. K., katere upravljanje bodi poverjeno njenim članom. D. M. naj sistemitizira in u smotri študij našega viaoko-in srednješolskega naraščaja. D. M. naj bo za naš dijaški naraščaj vzgojna, podporna, direktiv-na, informativna in posredovalna ustanova, a za naše ljudstvo v J. K. arbiter dijaškega vprašanja.
To so naši nameni! Vemo, da ni njihova ustvaritev lahka, vemo pa tudi, da je pri količkaj dobre volje, mogoča. Ne pričakujemo od začetnega delovanja D. M. čudežev. Hočemo pa, da se le prične z delom, da bo težka začetna doba čknprej premagana in da bo imelo naše ljudstvo ustanovo, na katere moč in uspehe bomo tudi mi v doglednem času že lahko zrli z zadoščenjem in kazali s ponosom.
(Konkretni načrt za izvedbo te misli priobčimo v nedeljni številki.)
Slov, ak. fer. društvo «BaDctt» v Trsta.
stopanje imeti neprijeten odmev na genovski konferenci, tedaj je staremu lisjaku Salati ušel stavek, češ, predsednik tržaškega deželnega sodišča Perišič je za svoj korak izbral res nepravi moment.
Vemo, kako stvar stoji Kakor vse zlo, ki je do sedaj prišlo nad nas, tako ima tudi ta korak svoj izvor pri senatorju Salati, ki je našel v predsedniku tržaškega deželnega sodišča Perišiču svoje verno, udano orodje. In to nas posebno boli, da politični cinkem, ki ne pozna ozirov človečnosti ne pravice, ko mu gre za dosego njegovih političnih ciljev, ne najde na svoji poti človeka kateri bi s plemenitim človeškim po-noscSi branil idejo pravice proti grdim, nezakonitim političnim spletkam, ampak da povsod najde voljna orodja pripravljena še bolj teptati naš ubogi cd usode in od evropskih konferenc opeharjeni narod, m da mu služi za tako orodje celo kri naše krvi, človek, k: se je prej — ni dolgo temu
_ štel med nas. Vedno- in vedno se v naši
zgodovini ponavlja ostudna pesem o poturici.
Gospod Perišič, mi sprejemamo usiljeni nam boj. Naš narod bo spregovoril svojo besedo k vašemu «dekretu». Mi imamo v tem boju samo eno orožje v rokah: Sveto zavest pravice, pravice po božjih in človeških zakonih, a vi imate — vse drugo; Naj zmaga, kdor hoče, vi ne boste med zmagovalci. Izbrisati hočete naš jezik, toda nas ne boste zbrisali iz življenja. In zbrisali tudi ne boste črk, s katerimi ste se zapisali na najbolj žalostnih straneh zgodovine jugoslovenskega plemena v Julijski Krajini! Šibki smo, toda čisti in pošteni, smemo obsoditi, znamo obsoditi in obsodili smo. Kjerkoli boste srečali Slovenca ali Hrvata, naj bo sodni sluga aH uradnik, naj bo vratar, natakar, kočijaž, trgovec, odvetnik ali sodnik, vsi bomo govorili z Vami italijansko, ker tako vi hočete v svojem slepem hlapčevstvu, toda iz naših oči vas bo zbadala nema, trda obsodba: Ti si Perišič! In verujte nam, marsikateri Italijan vam bo s svojim pogledom isto povedal. Tu javno pozivamo vse tiste, ki bi vas hoteli braniti, naj se oglasijo, da boste videli, da vas ves narod enoglasno obsoja! Želimo Vam karijero in veliko zlato ko-mendo okrog vratu, toda veselili se jih ne boste. Zgodovina je pravična in bo pravična tudi za vas!
Poturica je Itujil od Turka
V začetku marca smo od zanesljive strani zvedeli o gorostasnem sklepu nekaterih tržaških sodnikov, da bodo v kratkem kar meni nič tebi nič odpravili naš jezik iz tržaških sodnij. Že na podlagi te prve vesti so vse naše občine, zavedajoč se daleko-sežnosti In škodljivosti takega sklepa, poslale ogorčene proteste v Rim. Naši poslanci so se tudi takoj baviti z vprašanjem ter uložili v parlamentu že znano odločno interogacija Razen tega so» se podali k edinemu in vsegamogočnemu vladarju novih pokrajin, senatorju Salati, da slišijo iz njegovih ust namene in stališče vlade napram drznemu in nm	postopanju trža-
škega deželnega sodišča. V svojem znanem cinizmu je Salata odgovoril našim poslancem, da oo o vsej zadevi sploh ničesar ne ve. — Ko so pa naši poslanci obrazložili svoje stališče, povdarjajoč, da oni in ž njimi naš narod radi priznajo italijanščini V6e pravice, ki ji gredo kot državnemu jeziku v nacionalni državi, da pa vendar ne gre, da bi se taka vprašanja, kakor je jezikovno, reševala na tak protizakonit način, kot se to skuša sedaj storiti. Ko so naši poslanci omeniH, da bi znalo tako po-
Dnevne vesti |
Smrt tovariša. 10. t. m. je umrl odgovorni urednik «Jutra». Vitomir Fedor Jelene. Rojen je bil 1885. leta v Šenčurju pri Kranju. Deloval je pri «Dnevupotem je šel leta 1913. v Srbijo, kjer se je udeležil vseh bojev proti bivši avstro-ogrski monarhiji. Ob razsulu je deloval pri «Srpskih Novinah* v Solunu. Končno je odšel v Slovenijo, kjer je stopil v službo pri
Genovska konferenca in uradni jeziki. Ka kor znano je bila francoščina do zadnje svetovne vojne izključni diplomatski jezik v Evropi. Angleži so se sicer upirali tej predpra-pravici Francozov, toda dejstvo je, da so se mednarodne pogodbe sestavljale v francoskem jeziku. S tem še ni rečeno, da se je na mednarodnih konferencah rabila samo francoščina, pač pa pomeni ta predpravica" francoskega jezika, da se je smatralo francosko besedilo mednarodnih pogodb za izvirno in merodajno. Ako so se pojavila v tolmačenju pogodb navzkrižja, tedaj se je diajala vera le francoskemu besedilu, ki je potemtakem bilo odločilno. Po zadnji vojni se je gospodstvo francoskega jezika precej okrhalo. Na pariški mirovni konferenci, kateri je sledila versailleska mirovna pogodba, sta veljala dva uradna jezika. Iz ob-zirov do Wilsona in Amerikancev je bila tedaj poleg francoščine proglašena za uradni diplomatski jezik tudi angleščina, ki pa je bila kot takšna v rabi že prej med državami angleškega jezika kakor tudi med državami ob Tihem morju (n. pr. med Japonsko in Zedinjeni-mi državami). Tudi na zadnji veliki mednarodni konferenci v Washingtonu sta veljali za uradna jezika francoščina in angleščina z enakimi pravicami. Nekaj časa se je zdelo, da se bo smatrala za uradni jezik samo angleščina, toda Francozi so se temu odločno uprli in so zagrozili, da se konference sploh ne udeležijo, ako se njihov jezik poniža na stopnjo navadnega (nediplomatskega) jezika. Dolgo pred washingtonsko konferenco je bila sklenjena rapallska pogodba. Na konferenci v Rapallu francoščina ni več prišla v poštev, temveč je rapallska pogodba sestavljena v italijanskem in jugoslovenskem jeziku- Na sedanji genovski konferenci je francoski jezik zopet «oškodo-dan», kajti v Genovi veljajo trije uradni jeziki. Poleg francoščine in angleščine se smatra za uradni jezik tudi italijanščina. Vsi govori, vsi zapisniki in vse pogodbe bodo zabeležene v teh treh jezikih. Ker je na konferenci zastopanih nad 30 držav, ki so poslale v Genovo kakih 1000 oseb najraznovrstnejših jezikov, ne bo — po mnenju nekega angleškega lista — razumela razprav niti dobra -tretjina udeležencev te mednarodne «babilonije».
Cičerin in «Piccol©Ti» filologi. Čičerin je začetnik v diplomaciji. V Genovi je prvič javno nastopil na mednarodni konferenci večjega obsega. Naš tovariš «Piccolo» pa ima pripravljeno posebno želo za pikanje začetnikov. Znano je, da mora biti pravilna raba jezika odlika vsakega izobraženega človeka. Ako hočemo izobražencu očitati, da je neroden, mu je treba le reči, da ne zna govoriti. Ta struna je zelo občutljiva pri vsakem človeku. «Picco!©» kot dober psiholog to dobro ve. Ko co nastopili naši poslanci prvič v rimskem parlamentu, je «Piccolo» takoj udaril na to struno. Znano je, da obvladuje el pr. naš poslanec Wilfan italijanščino naravnost izborno. To mu priznavajo tudi njegovi laški tovariši po poklicu v Trstu. Tudi «Piccok>» sam povdarja, kadar gre to njemu v prid, da znajo naši «awocati slavi* dobro italijanski jezik. Ko pa je poročal svoiim čitateljem o prvem govoru poslanca Wiliana v parlamentu, je izrecno naglašal, da je naš poslanec govoril v skrajno slabi italijanščini, tako da ga ni skoraj nihče razumeL Rimski listi, katerih poročevalci menda znajo ravno tako dobro žiabjan-ski kot «Piccolovi», pa so priznali, da je naš poslanec govoril v izborni italijanščini, kar pomeni, da je bilo «Ptccolovo» poročilo izmišljeno z namenom, da bi predstavili našega poslanca v smešni luči. Sicer pa nismo bili nikakor presenečeni, ko smo čitali tedanje poro-
čilo v «Piccohi», Razpoloženje «"iccoIa» naspram našemu ljudstvu in nejgorvim poslancem nam je predobro znano. Pred včerajšnjim pa* smo čitali v istem listu podobno poročilo a prvem govoru načelnika ruskega odposlanstva ČfiČaria«, ePicoeie* prave dofe-e «Nato je vstal in začel govoriti CiČcrin. Svoj govor je čital v francoščini, toda žalibog slabi francoščini, z nedovršenim naglasom, z nepopolnim izgovorom, z enozvočnim in hreščeeiin glasom in le malo njih ga je razumelo. Ko je prečital v francoščini, je Čičerin začel citati svoj govor v angleščini, toda z nič boljšim naglasom kot prej v francoščini.» Dalje pravi poročilo, da so dajali drugi člani konference na razne načine izraz svo^i nervoznosti, da so pokašljevali itd. Povejmo takoj, da je tudi opis CiČerinovega prvega nastopa izmišljen. Čičern zna izborno francoski. To so mu razni pariški listi, ki so v tem oziru malo merodajnejši, ponovno priznali. Kar pa rs tiče Čičerinove angleščine, je *Piccolo-> r /no tako ustrelil kozla. Dopisnik angleškega lista «Daily Mail - je objavil preteklo nedeljo (9. t. m.) poročilo c svojem pogovoru s Cičerinom. V tem poročilu se nahajajo tudi sledeče besede: «On (Cičerin) je služil pred vojno v carjevi diplomaciji in govori angleški jezik izredno dobro (and talks English extremely well)»! Kakor omenjeno, nam je zadržanje «Piccolovih^> fiMogorv napram Wilf£inu popolnoma razumljivo. Kakšno korist pa si obetajo od takega smešenja Čiče-rina in ruskega odposlanstva, katerega člani so gosti Italije in predstavniki Rusije, ki bi po mnenju «Piccola» samega znala igrati važno vlogo tudi v vprašanju gospodarske obnovitve Trsta, tega nam nikakor ni mogoče pogrun-tati.
«Odredba» o jeziku na sodnijah. Pred nekoliko dnevi ?mo čitali slavno «odre%ibo^ tržaških sodnikov v «Ficcolu». Ker nam ni še znano, da bi b»l *Piccolo» uradno glasilo teh novih zakonodajalcev, smo čakali z objavo. I« dni pi so dobili *odredbo» tudi sodni uradL Ker pa se tiče - - in sicer v prvi vrsti — ta odredba tudi slovenskega občinstva, jo bo treba tudt objaviti na način, da bodo zainteresirani krogi ljudstva zvedeli zanjo. Zanimivo bo to, da se bo morala ta «odrcdba», ki odpravlja slovenski jezik iz tržaških sodnij, objaviti tudi v slovenskem jeziku; zakaj večina prebivalstva, katerim bo od sedaj naprej dovolieao posluževati se samo italijanskega jezika na tržaških sodnijah, kratkomalo ne pozna italijanščine. Ali pa smo tudi že pri tržaškem deželnem sodišču že tako daleč, da so tam mnenja* da ni treba, da ljudstvo zve pravočasno za ukrepe, ki se njega tičejo in sicer v prvi vrsti
njega.	,
Zloglasna «odredba» ima sledečo besedko« «Pri sodnijskih uradih v Trstu je odpravljeni popolnoma raba slovenskega in hrvat. jEziki toliko pri sestavi spisov kolikor pri usdnil razpravah in vsa postopanja se bodo moralr vršiti edino in izključno v Haliia.iskem jeziku Pri pretežno slovanskih so-dni-iah (Podgrad, Komen, Sežana, Bistric'*, Postojna, Senožeče) se pa vzdržuje raba dotičrega jezika in pri jezikovno mešanih sodnijah (Volosko - Opatijs| se bodo morale vršiti razprave dn rarsodbe v italijanskem jeziku, medtem ko bo dovri;en*> dostavitev spisov v slovanskem jeziku; če pa bi bila nasprotna stranska italijanske arod-nosti ali pa ne bi hotela sprejeti slovanskega L- .t---1—, ui ^c predložila spis, obvezana, priložiti na lastne stroSite in v določenem roku italijanski prevod.
Za izvršitev tega sklepa se odloča, da se od 1. maja t. 1. vsi slovanski spisi, ki bodo dostavljeni " tržaškemu tribunalu in podrejeni čisto italijanskim sodnijam (Koper, Piran itd.) vrnejo dostavitelju s pozivom, da jih zopci predloži v določenem roku v italijanskem je^.ku z opombo, da se bo v nasprotnem slučaju smatralo, da spis ni predložen.»
Pri tej «odredfci» nas osupne poleg skrajno slabe stilistike dejstvo, da se razločuje med pretežnoslovenskim! in jezikovno mešanimi SodnijamL Kje je tu razlika? «Odredba» je pač namenjena za javnost in hoče skrivati z malenkostnimi sredstvi, da se ž njo zadeva prav za prav večina čisto slovenskih sodnij in velikansko število slovenskega prebivalstva. Nai.-bolj pa nas je osupniio, da se imenujeta koper-ska in piranska sodnija čisto italij.nsui. Bože moj"! Saj imamo v teh sodnijah ne-Ie cele vasi, ampak cele občine, ki so čisto slovenske Zato sta tudi občinska zastopa občin Dolina in Klanec, ki ležita v koperskem sodnem okra-na svojih občinskih sejah sprejele enoglasno sledečo resolucijo:
1)	protestiramo proti temu, da se hoče^ odpraviti sAover.iki jezik iz okrajne sodnije v Kopru in deželne sodnije v Trstu v nasprotju z obstoječimi zakoni in v škodo prebival-stvu.
2)	naroča se županstvu, da v tem smislu vloži peticijo na ministrskega predsednika in pravosodnega ministra v Rimu.
3}odpošlje se v tej zadevi skupno z drugimi slovenskimi občinami koperskega sodnijskega okraja deputacija k višjemu deželnemu sodišču in generalnemu civilnemu komisarijatu v 1 r-stu.
4) če na bi bilo mesto Koper ovira, se zahteva, naj se za slovenske občine koperskega sodnrjske-ga okraja ustanovi posebna okrajna aodnija.
Ta resolucija je bila poslana okrajnemu sodišču v Kopru, deželnemu in višjemu deželnemu sodišču v Trstu. Sledile bodo gotovo z enakimi resolucijami cLuge slov-nske občine koperskega sodnega okraja, a slvdil bo sploh ogorčen protest 20.000 Slovencev, ki prebiva^ jo že več nego 1000 let v «čisto italijanskem* koperskem sodnem okraju. —
«Za evropski čut». O nalogah genovske konference sc mnogo piše. Rimski list «Paese» je priobčil par dni pred otvoritvijo konference pod gornjim naslovom članek, v katerem se kot ena najvažnejših naiog tega velikega mednarodnega sestanka navaja vzpostavitev evropejskega čuta ali «evropejske zavesti® (coscienza europt^ ^Vzpostavitev Evrope — je rečeno v članka med drugim — ni stvar, ki bi se dala izvršiti v enem mahu. Predpostavka zanjo je predvsem vzpostavitev evropejsKega čuta, ki ga je uničila vojna. Očitno je, da se to ne da doseči v enem dnevu in niti v enem letu. Potrebno je počasno, vztrajna in postopno delo, kateremu s4užijo na le pozitivne sile reda, temveč tudi negativne sile nereda. Tudi ko bi genovska konferenca ne dosegla nobenega svojih ciljev, bi vendar ne bila popolnoma brezuspešna. Ponesrečenje konference bi živo vplivala na razpoloženje narodov, bi razvnelo nova strasti, vzbudilo nove sile in bi končna postalo na ta način nekak p«^itivni elc-> Eient v obnovitvenem delu.» V tem oziru — je rečeno v članku dalje — ima genov-t
V Trato, dne IX aprila 19231
»EDINOST«
Stran lil
tka konferenca mnogo večji pomen kot tfruge mednarodne konference. Vzajemnost radi «trebuha* bo le uvod neke višje
vzajemnosti med narodi «V tem prepričanju — pravi članek dalje — nas potrjuje misel, da genovska konferenca ni osamljen pojav v sedanjem javnem življenju, temveč najvidnejše in najizrazitejše očitovanje Širokega in globokega ljudskega gibanja za obnovitev. Nad pozornico v Genovi in pod njo se to gibanje že mogočno razodeva v delovanju naših dveh največjih strank. Socialisti, ki učijo množice v mednarodnem smislu, na eni strani, na drugi pa popolari, ki vzbujajo čut krščanske edinosti med osebami in ljudstvi prispevajo že k velikemu delu likvidacije sedaj že zastarelih in brezplodnih nasprotnosti med narodi. To pa ne pomeni nikakor — in ni treba naglašati — uničevati narode, temveč jih reševati. In tudi najboljši elementi demokracije delajo v istem smislu in za isti cilj.»
Furlanski občinski sveti se izrekajo za avtonomijo. Ideja avtonomije za naše pokrajine je tako prodrla med slovensko in furlansko ljudstvo, da je ne more nihče več izruvati. Občinski svet v Zagraju je imel sejo, na kateri je bil za avtonomijo z veČino svojih glasov. Izrazil je, da težko pričakuje tistega trenutka, ko se uresniči avtonomija naše dežele, ker se bodo mogle le na ta način uspešno razvijati naše sile. Isiotako se je izrazil za avtonomijo tudi občinski svet v Ronkih in Brazzanu.
Protestna stavka učiteljev, občinskih šol, ki je bila napovedana za včerajšnji dan, se je izvršila po določenem načrtu. Stavkali so vsi učitelji razen tistih, ki so včlanjeni v fašistov-slci učiteljski zvezi in v društvu «Nicolo To-maseo». Med učiteljicami niso stavkale tiste, ki so članice laškega ženskega udruženja.
Od Sv. Jakoba. Z radostjo smo Šentja-kobčani sprejeli vest o ustanavljanju Dijaške Matice, ki naj ima namen podpirati celokupno naše dijaštvo iz Julijske Krajine in s tem odpraviti neprijetno prosjačenje našega dijaštva pri raznih podpornih društvih. Dijaštvo, ki je tudi pri nas precej dobro zastopano, si lahko šteje v čast, da ie ta ideja prišla iz njihovih vrst in mi smo lahko ponosni, da imamo tako podjetno in nadebudno akademsko mladino. Ni pa dovolj, da se s tako mladino ponašamo, ni dovoij da tako mladina hvalimo — ne, treba je tudi, da taki mladini pomagamo z vsemi svojimi močmi, da bo tem lažje izvršila svojo nalogo. Zatorej mislim, da bodo vsa naša društva pri Sv. Jakobu pri-'točila «Dijaški Matici* na pomoč in po-azala s tem zanimanje za bodočnost našega dijaštva ter razumevanje za tako važno podporno akcijo. Na noge torej Šent-jakobčani, da bomo prvi med prvimi!
Šentjakobčan. Tovarišicam ia tovarišem, ki so namenjeni na Velikonočni pondeljek v Emavs (Medano) 'iznaojam, da vlak odhaja ob 6*10 rj. z juž. kolodvora. Peljemo se do Tržiča; odtod peš nimo Ronk v Gradiško. Iz Gradiške z vlakom ob 12'37 v Kormin; od tu peš v Medano. Kako pa nazaj? Bog si ga vedi, Bog si ga znaj!
Učit. Germek, Domovinska pravica. Solkan: Dan razglasitve: 11. aprila 1922. Rok za reklamacije do: 10. maja 1922. Kanal; Dan razglasitve: 11. aprila 1922. Rok za reklamacije do: 10. maja 1922. Ocizla-Klanec: Dan razglasitve: 11. eprila 1922, Rok za reklamacije do: 10, maja 1922. Mavhinie: Dan razglasitve: 11, aprila 1922. Rok za reklamacije do: 10. mafa 1922, Temnica: Dan razglasitve: 11. aprila 1922. Rok za reklamacije do: 10. maja 1922. Jelšane: L aa razglasitve: 11, aprila 1922. Rok za reklamacije do: 10. maja 1922.
C »dva da. Danes, v četrtek, dne 13. t. m., se vrli redna krožkova seja točno ob 20 v navadnih prostorih, kjer se bo razpravljalo o iz-i'edno važnik vprašanjih, ki se tičejo krožka. Poživljamo Člane, da se je brezpogojno in v notnem številu udeleže.	Tajnik.
MDP Sv. Jakob sklicuje za danes ob 20 izredni sestanek.	Odbor.
Mandoiiai stična skupina MDP Magdalena. Danes ob 20M vaja z inštrumenti v navadnih prostorih.	Vodja.
Tuać: «Golgota», drama v 3 dejanjih se uprizori dne 15, t. m. v dvorani Del kons. društva pri Sv. Jakobu. Uprizori jo dramatični odsek mladinskega društva «Prosveta» v Idriji. Ura in vstopnina se bo pravočasno naznanila.	Odbor.
Slov. akad. dr. «Balkonu. Danes redni sestanek ob 20'30.
«Glasbena Matica«. Drevi ob 19, odborova
Iz ŠkeKinja. Mnogo je pri nas dijakov, ki študirajo v Italiji ali inozemstvu in znano nam je, kako se mora večina njih borili, da si omogo-
či nadaljni Študij. Poznamo tucS teke, ki imajo vae predpogoje za uspešno nadaljevanje ovojih
Študij, a jim domače razmere ne dopuščajo« da bi se podali v eno ali drugo visokošolsko mesto. Koliko je pa to nam v škodo, je vsakemu predobro znano. Ako pomislimo, da se večina naših dijakov v Julijski krajini nahaja v istem položaju, ni treba, da se čudimo, če število našega akademskega naraščaja rapidno pojema. V svesti smo si, da tiči vzrok po največ v pomanjkljivih in nerednih dijaški^ podporah in raditega pozdravljamo z veseljem idejo akademske mladine, ustanovitev »Dijaške Maticeki bo našemu dijaštvu omogočala študije. Prepričan sem, da govorim v imenu vseh nas, ki bivamo v Škednju, ako obljubljam, da bomo pomagali z vsemi svojimi močmi novo ustanovljeni Matici, da bo lahko čim prej pričela z delom. Naša škedenjska društva pa mislim, da ne bodo zamudila, prirediti voselico v korist «Dijaški Matici*, ske-denjčani! Dolžnost nas kliče in mi se moramo odzvati	Škedenjčan.
MDP podr. Sv. Jakob. Nadaljevanje izvan-rednega občnega zbora se vrši v torek dne 18. t m. točno ob 20. uri v navadnih prostorih.
Odbor.
♦ Klub dramatičnih diletantov na Prošeka
vprizori na velikonočni pondeljek burko v 3 dejanjih «Veletuiust». K obilni udeležbi vabi vljudno	Odbor.
MDP podr. Sv. Jakob. Odborova seja starega in novega odbora se vrši v soboto <ine 15. t. m. točno ob 16. uri v navadnih prostorih. Boditi točni!	Predsednik.
Iz tržaškega iivlienla
Težka nesreča na nabrežmskem kolodvoru. Včeraj dopoldne okoli 11 '45 se je odigrala na nabrežinskem kolodvoru težka nesreča, katere žrtev je postal 35 letni železničar Ivan Sardoš iz Nabrežine.
Sardoš je premikal z drugimi železničarji vagone po goriomenjenem kolodvoru. Pri tem nevarnem delu je padel pod kolo, ki mu je odrezalo obe nogi. Pripeljali so ga v tukajšnjo mestno bolnišnico toda vsa zdravniška pomoč je bila zastonj. Revež ni prišel več k zavesti in je ob 8'30 izdihnil.
Nesreča s plinom. Nesreče s plinom so prišle pa dolgem odmoru zopet na dnevni red. Taka nesreča, ki pa ni k sreči huda, je doletela včeraj proti večeru Katerino Sluca in njeno 21 letno hčerko Amto iz ulice Manzoni št. 26. Ženski sta pustili namreč plinov petelinček odprt, kar je imelo za posledico, da sta padli v omedlevico«. Pravočasno ju je rešila soseda. 2enski ste dobili prvo pomoč od zdravnika rešilne postaje. Njuno stanje ni nevarno. Ostali sta v domači oskrbi.
Poskusen samomor v baru. Včeraj proti večeru je stopila v bar Bizantino v ulicfi della Madonnina elegantno oblečena mladenka, ki je sedla za mizo in si naročila škodelico kave. Ko je bila neznanka prepričana, da jo nihče izmed navzočih gostov ne gleda, je potegnila iz ročne torbice stekleničico in je zlila tekočino — lizol — v kavo, nakar je zavžšla zastrupljeno pijačo. Kmalu na to se je začela neznanka zvivati od groznih bolečin. Par trenutkov poeneje se je zgrudila na tla. V tem hipu so bili vsi gostje v baru pokonci; eni so dajaE mladenki pomoč, kakor so vedeli in znali, drugi so pa leteli v bhžu>o lekarno Pic-ciola in so telefonirali na rešilno postajo. Kmalu potem je prišel na lice mesta zdravnik rešilne postaje, in dal mladenki prvo pomoč in jo na to cd.pelial v agoniji v mestno bolnišnico. Tam so jo preiskali. Pri njej so našli nekaj listin, iz katerih je razvidno, da je stara 18 let, imenuje se Lisstta Kobal, staouje v ulici Val-dirivo št. 36. Pri sebi je imela tudi nekaj pi-ssm, iz katerih se sklepa, da se je zastrupila radi ljubezni.
« • •
Zastrupljena KobaJova je izdihnila ob 8.30.
Srečanje. BiLo je v nedeljo zvečer. Dež je lil, kakor bi lilo iz škafa. V obljudeni kavarni «S. Giusto» v ulici Giosufc Carducci je sedel Hektor Bianchi, stanujoč v ulici Genova št. 4, in si je zamišljeno ogledoval ilustracije. V njegovi bližini je sedel priprost možakar, ki je tu pa tam pogledal na Bianchiiev nov površnik, ki je visel v npegovi bližini Pri tej priliki so ga obdajale skušnjav * od vseh strani. Ker pa se jih ni mogel ubraniti, se je oblekel v hitrici v tuj površnik in jo Je popihal iz kavarne. Ko, je Bianchi tatvino opazil, je bilo že prepozno, j Bianchi je iel včeraj zjutraj po tekaiišču Ca-1
vour. Tedaj' je zagledal moškega, ki je bil oblečen v njegov površnik. Okradenec ga je dal aretirati po nekem mestnem stražniku. Are-tiranec je bil odpeljan na povelnjištvo mestnih stražnikov, kjer so ga 7asKfaH Izjavil je, da m imenuje Ferdinand Martinengo. Površnik je kupil ođ brezposelnega premogarja Frana Trencicha, stanujočega v ulici dei Capi teli. Brezposelni premogar j* bil pozneje aretiran. Sprva je trdil na vse mogoče načine, da je nedolžen. Končno, po dolgem zasliševanju, pa je vendarle povedal, da je on tisti, ki je ukradel površnik v kavarni. Odpeljali so ga v zapor v ulici Coroneo.
•Nikodem Arimatejski», Pred snočnjim je bilo telefonirano na rešilno postajo, da leži v ulici Solitario neki potolčem pijanec. Službujoči zdravnik se je podal na hce mesta. Tam je našel potolčenega pijanca, kateremu je dal prvo pomoč, nakar so ga odpeljali v bolnišnico. Tam so ga vprašali, kako se imenuje. Odgovoril je, da je... Nikodem Arimatejski. Drugo jutro, ko se je oeko&ko tztreznil, je pa izdavil, da se imenuje Fran B,, stanujoč v ulici Rena U.
S plesa v .,. zapor. Neki Eugen Naperatrilo je plesal pred snočnjbn v rodni vasi Torre del Greco. Ko je bil v najboljšem razpoloženju, sta stopala v plesno dvorano dva orožnika in sta ga aretirala.
— Jaz sem nedolžen — se je drl are tiranec. Orožnika mu nista hotela napraviti « hudega*. Zato sta mu dejala prijateljski, naj malo pomisli in da se bo spomnil, da je bil meseca septembra L L v Trstu in da je ukradel neke-j mu Josipu Calusm kolo, ki je bilo vredno 400; lir. Aretiranje se jo spominjal tega dogodka. | Sedaj počiva v zaporu Coroneo,	i
Ljubitelj palm- Viktor Benedetti, mož, ki je bil že neštetokrat v zaporu radi
ukradel včeraj zjutraj v bifeju na tužn lodvoru štiri rastline v posodah. Videl
tatvine, je j ko-l ga je
neki policijski agent in ga je aretiral.
Vlom v železno hhjpl V noči od torka na sredo so vdrli neznani vlomilci v urade odvetnika Alojzija Galla v ulici della Sani ta št. 8. Tam so prevrtali s «pie de porco* železno blagajno in so se polastiti 4000 lir v gotovini fai 20 srebrnih ur.
"'Tatovi v mlekarni Preteklo noč so vdrli tatovi v mlekarno Gizele Ivaniševič v ulici Moise Luzzatto št. 15 in so odnesli za 3000 lir raznovrstnega blaga. To je že drugi obisk, katerega je dobila Ivanisevičeva v tem tednu.
Vesti z Goriškega
Is Koprive. Pridite k pevsko dramatični zabavi, katero priredi pevsko in bralno društvo «Zarja» v Koprivi na Velikonočni pondeljek, dne 17. aprila t. L na dvorišču gosp. Antona Lavrenčič št. 23. Začetek ob 15. uri Petje vodi gosp. Alo£aij Šonc (učitelj). Med točkami sporeda igra tamburaški odsek društva «Tabor» iz Vrhovelj. Spored: 1. Pozdravni govor; 2. V. Smigovc: «V gaju* poje mešani zbor; 3. A. Hribar: «Kraška cvetka® deklamacija; 4. Vik. Šonc: «Zvonček», poje mešani zbor 5 5. G j. Eisenhut: «V naravi«, poje mešani zbor; 6. F. S. Fanžgar: « Razvalina življenja®, ljudska drama v treh dejanjih; 7. SreČolov.	Odbor.
Vojna odškodnina. Nekoč se je izrazil civ. komisar Magioni v Gorici, naj se mu navedejo vsi slučaji krivičnega postopanja z vojnimi odškodovanci pri sklepanju konkordat ov. Zadnja «Gor. Straža® mu jih prinaša celo vrsto in mu kliče, naj napravi v imenu časti cele Italije v tem oziru red. Pripominjamo, da ti slučaji še niso edini. Še jih imamo na stotine.
Nesreče z granatami. Vsak dan bolj se oddaljujemo od dnevov svetovne vojne, a ne moremo reči, da sorazmerno temu tudi
Eojemajo nesreče * granatami. Nešteto-
rat smo poročali o nesrečah, ki se gode dan za dnem skoraj v istem razmerju kot prve dni po končani vojni. Ne vemo, kolikokrat smo že svarili ljudstvo, naj bo previdno pri razstreljivih, kajti pogosto, je kriva nesreče samo gola lahkomiselnost in igranje z razstreljtvcm. Pogosto se tudi oblasti in posebno vojaštvo premalo brigajo za to, aa bi pospešiH varnost v tem oziru. Le v redkih slučajih se zgodi nesreča na način, ki jo nih&e ne predvideva in ne pade na nikogar krivda. Kronika podobnih
nesreč je tako bogata, da ni skoraj dneva, da ne bi ležal v bolnišnici usmiljenih bratov ta ali oni nesrečnež, ki jo je skupil s kako na videz mrtvo granato. In koliko teh nesrečnežev je danes za vse življenje pohabljenih, kar jih ne leži v prezgodnjih grobovih. — Pred nekaj dnevi se je zgodila nesreča nekemu Frančišku Hačiš pri Gr-garju, kateremu je razpočila granata, ko jo je držal v rokah. Bil je strahovito ranjen. Prepeljali so ga v neko gostilpo in mu podelili prvo pomoč. Toda nič ni pomagalo. Čez malo časa je izdihnil dušo. Bil je svoje nesreče sam kriv. — Neki Janez Pintar, star 24 let iz Sela se je tudi ponesrečil z granato. Prenesli so ga v bolnišnico usmiljenih bratov. Nahaja se v zelo nevarnem stanju.
Shod 1. maja. «Voce del Isonzo» je list, ki ne ve, ali bi bil ptič ali miš. Zadnjič je ob shodu vojnih oškodovancev sklenil, da bo za hip ptič, da ne pride ob ves kredit s svojimi pripadniki vred. Zdaj je že zopet miš in piše v vladno priliznjenem duhu proti vojnim oškodovancem; na poti mu je shod dne 1. maja v slučaju, da vlada ničesar ne ukrene, boji se davčne stavke. Lepa je ta. Pravi oelo, da bi bil ta shod nedopusten. Kaj pa je potem dopustno? Temu listu se zdi dopustno, da vlada tepta lastne zakone in da se popolnoma nič ne zmeni, da čakajo tisoči v največij bedi na vladno milost. Ni pa seveda dopustno, da se to ubogo ljudstvo požene za svoje pravice in pritisne na vlado in jo opomni na dolžnost, ki jo ima do svojih podložnih. Iz takega pisanja se jasno razvidi duševnost teh ljudi, ki nima z ljudstvom nič skupnega. Slovensko' in furlansko ljudstvo bo pomedlo ž njimi.
A
T
S potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš ljubljeni soprog, oče, tast
Jyril Vekjet
v starosti 73 let, danes po dolgi in mučni bolezni, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb dragega pokojnika se bo vršil v petek, 14. t. m., ob 15, iz hiš« žalosti Sv, M, Magd. spodnja št. 876. TRST, dne 12. aprila 1922. Terezija Vekjet roj. Kovačrč, soproga. Kari in Marija por. Herdina, otroci. Marija roj. Fabij&nčič, nevesta. Ivan Herdina, zet. Novo potrebno podjetje Trst Gorso V. E. III. 47.
Mali oglasi
ŠIVALNI STROJI «Singer» se prodajo na obroke, kupujejo se stari in sprejemajo se popravila. UUca Coroneo 1, Dellavedova.
564
PRODA SE takoj iz proste roke posestvo, obstoječe iz 4 ha zemljišča, velike nove hiše, v kateri je dobro idoča gostilna in trafika. Tik hiše je mldn, kovačija, stružnica in žaga na vodno silo, vse v najboljšem stanju. Pojasnila prf upravništvu pod « Velik promet*,
718
KOČIJA v dobrem stanju se proda za Kr 2200. Pojasnila daje Helena Princ, Podgraje, H. Bistrica.	719
MLAJŠO DRU2ABNICO s kapitalom L 30.000 za na novo vpeljano lesno trgovino v Podra-vju išče 30 leten naobražen trgovec. Popolna združitev premoženja ni izključena. Ponudbe naj se pošlje pod «Gotova bodočnost® na uprav ništvo.	721
EGIPTOVSKI profesor grafologije pove karakter in usodo življenja. Sprejema vsaki dan od 13—19. Via Udiue 12, pt.	331
ZA GOSTILNE in kavarne najbolje esence za rum, cognac, likerje, malinovec ima v zalogi lekarna v Ii. Bistrici.	2
NOVE POSTELJE L 70.—, vzmeti 55.—, žimnice L 45.—, volnene L 90.—, Nočne omarice, umivalniki, chiffonniers, spalnice itd. po zmernih cenah v ul, Fonderia 3. 46
UGODNA PRILIKA! 36 oralov obsgajoče, na ravnini tik Kamnika v Jugoslaviji ležeč« posestvo, z dvema hišama ter gospodarskim poslopjem se vsled rodbinskih razme* takoj proda. Cene L 75.000, Rudolf Peterlin* Komenda pri Kamniku, Jugoslavija. 693
VAJENEC, z meščansko §olo, pošten, išče službe v trgovini jestvin, najraje na deželi. Naslov pri upravništvu,	7CK1
POROČNA SOBA iz težkega, spaljenega bukovega lesa samo za lir 1280; druga psihe stjajna, solidno slavonsko delo za Hr 1450t velika izbera, močno znižane cene. Turk, ulica RossJni 20.	7H
PRIPOROČA se dobroznana brivuica Josip Jerman, Trst, ul. XXX Ottobre 14,	13
NOVE POSTELJE iz trdega lesa L 100, vzmeti 55.—, žimnice 40.—, umivalniki, nočne omarice, chifiomers. spalne sobe od L 190G dalje. Fonderia 12, I. desno.	25
KRONE srebrne in zlate, plačuje po najvišjih cenah Pertot, Via S. Francesco 15, II. 19
POZOR1 Srebrne kaone, zlato, platin tn zobovje po rajvišjih cenah plačuje edini gro-sist Belleli Vita, via Madonnina 10, I. 16
UBIRALEC in popravijalec glasovirjev m harmonijev. Pečar Andrej. Trst. via Coroneo 1« V. nadstr.	11
SREBRNE KRONE plačujem po cenah, ki jih drugi ne premorejo. Pondares 6, I.
ODLIKOVANA
1VV9V
ur
GORICA — Ccrso V. E. št. 26. — GORICA ponuja svojiij cenj. odjemalcem svoje, najfinejše POTICE in »GORIŠKE HLEBCE«
(Panettcni alla Goriziana) Izvršuje naročila in pošiljatve na deželo. Cece brez vsake konkurence. 44 7
Ifticenejso trgovina v Trstu
1
mm l
KOL AR JI POZOR! U Vsled opustitve obrti prodam po najnižji ceni različne deske in debla, jesenove, brestove in bukove, kakor •tudi večjo množino špic, pest, platišč itd. za izdelovanje vozov in koles. Ivan Ogrizek, kolar, Prestranek.	717
MLADENIČ 32 leten, samec, z nekoliko premoženja, želi znanja z gospodično ali vdovo od 25 do 40 letno, pošteno, nekoliko izobraženo s precejšno svoto denarja ali posestvom. Tudi pohabljena ni izključena. Resne ponudbe na naslov: Tomaž Mihelič, Bovec.	720
Trsi Via Maszlni št. 49 Gorica, Pianu Vltloria (Travnihj 17
BLASSO bombažaslo in volneno za moške in ženske obleke v vseh barvah kakor tudi češkoslovaško blago.	(67)
HLAČEVINA iz prvovrstnih tovarn.'
ZA N£¥ESTE. Bombaževina za perilo, rjuhe, blazine (volnene in žimnate), posteljne vzmeti, vatirane odeje, brisače, namizni prti, trliž za žimnice in druge potrebščine.
činej
Pri nakupovanju
Schicht-ovega mila
znamka „JELEN"
pazite, da Ima vsaki kos vttsojeno originalno znamko i. s. ime „SCHICHT" in
podobo jelena.
Schichf
Na Velikonočni ponedeljek vsi na TAl
PODLISTEK
KAPITAN MARRYAT
Leteči Holandec
Roman
(in)
Na večer drugega dne so dospeli pred otok Tidore in se usmerili proti' portugalski utrdbi. Domačini, ki so Portugalce le neradi in iz strahu ubogali, so zapustili svoje obrežne koče !n se umaknili v gozdove. Brodovje se je mirno usidralo in prebilo noč brez spopadov. Drugega dne sta se Filip in Kranc podala na opazovanje.
Utrdba in vsa naselbina sta bili sezidani po tstih načrtih kot vse portugalske postojanke v onih vodah. Okrog in okrog so bile hiše obdane z jarkom ograjenim s palisadamL Vrata zunanjega zidu so bila čez dan odprta, ponoči pa zatvorjena.
Na obmorski strani se je nahajal grad, oziroma utrdba sama, ki je bila močno zgrajena !n ravno tako obrobljena z globokim jarkom preko katerega je vodil pridvižni mosrtič, na cigar obeh straneh sta stala topova. Najmočnejše utrdbe pa so bile skrite za visoko paK-sadno steno, ki se je vila okrog vse naselbine.
Po natančnem pregledanju je bil Filip mnenja, naj se začne napad s pomočjo velikih la-dii od moria sem* moštvo malih oirotf na nai
gre na kopno, obkoli utrdbe in naj izkoristi vsako zavedSžče, odkoder bi lahko iznenadilo sovražnika s puškami, loki in suKcami. Ker je bil ta načrt sprejet, je stopetdeset pirog razvilo svoja jadra; ostale pa so pristale k obali in izkrcale moštvo.
Portugalci pa so bdi obveščeni o teb pripravah in se temu primerno zavarovali Svoje topove s težkim kalibrom so povsod porazdelili, medtem ko so biK topovi na ptrogah pod Filipovim poveljstvom sicer v dobrem stanju in se precei obnesli, toda le malo škodovali močnemu obzidju. Po Štiri ure trajajoči bitki, v kateri so Ternati izgubili mnogo moštva, »o se ve&ke ladje obrnile in odplule k ostalemu brodovju, kjer se je znova začel posvet. Moštvo pa «0 pustili na obrežju, da prestreglo vsak dovoz živeža In slehernega Portugalca pobilo. Ta Ukrep je bil zelo pameten, ker ie Filip vedel, kako malo posadke je bilo v trdnjavi.
Da ne bodo mogli trdnjave zavzeli potom topov, je bilo očividno in zato so uporabili vee moštvo za boj na suhem. Kranc je sprožil predlog, naj bi raje počakali do noči in nato izvedli napad na sledeči način.
Kakor hitro bi na večer zavel vefer naj bi vojaki napravili grmado v bližini palisad tn jo zapalili. Tako bi bilo mogoče razde jati obeidie in si izsiKti dohod do notranjosti utrdb. Ta možnost bi jun omogočila nadbJjne korake. Nasvet je bil zelo premišljen m zato seveda tudi odobren. Vse moštvo ki ni bilo zaposleno
s pripravljanjem napada, fe začelo nabirati Kstje in veje, tudi «uh les te pred nočjo je bilo že vse pripravljeno za nov napad,
Ternati so odložili svoja bela oblačila in pustih le pase, scanetarje ia sire hlače na sebi, ter se kolikor mogoče tiho približali pa-Ksadam poleg katerih so nalofili grmade in j& z divjim krikom in vikom zažgali. Plameni so se speli v višfao, trdnjavsU lopovi so zagr-meli m velik dal moštva Je padel pod točo karte č fn pokaajem ročnih granat. Toda ker je bil dim le preo&omcn, so se morali vojaki trdnjave	v ozadje* Palisade so bžie v
ognju tn lizajoči itfbH "> — kmadu stegnili po K^h fn dragih poslopji naselbine. Odpor je odnehal In Ternati so razrušili goreče palfc*-de, vdrli v okopa ia s svojimi bodali in sabljami vse pobui, kar se ni rešilo v utrdbo samo.
Iz kamenja zgrajene hiše so stale vse v plamenih, ki so otok razsvetljeval milje in milje daleč nsokoH. Dim se je raaliril to vse obzidje le osvetlil vihrajoči požar.
«Cc bi imeli oaMdalao ieetvAco,» je zaklicaf Filip, «se bi trdnjave lahko polastili, kajti na okopih al five dufte.*
«Je že res,» ji odvrnil Kranc, »toda tudi tako bo zfdovje izborna poetošanka za nas, kakor hitro se ogenj polete. Ce smo enkrat tam lahko preprečimo izpad sovražnika, med* tem pa sestavimo lestvice. Do jutri zvečer bodo gotove in Če ie enkrat podigemo, lahko zase demo obzidie in zavzamemo naselbino.*
«Da, to bo vodoio k cilju,» je odvrnil Filip ia odšel.
Podal se je k voditeljem, ki so bili zbrani na zunanji strani utrdb in jim povedal svoj načrt. Ko so ternati privolili, se je naenkrat pojavil Schriften, ki se je brez Filipove vednosti pridružil pohodu«
«To ne gre; te trdnjave ne boste zavzeli nikoli. Filip Vanderdecken, hil hšl» je kričal Schriften.
Komaj je spregovoril te besede, ko je nastale strahovita razstrelitev, ki je napolnila zrak s točo kamenja, ki je letelo na vse strani, tisočim prinašajoč smrt ali pa pohabijenoet. Trdnjava se je pognala v zrak, ker se je ogenj približal do shramb s smodnikom.
.Tako je vaš načrt preprečen, Mynheer Vanderdecken, hil hil se je smejal Schriften. •Teh utrdb ne savzamete nikoli!*
Izguba človeških življenj in zmešnjava, ki je nn.^nU vsled tega nenadnega dogodka, sta povzročili panično grozo in vsi Ternati so zbežali na obrefye, kjer so bile zasidrane piroge.
Zaznan so skušali Filip in ostali voditelji moštvo spet zbrati Nenavajeno učinka, ki ga
Svzroči večja množina smodnika, je mislilo, se je igodilo nekaj nadnaravnega, vsled česar je večina zbežala na piroge in razvila fadra, ostali pa so v največji zmedi trepetali na obrežju.
«Nikoll mm zavzamete te naselbine, Myn-beer Vanderdecken,» ee je spet začul znan
Filip je dvignil sabljo, da bi usekal malega moža, pa jo spet izpustil.
«Bojim se, da govori neljubo resnico,« je pomislil, «zakaj bi mu vzel življenje zato?»
Nekateri voditelji Ternaiov so ostali še pri zavesti, toda večina jih je bilo ravnotaito zmedenih in oplašenih kot moštvo.
Po kratkem posvetovanju je btio sklenjeno naj vojska počaka do jutra, nato pa bi se odločili za nadaljne postopanje.
Ko se je zdanilo, so opazili, da ima portugalska trdnjava, ki ni bila več obdana od drugih poslopij, mnogo groznejša obrairbna sredstva kot so sprva domnevali. Vsi okopi so bili polni moštva, ki so namerili težko topovje proti tematski pehoti
Filip se je posvetoval s Kranct-ra in oba sta se zjedinila, da ni mogoče več ničesar začeti, ker je strah zlomil vso odporno silo in voljo otočanov.
Tudi ostali voditelji so bili tega mnenja in izdali ukaz k umiku; obenem pa so bili zadovoljni že nad tem uspehom, kajti razdejali so veliko utrdbo, naselbino in poleg stoječa poslopja in ostala je le iz čistega kamenja zglajena trnjavica, ki je bila pa nedostopna — dovolj, da je bilo mogoče o vsem podjetju poročati kralju kot o zmagi. Zato je bilo razglašeno k ukrcanju fai v dveh urah je bilo vse ladjevje, ki je izgubilo nad sedemsto mož, na poti domov.
^	[Dalje.)
S Jran IV.
rfćfrpfosfr«
Trstn, đnc 13. aVrfzs
Medana, »Izobraževalno društvo* v Međani taftredi n* Velikonočni pondeljek, dne 17. fcpiit* 1922 naroden tabor s sledečim sgore-
jJbnr 1. Sprejemanje gostov točno
_________rS*m 1
b) v. Vodop*rec: O vefterna urf, metani rbor Sltvarpan; c) Juvanec: Na goro, meiani zbor, Biljara. 5. Dekbsud|t. 6. Dr. Schwafc: Dobro jutro, metani zbor s spretnljevanjen orkestra. Med a na. Govor gosp. poslanca V. Ščeka. 8. V. Vodo pivec: Naročilo, mešani zbor, Solkan. 9.
V naravi, moški zbor, Kozana. 10. Rodoljub iz Amerike. Veseloigra s petjem v 3 dejanjih. Zbirališče vseh gostov v vasi pred cer k vi jo. Med odtaiori in po igri igra Biljanski orkester ter deluje šaljiva poŠta. Vstopnina: L sedež: 7 lir, II. sedež 5 tir, stojišča 3 lire. Za vozov«, konje in kolesa je preskrbljeno. V slučaju slabega vremena se bo vršil tabor t»deljo pozneje, tL j. 23, t. m. K obilni udeležbi uljudno vabi	Odbor.
Nov humoristični list. Dne 8. aprila je
začel izhajati v Gorici nov humoristični italijanski list «el rčfolo gorizian», ki izhaja vsako soboto. Urejuje in izdaja ga Sofrotiio Pocarini.

LAHKO UBLAŽE KRIZO TOBAČNE KULTURE?
Obupen gospodarski položaj nafte Kratjn* v prvi vieti gajtar* sili vedno bolj r ospredji
Književnost in umetnost
«Novi rod». Izšla je četrta številka «Novega roda» s sledečo vsebino: Stano Kosovel: Pomlad gre v svet; Oton Župančič: Lisica; Cvetko Golar: Dečkova želja; Marija Kmetova: Procesija; Fr. Milčinski: Zgodbe kralje viča Marka: Karel Širok: Braraa; Dr. Ivo fiorli: Prvi april; Pouk in zabava; Kotiček malih.
Ker je bilo povpraševanje po prslepein zgodovinskem romanu ^Plebanus Joannes* zelo veliko, je zadnje dni zmanjkalo v Trstu vseh izvodov. Zdaj moremo poročati, da se zopet dobi pri Štoki in pri Traniju skupno s krasno zbirko Bevkovih povesti «Faraon» {5'20 L). Obe knjigi, umetniško opremljeni, sta jako primerni za lepo velikonočno darilo. Obširne ©cene prinesemo v prihodnjih številkah.
H- Sienkiewiczevi romani v novem prevodu. Ko smo pred leti dobili sloveče
Sienkievviczeve romane v slovenskem pre^-voclu, je vladalo za nje povsod veliko navdušenje, in še danes je po naših javnih knjižnicah živo povpraševanje po njih. Žal, da so razen «Rodbine Polaneških» "?e vsi razprodani.
Malokateri pisatelj je znal pridobiti široke ljudske mase tako kakor Sienkiewicz. Njegovi historični romani so pravi evangelij nesebičnega patriotizma; tipi njegovih požrtvovalnih junakov so postali ideal poljske mladine, ki so jo navduševali v težkih dneh nesreče. Sienkiewicza kot romanopisca poznajo dandanes vsi kulturni narcndi. Naša čitajoča javnost Čuti živo potrebo, da dobi zopet Sienkiewiczeva dela v roke.
Tiskovna zadruga se je zato odločila ustreči splošni želji in poda Sie«nkiewicze-ve romane v novem prevodu prof. dr. Moleta, ako se priglasi zadostno število naročnikov.
Da omogoči v sedanjih tudi za knjigo dragih časih nakup tudi manj premožnim ljubiteljem prvovrstnega štiva, bo izdajala Sienkiewiczeve romane v presledkih po 3—4 tedne v snopičih po 4 pole in sicer naročnikom za ceno približno 0 dinarjev. Cena celotnemu romanu bo pozneje v knji-Jotržtvu višja. Začetek bo tvoril roman a ognjem in mečem». Sledil mu bo «Po-top», nato «Gospod Volodijovski*, «Krt-žarji* in «Quo vadis».
Vabimo vse ljubitelje zgodovinskih romanov, da se takoj priglase potom dopisnice kot naročniki na Sienkiewiczev roman «Z ognjem in mečem*. Priglasi naj se pošiljajo na Tiskovno zadrugo v Ljubljani, Prešernova ulica 54. Način plačevanja naročnine se bo sporočil naknadno.
«Npva». V Ljubljani je izšla te dni 1.—2. številka II. letnika revije «Njiva* s sledečo vsebino:
Bogdan Gavrilovič: «0 živih silah narodnega edinstva*. (Letošnji svetosavski govor rektorja belgrajske univerze); Va-raždinac: ^Hrvatska državna tradicija i Jugoslavija**; France Veber: «Ob Einsteinovi teoriji*; Listek: Fr. Ilešič: «Monakov-ska «Jugend» ob pričetkih naše moderne*; Notranjepolitični pregled: »Zakon o obči upravi* (Obča uprava; Okrožja; Srezi; Prehodne določbe); Zunanjepolitični pregled: »Rusija in Evropa». ^Konference pred Genovo«. (Mala antanta. — Baltiške države. — Čičerinovo in Hardingovo stališče. — Svetovni vrvež.) Književni pregled: Nova knjiga. Na ovitku: Beležka. — «Njiva» bo v svojem II. letniku izhajala redno vsakih 14 dni, s kratkim poletnim presledkom. Letnik obsega 26 številk. Letna naročnina znaša 40 dinarjev, za naročnike «Jutra* 20 dinarjev. Posamezna številka stane 3 dinarje. Naroča se v upravi, Ljubljana, Prešernova ulica št. 54.
Le malo ljudi dob$ danes, k} b»
šnofali aH «čškaU». Vsak ti bo
oaaoooaooooooaaa
NA$A ZALOŽBA V TRSTU
ta nova in prepotrebna književna zadruga, ki ima namen zalagati najboljša dela naših duševnih delavcev ob Adriji, je izdala kot svoje prvo delo sloviti zgod. roman Ivana Preglja
PLEBANUS JOANNES Naročite to knjigo vsi, ki vam je nov kulturni razcvit našega ljudstva na
tem ozemlju pri srcu! Za veliko noč je izšla zbirka novel Franceta Bevka
FARAON
Obe knjigi je umetniško opremil slikar Tone Kralj. Cena prvi 5.50 L, drugi 5.20 L. Dobe se v Trstu pri Štoki in Traniju, v Gorici pri KTD.
oooooooooooooooo
poktejmo Iz fpapo-danke bhs? Ako nt k to vpraftasje v najkrajšem rečeno, najdbo na JtaluienkoM nafin. bodlo posebno naif vmogradniH krajt s obupoo brzino strmoglavih v popoln gospodsraki lom. Že danes vadimo posledice le foapc ske krize. In ni izgleda na re&ttev, ako ne bodo kmetje samt popri jeli s krepko roko za ono edino rešilno vrvico, ki se jim nudi. Seveda mora pokazati pri tem tudi vlada dobro voljo ker s! brez njene podpore nai obubožani
kmet ne bo mogel nič pomagati V____,__
času postaja v strokovn^aikih krogih vedno bolj utrjeno mnenje, da se bo dalo doseči zboljšanje gospodarskega položaja edinofe na ta način, da se opuste in izpremene vse doee danje kulture, posebno pe vinogradi. Splošno vlada povsod nekaka hiperprodukcija vina in ni izgleda, da bodo trte postale v doglednem času vir gospodarskega blagostanja m je tudi dvomiti, da-li bodo sploh Se kedaj postale vsaj ono, kar so bile n. pr. nekdaj na&emti istrskemu ali vipavskemu kmetu-vinogradniku. Neobhodno je tedaj potrebno, da opusti naš kmet svojo konservativnost napram novo-tari jam in da skala kakor utopljenec pograbiti za vsako bilko, ki ga le more rešiti iz obupnega položaja. Res je žalostno, da bo morala v velikem obsegu starodavni trti zapeti sekira, a ni pomoči. Ali to ali pogibelj! Med novimi kulturami, ki se največ omenjajo sta: sadjereja in tobak. Zadnji posebno se omenja za vinogradniške kraje, kjer bi bila ugodna tla in podnebje. To mnenje zasluži, da ga natančno proučimo. Za tobak govorš predvsem ugodne klimatdčne razmere in tudi dobiček, ki ga prinaša. Proti njemu pa nevolja prebivalstva, ki bi moralo opustiti vinogradarstvo in pa zakon, ki je pretirano strog in bi se moral v očigled nastalemu gospodarskemu položaju v marsičem izpremeniti. Drugače pa je tobakova rastlina jako občutljiva, a ljudje, ki so imeli opraviti s trtami, bi se njenemu gojenju jako hitro privadili. V naslednjem bi rad govoril o tobaku sploh, kako se prideluje m kako ga vlada obdavčuje.
1.
ki b; ne kadili, o slabem
tobaku — najbrže slabe navada Iz vojne dobe — a tudi o hudo »navili* ceni. Kljub vsemu pa si marsikdo odreče tudi koSček kruha, samo da si lahko kupi tobaka. Večina prijateljev tobaka pa vendar ne pozna zgodovine te tako dobro dišeče rastline. Ne bo škodilo, če malo pogledamo nazaj v «življenje* tega zelišča.
Ko je prispel Krištof Kolumb L 1492. na otok Guanahani, je videl tamošnje prebivalstvo zavijati v koruzno listje neko zelišče in ga kaditi. Prva poročila o tem zelišču je pa poslal v Evropo fra (brat) Romano Pane, katerega je ostavil Kolumb na otoku Gaiti 1. 1496. Petru Martyr-u. Ta poslednji je 1. 1511. tudi prinesel prvo tobakovo rastlino k nam v Evropo. Zelišče so imenovali tobak, a zakaj so mu dali baš to ime, ni znano. Vladajo različna mnenja. Nekateri trde, da so domačini imenovali koruzo listje, s katerim so ovijali ono zelišče, katerega so kadili, tabacco«, drugi pa zopet menijo, da izvira ime od otoka Tobago, a zopet drugi od imena srednjeameriške pokrajine Tabascos. Natančen popis rastline tn načina nje pridelovanja je preskr-bel L 1525. Španski namestnik v San Domingo Gonzak) Hernandes de Oviedo y Valdes. Kasneje pa (L 1571.) se je menilo o tobaku, da je zdravilna in Čudotvorna rastlina. L. 1560. je poslal francoski poslanik Ivan Nicot tobakovo seme v Pariz. Po njem se knenuje tudi nikotin oni strup, ki ga tobak vsebuje. Na Španskem in na Francoskem je postalo kmalu šnofanje «lepa» navada. L. 1636. so španski duhovniki prenesli navado šnoianja v Rim. Tedanejmu papežu Urbanu VIII. pa se ta na vada ni zdela bogve kako lepa in je vsled tega izdal proti njej prepoved, ki je bila šele L 1724. odpravljena. V začetku so skušale cerkvene in svotske oblasti zaprečiti uporabo strupenega zelišča. Se L 1634. so na Ruskem vsakemu kadilcu za kazen odfeezali nos. Na Angleškem in v drugih krajih so pa skušali kajenje zatreti z ogromnim obdavčenjem Kljub temu pa sta se tobak in kajenje širila po Evropi. K temu je mnogo pripomogla tudi 30letna vojna. Slednjič so pa vlade posamez-mh držav uvidele, da se je uporaba tobaka tako razpasla, da je ne bo mogoče odpraviti, a tudi, da fe lahko tobak vir dohodkov za državne finance, če dovoli njega uporabo ga obdavčijo. Se do t. 1848. je bito v veČini držav prepovedano kaditi na ulicah in v javnih prostorih. Po tem letu se je moralo tudi to dovoliti. V prvi polovici 18. stoletja so nastale prve tovarne za izdelavo tobaka na veliko, a prat? koncu istega stoletja prve tovarne smodke. Kasneje pa so nastale Še tovarne za izdelavo smodk ter so bili tudi stroji moderno prirejeni.
To bi bil kratek pregled »vstajenja in slave* toli hvaljenega in še več grajanega zelišča.
2.
Vse države so polagoma uvedle na tobak davek. Obdavčenje se vrši na različne načine, od katerih bom omenil pa samo dva glavna. Prvi bi bil takozvam davek na izdelke, ki se v resnici prodajo, drugi pa bil davek v obliki monopola.
a)	Davek na izdelke. Obdavči se samo izdelek, ki faktično pride v promet Tobak ali smodke ter svalčice morajo biti v zavitkih, ki so zaprti z znamkami, katere je prodajalec kupil od države na tak način, da se mora ta pretrgati tn na ta način uničiti, ako se hoče vsebina zavitka rabiti. Sicer je ta način obdavčenja za državo dobičkonosen, a je v preži z ogromnimi sitaostimć za državo, postavlja pa pridelovalca tobaka v nevarnost odvisnosti od veletržca, za katerega edino je tako obdavčenje ugodno. Rusija je imela L 1904. okolo 46,000.000 rabljev dobička od takega obdavčenja. V državah, kjer je tako obdavčenje vpeljano, ni treba za prodajo tobačnih izdelkov posebnega oblastvenega dovoljenja, ker ■e država že prejela za znamko, s katero mora biti zavitek zaprt, določeni davek.
b)	Davek t obliki monopola. Da ima država monopol kakega pridelka pomenit država ima izključno v svojih rokah pridelovanje, izdelovanje kakor tudft prodalo tega pridelka. Tak način obdavčenja tobaka fe obstojal v Avstriji, a obstoja Še dandanes n. pr. v Španiji Rumuniji, Jugoslaviji in tudi v Italiji. Do 1. 1884. je ta poslednja oddajala monopol na tobak v zakup privatnikom, od tega leta naprej pa ga ima izključno ▼ svojih rokah. Dobiček za državo je od monopola ogromen. Pred vojno je n. pr. Italija imela od tobaka 200 miljo-nov lir čistega dohodka. Seveda je potrebnoj
ze »odajo tobečolb izdelkov v takih državah posebnega oblutoeutga Apvoteeja, kakor ga imajo nate tihphMM. T«di j* prepovedan tkn uvoz tobatafk feMtav v svrho prodale. Le za osebna uporabo se lahko proti dnftpflittf carini prinese s seboj menjia množina tugh fobafinlli bdtfkov.
(Konec prih.)
Tnt, dne 12. aprila 1922.
Jadranska banka •
Cesnllcti • * t • • Palmafla • • • • » Oerollmleh . » , Lfbers Trtcstina • . LIoyd . . • • , « Lnssino • • • • * ttartbiotteh • • • •
Oceania.....
Pianuda . . . • • Trlpcovich • • • « A m pele« • • • « • Ceneni DalmUa . Cement Spalato . •





* • • •
• •••••
• »«••••«
• • • • •
• • • • •
• •••••
130
265 270 1430 402 1830 700 141 185 365 245 590 344 270
Taja vrišti aa tržaškem trgaš
Trst, dne 12.	aprila 1922.
ogrske krone........ • • • —. 2.40 2.50
avstrijsko-nemške krone ...... —.27.--.30
čeikoslovaške krone..............37.50.— 38.25
dinarji .. .....................24.25.— 25.—
leji	13.75.— 14.50
marke	6 35.— 7.35
dolarji..........................18.30— 18.50
francoski franki...... . . •	171.25.—172.—
švicarski franki..................360.—.—365.—
angleški funti papirnati...... 82.-- 82.25
angleški funti, zlati	94.—— 96.
napoleoni.............75.25 75.75
Županstvo obilne
poživlja vse t to občino pristojne, a izven iste živeče osebe, da predložijo takojšnemu obe. urada najkasneje do 30. aprila t. L družinske Ezte izstavljene od občinskega (župnijskega) urada one občino, kjer sedaj bivajo.
Te liste rabi županstvo t svrho sestave imenika občanov, ki zndobijo v smislu kr. naredbe c dne 30. decembra 1920 H 1890 italijansko državljanstvo po polnem pravu. 237	2upan:Antoa Voak.
Županstvo o Mlskoulcl
Z ozirom na čL 1. prezidijalnega dekreta od 1. februarja 1922 ki določuje predpise za izvršitev kr. dekreta od 30. 12. 1920 št 1890 to 2* 1. 1922 o pridobitvi italijanskega državljanstva daje se na znanje: da bode imenik oseb pristojnih v to občino, ki pridobe v smislu sanžerman-ske mirovne pogodbe italijansko državljanstvo po polnem pravu, izložen v občinski pisarni z dnem 14. aprila do 14 maja
Kdor je v stvari zainteresiran lahko tekom 30 dni reklamira na županstvo radi opustitve vpisa ali pa radi napačnega vpisa. — O reklamih odločuje civilni komisar po4. okraja; proti odlokom poslednjega je dovoljen utok na generalni civilni komi-sarijat za Julijsko Benečijo (XIII urad), ki ga je vložiti potom civilnega komisarijata tekom 14 dni po razglasitvi odloka.
Razsodbe generalnega civ. komisarijata se lahko izpodbijajo potom utoka na VI sekcijo državnega sveta tekom 60 dni po razglasitvi razsodb.
Ne glede na razsodbe o reklamih in uto-kih, prične lahko civilni komfearijat tekom 14 dni po objavi imenikov z uradnimi popravki (z novimi vpisi, izbrisi, popravki). Proti tem popravkom — Id se j£> naznani brez odloga udeležencem — so dovoljeni reklami in utolri na način in v rokih določenih kakor zgoraj.
PUskovica, 13. aprila 1922. 236	Zupan: Leopold Sirca.
Županstvo oNim Ustje
poživlja vse v to občino pristojne, a izven iste iiveče osebe, da predložijo tukajšnerau občinskemu uradu najkasneje do konca aprila družinske liste izstavljene od občinskega (župnijskega) urada one občine, kjer sedaj bivajo.
Te liste rabi županstvo v svrho sestave seznama občanov, Id zadobijo italijansko državljanstvo po polnem pravu. *	238
Kdor se ne javi, ne bo vpisan v imenik občanov in bo sam odgovoren za posledice.
Ustje, 10. aprila 1922.
Župan: Alojzij Krečič.
Dr, E. O' Osvaldo
Specialist za ofesM bolezni
perfekdoniran na dunajski kliniki
fifiUU. Muza delo VHtnh (Travnik) it 6 se le preselil « N Cffil G. Verdi itn. 21 „TRGOVSKI DOM".
Sprejema od 9—11 In od 3—5.
Trst, Corso Ultt. fin. 26
(nasproti zastavljalnici) □□□
Velika Izbera oblek za moške in dečke, po-vršniRou, perila, pletenin In nogavic.
Na M. Ifo tifbela.
pil
v Trstu
registrovana zađe. s neomejenim Jamstrom
Ollta Mer Lafgl da Mesfrina ft 4,1.
O&resmie navadae hrasiloe vloee po
5°!
vloge, vezane na trimesečno odpoved P° 57a7# ako znašajo 20-30.000 Lit. po 6% ako znašajo 30-40.000 , P° 67a%> a^o presegajo 40.000 Trgovcem otvarja tekoče čekovne račune Posoja hranilne pušice na dom.
Za varnost vlog jamči poleg lastnega premoženje nad 2300 zadružnikov,
vredno nad 50 milijonov lir. Daje posojila na poroštvo, zastavo vrednostnih papirjev ali dragocenosti.
Uradne ure od 8—13.
Tel. št. 16-04.	Te!, št. 16-04.
SreUrne Krone In zlato plačujem po najuišjlb cenah
ALOJZIJ POVH
Trst Plazu (Mflliil it 2
Dr. A. Grysovin
specialist za kožne in spolne bolezni ter negovanje kože, perlekcioniran na dunajskih klinikah.
Sprejema od 9—12 in od 3—7 ure.
Gorica (Piazza grande) Travnik hiša PaternolL	(60)
za peči in štedilnike po L 32 q, prosto na dom, plinove coke po L 40 q, drva po L 24 q.
Marsiijski strežniki, opeka.
Za velike množine cene po dogovoru.
BAN1ELE mm, Trst Coroneo 25
Telefon 1306.
37
3BEBBBB3BBBE

BKZBEa?
8
(prej Barriera)
Steklene šipe
vsake vrste in mere. Steklenine, porce-lani in lončevine. — Prodaja na debelo in drobno. — Postrežba na dom* Cene zmerne. Piazza Oberdan štev. 3 (Hotel Europa) telefon 44-23. 22 , ii ii i|iniflii' 1 'I
HsMi ki tmm zavel
RENATO LEVI NINZI
fu Alessandro
36
Trst, ote Snn SeMono 3, Trst
Velika izbira pohištva, žimnic in vatlrane odeje po zmernih cenah.
Tržniho posojilnico in hranilnico
reglstrovana zadruga z omejenim poroStvom,
tiradufe v svoji lastni hlšt ulica Torrebianca štev. 19, 1. n.
Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekoči račun in vloge ca čekovni promet, ter Jih obrestuje
PO 4% "M
večje in stalne vloge po dogovoru.
Daje posojila na vknjižbe, menjice, za« stave in osebne kredite. — Obrestna mera po dogovoru.
Uradne ure za stranke od 9 do 13.
Ob nedeljah in praznikih je urad zapr Št. telef. 25-67.
Ins eriral te;
vidnosti'I
1 \m
I I
i
JADRANSKA BANKA
Delniška Stavnica L 15,000.000 Rezerve L 5,100.000
Dunaj, Opatija, TRST, Zadar.
AHlirani zavodi t Jugoslaviji: Jadranska banka, Beograd in njene podružnice v Celju, Cavtatu, Dubrovniku, Ercegnovem, Jelsl, Korčuli, Kotoru. Kranju, Ljubljani, Mariboru, Metkoviću, Sarajevu, Splitu, Šibeniku In Zagrebu.
AHiiranl zavod v New-Yorku; Frank Sakser Stade Bank.
Izvršuje vse banCne posle.
PREJEMA VLOGE
do hroDilne knjižice in na tekofl ralan ter lih obrestuje do 47o*
Na odpoved vezane vloge obrestuje pa najugodnejših pogojih, ld jih sporazumno s stranko določa od slučaja do slučaja.
= Dalo ¥ najem varnostne predale fsafes) ■
Zavodovi uradi'v Trstu: Via Cassa dl Risparmlo štev. 5 — Via S. Mlcold Stev. 9.
Telefon št. 1463, 1793, 2676. Blagajna posluje od 9. do 13. ure.
I
e
I
e
I
I
I I
e
I