Martin Heidegger Mbaig - NARAVA, O NJENEM BISTVU IN POJMU (Aristoteles, Fizika B, 11) [239]2 ^üol; so Rimljani prevedli z natura; natura od nasci biti rojen, izvirati, 77 gr. gen -; natura - kar pusti izvirati iz sebe. Ime »narave« je odtlej tista temeljna beseda, ki imenuje bistvene odnose zahodnoevropskega zgodovinskega človeka do bivajočega, ki ni on in ki je on sam. To napravi vidno grobo naštevanje prevladujočih nasprotipostavitev: narava in milost (nad-narava), narava in umetnost, narava in zgodovina, narava in duh. Toda hkrati govorimo tudi o »naravi« duha, o »naravi« zgodovine in o »naravi« človeka, pri tem pa ne menimo le telesa ali kar spola, marveč njegovo celotno »bitje« (»Wesen«). Tako je tedaj na splošno govor o »naravi stvari«, in to pomeni o tem, kaj so stvari v »možnosti« in kako so, ne oziraje se na to, ali in koliko »dejansko« so. Kar je pri človeku »naravno«, pomeni - krščansko mišljeno - to, kar mu je ob stvarjenju dano za popotnico in kar je zaupano njegovi svobodi; ta »narava« -prepuščena sami sebi - preko strasti pripravlja človekovo razrvanost; zaradi 1 Heidegger, Vom Wesen und Begriff der Mbaig, Aristoteles' Physik B, 1, v: Wegmarken, Frankfurt/ M. 19963, str. 239-301 in Wegmarken, Frankfurt/M. 1967, 309-371. 2 Te številke so paginacija zadnje izdaje v: Gesamtausgabe. V Wegmarken, Frankfurt a. M. 1967, so to strani 309 do 371. 78 tega je »naravo« treba držati pri tleh: narava je na določen način to, česar ne sme biti. V drugem tolmačenju velja ravno razpuščanje nagonov in strasti kot tisto naravno pri človeku; homo naturae je po Nietzscheju tisti človek, ki napravi »telesnost« za vodilno nit tolmačenja sveta in s tem dobi neko novo razmerje uglašenosti do »čutnosti« nasploh, do »prvin« (ogenj, voda, zemlja, svetloba), do strasti in nagonov in do tega, kar je z njimi pogojeno, s pomočjo katerega hkrati privede »to, kar je elementarno« pod svojo oblast [240] ter se iz te oblasti usposablja za obvladovanje sveta v smislu načrtnega svetovnega gospostva. in naposled je »narava« beseda za tisto, ka ni samo nad vsem »elementarnim« in vsem človeškim, marveč celo nad bogovi. Tako pravi Hölderlin v himni Kot ~e na praznik ... (III. kitica): A zdaj se svita! Čakal sem in videl, da prihaja. In to, kar sem uzrl, svetost (,) naj bo moja beseda, Ker ona, ona sama, starejša od vseh davnih časov, Ki je iznad bogov Zahoda in Orienta, Narava, je zdaj zbujena z žvenkljanjem orožja, In vse od etrskih višin dol do brezdanjosti, Po trdnem zakonu, kakor nekoč, rojen iz svetega osrčja kaosa, se čuti v sebi znova pomlajen zanos, stvaritelj vsega.3 (»Narava« postane tu imenovanje nečesa, kar je nad bogovi in »starejše kakor časi«, v katerih kdaj bivajoče postane bivajoče. »Narava« postane beseda za »bit«; kajti bit je prvotnejša kakor vsakršno bivajoče, ki ima od biti sposojeno to, kar ono je; in pod »bitjo« se nahajajo tudi še vsi bogovi, kolikor bivajo in kakor tudi so.) Tukaj bivajoče v. c.[eloti] ni niti »naturalistično« narobe razloženo in povzeto v »naravo« v smislu s silo obdarjene snovi, niti ni bivajoče v. c. »mistično« zatemnjeno in razvlečeno v nedoločljivost. Kakršna koli že vedno je nosilnost, ki je besedi »narava« dosojena v različnih časovnih dobah zahodnoevropske zgodovine, vsakokrat vsebuje neko tolma- 3 F. Hölderlin, Lirika, prev. N. Grafenauer, Ljubljana 1978, str. 78. čenje bivajočega v celoti, to pa tudi tam, kjer je dozdevno mišljena samo kot nasprotni pojem. V vseh teh razločevanjih narava ni samo določena nasprotna stran, temveč bistveno v prednosti (Vorhand), kolikor se nekaj vedno in najprej razločuje nasproti njej in se nekaj tako razločenega določa od nje sem. (Kadar npr. »narava« velja enostransko vnanje kot »snov«, »materija«, element, nekaj neurejenega, [241] tedaj velja ustrezajoče »duh« kot »ne-snovno«, »spiritualno«, »ustvarjalno«, tisto ustanavljajoče.) /Toda vidik samega razločevanja: »bit«./ Tako mora tudi razločevanje narave in zgodovine vsakokrat misliti preko tega v neko v temelju vztrajajoče, nasproti postavitev samo noseče področje, v katerem narava in zgodovino sta; celo če se ne oziramo na to, ali pa pustimo nedoločeno, ali in kako »zgodovina« počiva na »naravi«, celo če zgodovino pojmujemo iz človeške »subjektivnosti« in kot »duh« in tako pustimo, da je narava določena izhajajoč od duha, celo tedaj je še in je že v bistvu somišljen subiectum, vnoKei^evov, tj. ^vol; Ta neizogibnost ^volc; pride na plano v tistem imenu, s katerim poimenujemo dosedanjo vrsto zahodnoevropskega vedenja o bivajočem v. c.[eloti]. Sklad vselejšnje resnice »o« bivajočem v. c. se imenuje »metafizika«. Ali je ta resnica izgovorjena v stavkih ali ne, ali to, kar je izgovorjeno, upodobi v sistem ali ne, je vseeno. Metafizika je tisto vedenje, v katerem zahodnoevrospko zgodovinsko človeštvo shranjuje resnico odnosov do bivajočega v. c. in resnico o tem. Meta-fizika je v nekem bistvenem smislu »fizika« - tj. neka vednost o ^volc; (entoi^^n ^uoik^). Kadar povprašujemo o bistvu in pojmu ^vol; tedaj je to na površju videti tako, kakor neko zgolj radovedno poizvedovanje o poreklu poznejšega in današnjega tolmačenja »narave«. Če pa pomislimo, da ta temeljna beseda zahodnoevropske metafizike hrani v sebi odločitve o resnici bivajočega, če se zamislimo ob tem, da je danes resnica o bivajočem v. c. postala vseskozi vprašljiva, in vrhu tega slutimo, da pri tem bistvo resnice ostaja popolnoma neodločeno, ter pri vsem tem vemo, da vse to sotemelji v zgodovini bistvenega tolmačenja ^vol; tedaj se nahajamo izven filozofsko-[242] historičnih interesov za »pojmovno zgodovino«; tedaj izkusimo, čeravno iz daljave, bližino prihodnjih odločitev. /Kajti zemeljska obla gre iz tečajev, če predpostavimo, da je sploh kdaj bila v njih; in vznika vprašanje, ali načrtovanje novoveškega človeka - pa najsi bo tudi planetarno - kdaj zmore ustvariti svetovni sklad./ 79 Prvo - na osnovi svojega načina, kako zastavlja vprašanja - sovisno miselno razpravljanje o bistvu ^vol; nam je izročeno iz časa dopolnitve grške filozofije. Izvira od Aristotela in je podano v njegovi ^uoik^ aKpoaon; (predavanje, boljše poslušanje ^vol;). Aristotelova Fizika je skrita in zaradi tega nikoli zadostno premi{ljena temeljna knjiga zahodnoevropske filozofije. Po vsej priliki pa to delo v svojih osmih knjigah ni zasnovano enovito in ni nastalo v istem času; ta vprašanja so tukaj nepomembna; nasploh pa nima veliko smisla reči, da »fizika« predhaja »metafiziko«, saj je metafizika prav tako »fizika«, kot je fizika »metafizika«. Iz stvarnih in zgodovinskih razlogov moremo privzeti, da je bila druga knjiga napisana že leta 347 (Platonova smrt) (prim. tudi Jäger, Aristoteles, 1923, str. 311sl.; ta knjiga ima ob vsej učenosti eno samo pomanjkljivost, da Aristotelovo filozofijo misli docela negr{ko, sho-lastično-novoveško in novokantovsko; mnoge stvari so bolj pravilne v knjigi Zgodovina nastanka Aristotelove metafizike, 1912, ker se manj dotika »vsebinskih« zadev). 80 Vsekakor pa je to prvo miselno zaključeno pojmovanje ^vol; tudi že zadnji odmev začetnega in od tod najvišjega miselnega zasnutja bistva ^vol;, kakor nam je še ohranjen v izrekih Anaksimandra, Heraklita in Parmenida. [243] V prvem poglavju druge izmed osmih knjig Fizike (Fizika B, 1, 192b8-193b21) daje Aristoteles bistveno razlago ^vol;, ki nosi in vodi vsakršno kasnejšo bistveno tolmačenje »narave«. Tukaj ima svoje skrite korenine tudi kasneje nastala bistvena določitev narave iz razločevanja do duha in skozi »duha«. S tem se nakazuje, da je razločevanje »narave in duha« docela negr{ko. Preden bomo sledili posameznim korakom Aristotelove bistvene določitve ^vol;, upoštevajmo dva stavka, ki ju Aristoteles izgovori v prvi uvodni knjigi (A): ^ilv 6' vnoxeioOro xä ^voei r| tcövta r| evta xivov^eva elvai/ ö^Xov 0,5 — 5 ~ 4 ex t^c enaYWY^S-4 4 Varianta: »A nam naj bo za podlago, da so stvari, ki bivajo po naravi, ali vse ali marsikatere v gibanju: to je jasno iz navoda.« »Za nas pa naj bo vnaprej (kot dognano) pričujoče, da je bivajoče, ki je po ^uoi;, ali vse ali nekatero /tisto, ki je nemirujoče/ nekaj gibanega (z gibljivostjo določenega); to pa je očividno iz neposrednega približevanja (temu bivajočemu in čez to bivajoče naprej k njegovi 'biti').« (A. 2, 185a12sl.) Tukaj Aristoteles posebej poudari, kaj v zasnutju bistva ^vot; u-gleda kot odločujoče: Kiv^otq, gibljivost (die Bewegtheit); in zaradi tega postane določitev bistva gibanja jedro vprašanja po »fiziki«. Nam, današnjim ljudem velja le še kot vsakdanje reklo, če pravimo, da so naravni procesi procesi gibanja, izraz, ki vendar že tako in tako dvakrat pove eno in isto. Niti malo ne slutimo silnega pomena navedenih Aristotelovih stavkov in njegove razlage ^uoi;, če ne vemo, da je bilo to, kar nam velja kot obrabljeno reklo, zanj in skozi njega prvikrat povzdignjeno v oblikujoč bistven pogled zahodnoevropskega človeka. Sicer so Grki pred Aristotelom že izkusili, da so nebo in morje, rastline in živali v gibanju; sicer so misleci pred Aristotelom že poskušali povedati, kaj je gibanje; in vendar je on prvič dosegel, [244] pravzaprav s tem šele ustvaril tisto stopnjo vpraševanja, na čemer (gibanje ne velja le kot nekaj, kar tudi obstaja med drugimi stvarmi, marveč tisto, na kateri) je bit gibljivega (Bewegtsein) posebej prevprašana in dojeta kot osnovni način biti. (To pa pomeni: gi Določitev bistva biti ni možna brez bistvenega pogleda na gibljivost k.(ot) t.(ako). Kajpak to nikakor ne pomeni, da je bit dojeta »kot gibanje« [oz. kot mirovanje]; kajti to bi bila negrška misel, še več celo naravnost nefilozofska misel [kolikor gibljivost ni »nič« in samo bit v bistvu obvladuje nič in bivajoče in njune načine bivanja].) Da je vse, kar biva iz ^uoic;, v gibanju oz. mirovanju, to je po Aristotelu očividno: ö^Xov ex x^; enayroY^S. Besedo enaywY^ običajno prevajajo z »indukcijo«; in prevod je po zvočni podobi besede skoraj primeren, po stvari, tj. kot razlaga pa je docela zmoten. 'Enayroy^ ne pomeni pregledovanja posameznih dejstev in dejstvenih vrst, da potem iz njihovih podobnih lastnosti sklepamo na nekaj skupnega in »splošnega«. 'Enayroy^ pomeni usmerjanje na tisto, kar prihaja v pogled s tem, da poprej pogledamo čez posamezno bivajoče stran in kam? Na bit. Samo kadar imamo npr. drevesasto že v pogledu, moremo ugotoviti posamezna drevesa. Videti in napraviti vidno to, kar se na tak način kakor drevesasto že nahaja v obzorju, je enayroy^. 'Enayroy^ je »dognati« (»Ausmachen«) v dvojnem smislu: prvič dvigniti v pogled in potem hkrati ugledano učvrstiti. 'Enayroy^ je tisto, kar človeku, ki je vezan na znanstveno mišljenje, postane pri priči sumljivo in mu večinoma ostane tuje; v tem vidi nedopustnopetitioprincipii; tj. prestopek proti »empiričnemu« mišljenju; ampak petereprincipium, zahtevanje utemeljujočega razloga je enkratni korak filozofije, je odpirajoči preboj naprej v področje, znotraj katerega se neka znanost sploh šele zmore naseliti. [245] Kadar naravnost izkušamo in menimo bivajoče, ki biva po ^vol;, tedaj se v pogledu vselej že nahaja »gibano« in gibanost; toda to, kar se nahaja v pogledu, še ni dognano kot to, kar je in bistvuje (west). Vprašanje po ^vol; mora od tod povprašati pri gibanosti tega bivajočega in pogledati, kaj je ^vol; v odnosu do gibanosti. Da pa bi smer tega vpraševanja enoznačno učvrstili, je treba najprej sploh šele znotraj bivajočega v. c. oddvojiti tisto področje, o katerem pravimo, da je bivajoče, ki mu pripada, nekaj, kar je določeno s ^vol;: ta ^voet 5vxa. S to razločitvijo se začenja Physica B. 1. (V nadaljnjem podajamo »prevod«, ki je razčlenjen po prikladnih odstavkih; ker je ta prevod že samolastna razlaga, je potrebno le pojasnjevanje »prevoda«. Vendar pa ta »prevod« ni prenos grške 82 besede v lastno nosilnost na{ega jezika. Prevod noče nadomestiti grške besede, temveč ravno samo prestaviti vanjo ter kot prestavitev izginiti v njej. Od tod mu tudi manjka kakršna koli oblika in zaokroženost iz lastnega jezikovnega temelja in v ničemer ne pozna česa prikupnega in »gladkega«.) »Od bivajočega (v-celoti) je eno iz ^vol; sem, drugo pa zaradi drugih vzrokov; iz ^vol; sem pa so, kakor pravimo, prav tako živali kot tudi njihovi udje (deli), ravno tako rastline, prav tako pa enostavna izmed teles, kakor so zemlja in ogenj in voda in zrak.« (192b8-11) Drugo bivajoče, ki sedaj še ni posebej imenovano, biva preko drugih »vzrokov«; toda eno bivajoče, ki je »imenovano«, biva preko ^vol;. Torej je tako ^vol; pri priči nastavljena kot »vz-rok«(»Ur-sache«)* (al'xtov- ama). Pri besedi in pojmu »vzrok« mislimo kot samo po sebi umevno na »kavzalnost«, na vrsto in način, kakor neka stvar »učinkuje« na neko drugo. Al'xtov - za kar Aristoteles takoj nato vpelje ostrejšo določitev, tukaj meri na tisto, kar zadolži, da neko bivajoče je to, kar je. Ta zadolžitev [246] nima značaja povzročevanja v smislu »kavzalno« delujočega učinka; tako npr. prostornost spada k stvarnemu karakterju materialnosti, toda prostor ne povzroča nečesa, kar je snovno; * Dobesedno: »pra-stvar«, »iz-vir«. vz-rok je tukaj treba razumeti dobesedno, kot prvo-bitno, kar tvori stvarskost neke stvari. »Kavzalnost« je samo izpeljana vrsta biti vzroka. Z golim imenovanjem: žival, rastlina, zemlja, ogenj, voda in zrak, Aristoteles napoti v področje, pri katerem vprašanje o ^vol; mora začeti povpraševati. »Vse to imenovano pa se kaže kot nekaj takšnega, kar se odlikuje nasproti tistemu, kar se ni od ^vol; sem postavilo skupaj v stan in obstoj.« (192b12—13) Xuveoxroxa se tukaj uporablja za 5vxa (prim. 193b36 xo!q ^vosl ouvio-xa^evotq); iz tega povzemamo, kaj za Grki pove »bit«. Bivajoče nagovarjajo kot to, kar je »stalno«; tisto »stalno« meni nekaj dvojnega: enkrat to, kar-ima-samo-od-sebe-obstoj-v-sebi, »tu«-stoječe; in istočasno stalno v smislu ohra-njujočega, trajajočega. Mi bi mislili docela negrško, če bi hoteli dojeti stalno kotproti-stojno (das Gegen-standige). Predmet je »prevod« za objekt; bivajoče more biti izkušeno kot objekt šele tam, kjer je človek postal subjekt, ki temeljno razmerje do bivajočega izkusi v popredmetenju srečujočega kot njegovo moj-stritev. Za Grki človek ni nikoli subjekt in zaradi tega bivajoče, ki ni človek, tudi nikoli ne more imeti značilnosti objekta (predmeta). Ovoi; je to, kar 83 zakrivi neko svojevrstno obstajanje v sebi stalnega. Ta ^voi^ je razločneje očrtana v naslednjem stavku: »Od tega namreč / to, kar od ^vol; sem biva, kaj je in kako je/ ima prav vsaka stvar v sami sebi izhodiščno oblast (apx^) nad gibanostjo in mirujočim stanjem (mirovanjem), pri čemer sta gibanost in mirovanje enkrat me-njena z ozirom na prostor, [247] drugikrat z ozirom na večanje in manjšanje, spet drugikrat z ozirom na spreminjanje (menjavo).« (192b13-15) Za amov in aixia tukaj izrecno stoji beseda apx^. Iz te besede so Grki zaslišali večinoma nekaj dvojnega: apx^ meni enkrat to, od koder nekaj jemlje svoje izhajanje in začetek; drugič pa to, kar istočasno kot to izhodišče in začetek sega čez tisto drugo, kar od njega izhaja, in ga tako drži v sebi in s tem obvladuje. 'Apx^ pomeni zlasti začetek in vladavino. V razvrstitveno nižji razširitvi pomeni to: izhodišče in razpolaganje; da bi izrazili tja in nazaj nihajočo enotnost obeh pomenov, se apx^ pusti prevesti z izhodiščnim razpolaganjem in zapovedujočim izhodiščem. Enotnost te dvostranosti je bistvena. In ta pojem apx^ daje najprej rabljenemu aitov, vzrok, neko določnejšo vsebino. (Domnevno pa pojem apx^ ni »arhajski« pojem, temveč je naknadno šele od Aristotela dalje in nato preko »doksografije« prenesen nazaj v začetek grške filozofije.) Oüoi; je in sicer izhodišče za in razpolaganje o gibanosti in mirovanju in sicer neke gibane stvari, ki ima to apx^ v njej sami. Tukaj ne rečemo »v sebi sami«, da ne bi nakazali, da tako izoblikovano bivajoče apx^-ja nima izrecno vedo~e »za sebe«, ker vendarle sploh »nima sebe« kot neko samstvo. Rastline in živali so v gibanosti, in sicer tudi tedaj, kadar mirujejo in počivajo. Mirovanje je vrsta gibanja; samo gibljiva stvar more mirovati; govoriti o »mirujočem« številu »3« je brez podlage. Ker so potemtakem rastline in živali -bodisi mirujoče ali gibane - v gibanju, zaradi tega niso le v gibanju, temveč so v gibljivosti. To naj pove: rastline in živali niso najprej nekaj bivajočega za sebe in med drugim bivajočim, ki potem včasih zaide tudi v stanja gibanja, marveč so bivajoče samo, kolikor imajo v gibljivosti svoj bistven način bivanja in svojo bitnostno oporo. Njihova gibanost pa biva tako, [248] da v njih samih vlada izhodišče za, apx^, razpolaganje z gibljivostjo. Tukaj kjer Aristoteles določi ^vot; kot apx^ Kw^oeroq, ne pozabi poka-84 zati na različne vrste gibanja: večanje in manjšanje, spreminjanje in odnašanje (transport). Te vrste so samo naštete, tj. niso razločene po nekem izrecno imenovanem oziru in niso utemeljene v tej razlikovanosti (prim. Fizika, E. 1, 224b35-225b9). Še več, golo naštevanje niti ni popolno. In ravno tista vrsta gibanosti, ki ni imenovana, postane odločujoča za bistveno določitev ^voi; Kljub temu ima imenovanje vrst gibanj na tem mestu svoj pomen. Nakazuje, da Aristoteles Kiv^otq - gibanost razume v zelo {irokem smislu, vendar ne »širokem« v pomenu »razširjen«, »približno« in površno, temveč »široko« v pomenu bistvenega in temeljnostne polnosti. Mi, današnji ljudje smo pod prevlado mehaničnega mišljenja novodobnih naravoslovnih znanosti nagnjeni, da imamo za osnovno obliko gibanja gibanost v smislu gibanja naprej od enega prostorskega mesta na drugo in da vse gibano »pojasnjujemo« po njem. Ta vrsta gibanosti - KLvnvig Kara tonov, gibanost z ozirom na mesto in kraj - je za Aristotela samo ena izmed drugih in ni na noben način odlikovana kot gibanje nasploh. Vrhu tega je treba upoštevati, da je »menjava mesta« v določenem smislu nekaj drugega kot pa novoveško mišljeno spreminjanje položaja snovne točke v prostoru. Tonoq je nov, kje in tam pripadnosti tjakaj nekega določenega telesa; ognjasto spada navzgor, zemeljsko navzdol. Odlikovani so sami kraji zgoraj -spodaj (nebo - Zemlja), z njimi se določajo razdalje in odnosi, torej to, kar mi imenujemo »prostor«, za kar pa Grki nimajo niti besede niti določenega pojma. Za nas današnje ljudi prostor ne določajo kraji, [249] temveč so vsi kraji določeni kot točkovna mesta s prostorom, ki je brez konca, vsepovsod enakovrsten in nikjer odlikovan. Tisto mirovanje, ki ustreza gibljivosti v smislu spremembe kraja, je ostajanje na istem mestu. Toda to, kar se na ta način ne giblje, saj namreč pri sebi zadržuje isto mesto, kljub temu more biti v gibanosti, npr. bilka, ki, zakoreninjena v svoje »stališče« raste (se veča) ali hira (pojema) /av^n^ic - In obratno; nekaj takšnega, kar se giblje v smislu spre- membe kraja, lahko ravno tako »miruje« na način, da ostaja tako, kakršne kakovosti je; lisica v teku miruje, kolikor zadrži taisti barvni ton, mirovanje nespreminjanja, brez a^oirooic. Ali pa more biti nekaj gibano na način hiranja, hkrati pa se še gibati na drugačen način, namreč na način postajati drugačen: na sušečem se drevesu venejo listi, zeleno postaja rumeno. Tako dvostransko gibano (^0ioic - a^oirooic) istočasno miruje kot tam stoje~e drevo. Ugledati vse te prekrižajoče se »pojave« kot vrste gibanosti izdaja pogled na njihovo temeljno potezo, ki jo Aristoteles ohrani v besedi in pojmu p,exaßo^. gg Vsaka gibanost je obrat od nečesa (ek xivoq) k nečemu (eiq ti). Tudi mi govorimo o obračanju vremena in razpoloženja in tam mislimo na »spreminjanje«; govorimu tudi o prekladališčih, kjer gre za krajevno spreminjanje dobrin v prometu. Vendar pa bistveno jedro gr{ko mišljene p,exaßo^ zadenemo šele tedaj, če upoštevamo, da v obratu pride na dan nekaj dotlej skritega in odsotnega (»iz-pad« in »pre-boj«). (Današnji ljudje moramo storiti nekaj dvojnega: 1. odtrgati se od mnenja, da je gibanje v prvi vrsti sprememba mesta; 2. učiti se videti, da ima za Grke gibanje kot neki način biti značilnost prihajanja v prisostvovanje.). [250] je Kiv^oeroc - izhodiščno razpolaganje z obračanjem v takšni obliki, da ima sleherno prevračajoče se to razpolaganje v njem samem. Takoj na začetku poglavja je bilo bivajoče, ki biva od ^voi; sem, razločeno nasproti druge vrste bivajočih stvari, ne da bi bila takšno drugo bivajoče posebej imenovano in označeno. Sedaj pride do izrecne in določne, toda istočasno svojevrstno prekrižane razločitve: 86 »Vendar pa ležalnik (posteljnjak) in oblačilo in če drugače obstaja neka podobna druga vrsta (takšnih stvari), (nekaj takšnega) nima, kolikor je sicer to zahtevano in zajeto v skladu z vsakokratno nagovoritvijo (kot obleka npr.) in kolikor prihaja sem od izdelovalnega spoznati se,prav nobenega od njega samega izvirajočega prodora preobračanja; kolikor pa je k takšnim stvarem (vsakokrat) že skupaj prišlo zraven, da so kamenite ali prstene ali mešane iz teh, imajo zagon preobrata v njih samih in seveda ga imajo ravno samo toliko.« (192b 16-20) Bitjem takšne vrste, kakor so »bilke«, živali, zemlja, zrak so postavljene nasproti bivajoče stvari takšne vrste kakor posteljnjak, obleka, ščit, voz, ladja, hiša -. One bivajoče stvari so »samorasla bitja« (»Gewächse«) v tistem širokem pomenu, v katerem govorimo tudi o »samoraslem« polju; te vrste bivajočih stvari pa so »narejene stvari« (»Gemächte«)* (noiov^eva), pri čemer od te besede držimo proč slabšalen stranski pomen.5 Nasprotipostavitev stori samo to, kar mora, namreč še ostrejšo izdvojitev lastnega bistva ^üoei övxa in ^voi; kadar se nahaja v vodilnem vidiku: to je, da vprašujemo po gibanem in njegovi gibanosti in o njeni ap%|. Toda ali so tedaj posteljnjak in obleka in ščit in hiša neka gibana stvar? Vsekakor, samo da nas večinoma srečujejo v težko vidljivi vrsti gibanja mirujoče stvari; in njihovo »mirovanje« ima značaj dokončanosti, izdelanosti in tako določenega »ob«-stajanja in nahajanja pred nami. Današnji ljudje zlahka pre-zremo to odlikovano mirovanje in s tem ustrezajočo gibljivost; ali pa je vsaj ne jemljemo [25l] dovolj bistveno kot samolastno odlikovanost biti tega biva-jočega. Zaradi česar? Ker smo v uroku novoveške človeškosti sužnji navade, da bivajoče mislimo kot objekt in pustimo, da se bit bivajočega izčrpa v objektivnosti objekta. Za Aristotela pa je tu pomembno, da pokaže, da so narejene stvari v gibanosti izdelovanja in potemtakem v mirovanju izdelanosti to, kar so in kako so; da ima predvsem ta gibljivost neko drugačno ap%| in so tako gibane stvari v drugačnem razmerju do svoje ap%|. (Ni nobenega povoda, da bi s Simplicijem namesto öpp,| brali ap%|, ker öpp| - prodor dobro pojasni bistvo ap%f|.) A p%| narejenih stvari je xe%vn; to ne pomeni »tehnike« v smislu izdelovanja in načina izdelovanja, tudi ne pomeni »umetnosti« v širšem smislu zmožnosti * Tudi: tvorbe, s-stvari. 5 Namreč »krparija«. izdelovanja; xé%vn je nasprotno pojem spoznanja in to, da se spoznamo v tem, na čemer temelji vsakršno izgotavljanje in izdelovanje, spoznati se v tem, do cesar mora neko izdelovanje, npr. izdelovanje posteljnjaka, priti in pri čemer se mora dokončati in izpolniti. Ta konec se grško imenuje xé^oç . To, pri čemer neko izdelovanje »preneha«, je miza kot skončana, toda skončana ravno kot miza, kot to, kar neka miza je, kakor izgleda. Njen elôoç se mora vnaprej nahajati v pogledu in ta predhodno uzrti izgled (Aussehen) - elôoç npoai-pexöv je konec xé^oç, na kar se določena xé%vn spozna; zaradi tega xé%vn šele postaja določitev vrste in načina postopanja tega, ki ga mi imenujemo tako - »tehnika«. Toda obratno: bistvo xé%vn ni gibanje prijemov kot dejavnost, temveč spoznati se na postopek; in xé^oç ni cilj in ni smoter, temveč kraj v smislu bistvo določujoče dopolnjenosti; šele zaradi tega to more biti vzeto kot cilj in postavljeno kot smoter. Toda xé^oç, vnaprej uzrta izoblikovanost (Aussehen)* posteljnjaka je to, kar je tisti, ki se spozna na nekaj, spoznal in se nahaja pri njem; in sam kot takšen je xé^oç izhodišče za predstavljanje in razpolaganje z izgotavljanjem. [252] 'A ni elôoç, temveč elôoç npoa-ipexöv, tj. npoaipeôtç, tj. xé%vn je ap%^. Pri narejenih stvareh torej njihove gibljivosti in s tem njihovega miro- 87 vanja končanosti in izgotovljenosti ni v njih samih, temveč v nekom drugem, àp%ixéKxœv, pri tistem, ki razpolaga s xé%vn kot àp%^. S tem bi bila izvršena razločitev nasproti ^ûoet övxa, ki se imenujejo tako ravno zato, ker àp%^ svoje gibljivosti nimajo v nekem drugem bivajočem, temveč v bivajočem, ki so one same (in kolikor so one same to). Vendar pa po Aristotelovi razlagi razmejitev med narejenimi in samoraslimi stvarmi nikakor ni tako enostavna. Že gradnja zgoraj omenjenega stavka daje opozorilo - ^ p.év-'fl ôé - kolikor so narejene stvari videne tako - kolikor pa drugače; noiov^eva morejo biti vzeta v dvojnem oziru; enkrat, kolikor je izdelano zadeto glede na vsakokratno nago-voritev (Ansprechung) - Kaxnyopia. Tukaj zadenemo na takšno rabo te besede, ki se nahaja še pred njeno navezanost na določen »terminus«, dasi takšno vezavo izvrši ravno Aristoteles, in sicer na podlagi tukaj izvedene običajne rabe. Kaxnyopia prevajamo z nago-voritvijo in kajpak tudi tako ne zajamemo polnega grškega pomena: Kaxà-àyopeûeiv, na àyopâ v javni sodni obravnavi nekomu v obraz povedati, da je »tisti«, ki ...; od tod izhaja širši pomen: nekaj nagovoriti kot to in to, in sicer * Ali: izgled. tako, da je z nagovoritvijo in skozi njo nagovorjeno postavljeno v javnost in odprtost, v razkritost. Kaxnyopta je imenovanje tega, kar nekaj je: hiša, drevo, nebo, morje; trd, rdeč, zdrav. Terminus »kategorija« pa nasprotno meni neko odlikovano nagovoritev. Kadar neko pričujočo stvar nagovorimo kot hiša, kot drevo, tedaj to moremo samo, kolikor smo pri tem že vnaprej srečujočo stvar brez besed nagovorili, tj. da smo jo privedli v odprtost našega ob-»zorja«6 kot nekaj v-sebi-stoječega, kot stvar; na enak način [253] se da neka obleka nagovoriti kot rdeča samo, če je že vnaprej brez besed nagovorjena na nekaj takšnega kakor je lastnost. V-sebi-stojnost (Insichständiges) (»podstat«) - kakšnost (»kvaliteta«) in podobna določila pa tvorijo bit (bivajočost) bivajočega. Kategorije so zaradi tega odlikovane nagovoritve, namreč tiste, ki nosijo vsako običajno in dnevno ogovarjanje, so Kaxnyopim - v poudarjenem smislu. »Kategorije« se nahajajo v osnovi vsakdanjih ogovarjanj, ki se upodobijo v izjave, »sodbe«; in zaradi tega morejo biti obratno »kategorije« najdene ob vodilni niti izjave, ^oyoq-a; zatorej mora Kant »izpeljevati« tabelo kategorij iz tabele sodb; zaradi tega je vednost o kategorijah kot določitvah biti bivajočega, tako imenovana metafizika, v nekem bistvenem smislu vedenje o ^oyoq-u, tj. »logika«; zaradi tega pa metafizika prejme prav to ime tam, kjer pride do polne 88 (njej možne) zavesti o njej sami, pri Heglu. / »Znanost logike« = absolutno vedenje tega, kar se da vedeti kot ovedenega (eines Gewußtes), predstavljenega (predstavljenost novoveško = bivajočnost - bit)/. Na našem mestu je Kaxnyopta rabljena v predterminološkem smislu; kolikor je neka izdelana stvar, npr. posteljnjak vzet v tistem vidiku, ki ga odpira vsakdanje nagovarjanje in imenovanje, tedaj jemljemo to bivajoče glede njegove izoblikovanosti (Aussehen)* kot to uporabno reč; kot ta v njej sami nima Kw^oeroq. Vendar moremo to isto bivajoče, posteljnjak, vzeti v vidik glede na to, da je iz lesa in je tako kos lesa. Kot les je posteljnjak naravno drevesno deblo; to deblo ima apx^ Ktv^oeroq v njem samem. Nasprotno pa posteljnjak ni les, temveč samo lesen, je iz lesa; in samo to, kar je nekaj drugega kot les, more biti leseno; zategadelj nekega drevesnega debla nikoli ne nagovorimo kot lesenega; pač pa nasprotno jabolko kot »leseno« in obnašanje nekega človeka kot »leseno«. To, kar je posteljnjak po Kaxnyopta, tako in tako izgle-dajoča uporabna reč, nima do lesa nikakršnega naravnost nujnega odnosa, saj bi bil lahko [254] tudi iz kamna ali jekla; lesasto je oupßeßnKÖq, lesasto se je 6 Dobesedno: kroga »zrenja«. * Francoski prevodi za: Aussehen: aspect, adspect, image, figure, forme, e-vidence, visage, mise-en-vue. pri tem, kar postelja »pravzaprav« in lastno je, samo sovzpostavilo; kolikor pa seveda je, toda samo kolikor, kot zgolj les, ima kajpada postelja apx^ Ktv^oeroq v njej sami: les je tisto samoraslo določene rastline. Na podlagi te razločitve narejenih stvari nasproti rastju more Aristoteles, povzemajoč dosedanje stvari, zabeležiti prvi oris bistva ^VGiq: »Potemtakem je tedaj ^vol; nekaj takšnega kakor izhodišče in razpolaganje in s tem torej nekaj prvotnega za gibati se in mirovati takšne stvari, v kateri vnaprej (uno) izhodiščno prvenstveno razpolaga (ap/ei) po sebi in od sebe ven in proti njemu in od tod nikoli tako, kot da pa bi se apx^ ravno samo mimogrede vzpostavila (v bivajočem).« (192b20-23) Oris bistva je tukaj skovan enostavno in skoraj trdo: ^voi; ni samo nasploh izhodiščno razpolaganje nad gibljivostjo neke gibane stvari, temveč pripada tej gibani stvari sami, tako da le- ta na njej sami od nje same ven in glede na njo razpolaga s svojo gibljivostjo. 'Ap%^ torej ni kaj takšnega kakor izhodiščna točka sunka, ki potem udarjeno stvar odbije in jo prepusti njej sami, temveč tisto, kar je v taki obliki določeno s ^voi;, v svoji gibljivosti ne ostane le pri njem samem, temveč se vrača, v tem ko se v skladu z gibljivostjo (obračanja) 89 razgrinja, naravnost nazaj v samega sebe. Tukaj menjeni sestoj bistva si moremo ponazoriti na »naravnih bitjih« v ožjem smislu (»sadikah«): s tem da »sadika« brsti, poganja in se razgrinja v odprtost, se istočasno vrača v svoje korenine, s tem da le-te utrjuje v zakritosti in se tako ustali. Razgrinjajoče se vznikanje je po sebi določeno vračanje-v-sebe; ta vrsta bistvovanja (Wesung) je ^voi;; ^voi; pa ne sme biti mišljena kot nekje nameščen »motor«, ki nekaj poganja, ne kot »organizator«, ki že nekje navzoč nekaj uravnava [255]. Kljub temu pa bi mogli zapasti mnenju, da je od ^voi; sem določeno bivajoče nekaj takšnega, kar se ravno tedaj samo naredi. To mnenje se vsiljuje tako zlahka in nepričakovano, da je postalo celo merodajno posebej za razlago žive narave, kar se izraža v tem, da od gospostva novoveškega mišljenja živečo naravo pojmujejo kot »organizem«. Gotovo lahko traja še dolgo časa do tedaj, da se naučimo uvideti, kako je misel »organizma« in »organskega« čisto novoveški, mehanično-tehnični pojem, v skladu s katerim je naravno bitje razloženo kot določena sebe sama narejajoča stvar (Gemächte). Že beseda in pojem »sadika« jemlje rastje (Gewächse) kot »pod-taknjence« in kot nekaj postavljenega in vzgojenega; in k bistvenostni nelogiki govorice spada, da namesto o »sadilnicah« govorimo o »rastlinjakih«. Pri vsaki narejeni stvari pa je izhodišče narejanja »izven« narejenega; gledano od tega sem, se sopostavlja vanjo vedno šele mimogrede. Da ^üol; ne bi napačno tolmačili kot nekega samoizdelovanja in ^üoet övxa samo kot neka posebna vrsta narejenih stvari, pojasnjuje Aristoteles Ka0' auxo z do-stavkom Kai Kaxä GU^ßeßnKoq. Ta Kal ima tu pomen »in to naj pomeni«. Kaj ta zavračajoča opomba meni, pojasnjuje Aristoteles s primerom: »K temu pa dodajam 'ne na način prišlega zraven', ker bi nekdo vendarle gotovo utegnil od sebe ven za samega sebe postati tisto, kar je prvotno (izhodiščno in razpolagajoče) za 'zdravje' in bi pri tem hkrati vendarle mogel biti zdravnik; toda kljub temu ima pri sebi zdravniško spoznati se na, toda ne kolikor ozdravlja, temveč sta za ta primer v enem in taistem človeku prišla skupaj bit zdravnika in okrevanje; zategadelj tudi oboje obstaja kdaj pa kdaj ločeno drugo od drugega.« (192b 23-27) 90 Aristoteles, zdravnikov sin, rad uporablja, tudi v drugih notranjih zvezah, primere iz zdravniške »npa^tq« [256]. Tukaj daje primer samega sebe obrav-navajočega in pri tem okrevajočega zdravnika. Tukaj sta svojevrstno prekrižani dve vrsti gibljivosti: iaxpeuoiq, tj. zdravniško oskrbovanje kot xe%vn, in vyia-voiq, tj. okrevanje kot ^vol;. Obe gibanji za podani primer zdravnika, ki sebe sam leči, obstajata v enem in taistem bivajočem, v tem določenem človeku. To velja celo za vselejšno ap%^ obeh »gibanj«. »Zdravnik« ima ap%^ okrevanja ev earnro, v sebi samem, toda ne Ka0' auxov, ne po sebi samem, ne kolikor je zdravnik. Bit zdravnika ni izhodiščno razpolaganje z okrevanjem, temveč je to človekova bit in le-ta tudi samo toliko, kolikor je človek Z®ov, živeče bitje, ki živi le s tem, da »život-ari« (»leibt«). Kakor vendar tudi pravimo: čila, odporna »narava« je samolastno izhodišče za in je razpolaganje z okrevanjem; brez te ap%^ ostaja vsako ozdravljanje neuspešno. Nasprotno temu pa ima zdravnik ap%^ zdravniške obravnave v sebi; bit zdravnika je izhodišče in razpolaganje z obravnavo. Toda ta ap%^, namreč na nekaj spoznavajoči se pogled naprej (xe%vn) na to, kar je zdravje in spada k njegovemu ohranjanju in ponovni pridobitvi (el8oq i&7ieiaq), ta ap%^ ni v človeku, kolikor je človek, temveč je to počelo prišlo k njemu zraven, si ga je človek z izobraževanjem in učenjem šele prisvojil; in zaradi tega je tudi xe%vn sama v odnosu do okrevanja vselej samo nekaj takšnega, kar se more postaviti zraven v nekaj. Zdravniki in zdravniška obravnava ne rasteta kakor drevesa; mi sicer govorimo o »rojenem« zdravniku in s tem menimo, da neki človek s seboj prinaša nadarjenost za spoznavanje bolezni in obravnavanje bolnih. Ampak te zasnove niso nikoli po svoji ^üoi; določena za bit zdravnika, kolikor se vendarle od sebe naprej ne razvijejo v zdravniškost. Nekdo pa bi tukaj vendarle mogel navesti sledeči ugovor: naj bo privzeto, da dva zdravnika trpita zaradi ene in iste bolezni, ob taistih pogojih in oba obravnavata samega sebe; toda med obema bolezenskima primeroma se nahaja razdobje [257] 500 let, v katerem se je razvil »napredek« novoveške medicine. Današnji zdravnik razpolaga z »boljšo« tehniko in postane zdrav; prej živeči zdravnik umre zaradi bolezni. 'A okrevanja današnjega zdravnika je tedaj ravno vendarle xe%vn. Toda tu preostaja, da pomislimo: z ene strani ne-umreti v smislu podaljševanja življenja še ni nujno ozdravitev; da ljudje danes živijo dlje, ni dokaz zato, da so bolj zdravi; prej bi mogli sklepati celo na nasprotje. Toda tudi če postavimo, da se napredni zdravnik ni samo zaenkrat izognil smrti, temveč je postal zdrav, tedaj je tudi tukaj zdravniška umetnost samo bolje podprla in usmerila ^voi; Te%vn more samo priti nasproti ^voi; more bolj ali manj pospeševati ozdravljenje; vendar pa kot xe%vn ne more nadomestiti ^üoi; in sama na njenem mestu postati zdravja po sebi. To bi se skladalo samo tedaj, če bi življenje po sebi postalo neki »tehnično« izgotovljiv izdelek (Gemächte); v taistem trenutku pa tudi ne bi bilo več nobenega zdravja, kakor 91 tudi ne rojstva in smrti. Včasih je to videti tako, kot da bi novoveško človeštvo drvelo naprej k temu cilju: da naj človek tehni~no proizvede samega sebe; če to uspe, tedaj je človek samega sebe, tj. svoje bistvo kot subjektiviteto pognal v zrak, v zrak, v katerem nekaj naravnost nesmiselnega velja kot edini »smisel« in se ohranjanje te veljave prikazuje kot človeška »vladavina« nad zemeljsko oblo. »Subjektivnost« tako ni premagana, temveč samo »pomirjena« v »večnem napredku« nekakšne kitajske »konstantnosti«; ta pa je skrajna nebistve-nost (Unwesen) glede na ^üoi; - ouoia. Aristoteles vzame ta primer, v katerem se križata dve gibljivosti različne vrste, hkrati kot povod za pobližnjo določitev vrste in načina, na katerega se noiov-p,eva (narejene stvari, Gemächte) nahajajo v odnosu do svoje ap%^. »Na enak način je urejeno tudi z vsakim drugim bivajočim, ki spada med izdelane stvari; nobena izmed njih namreč nima izhodišče in razpolaganje izdelovanja v [258] njej sami; nekatere imajo namreč svojo v nekem drugem bivajočem in s tem torej od zunaj sem, kakor npr. hiša in sleherna druga od roke izdelana stvar; toda druge imajo sicer ap%^ v njih samih, toda ne kolikor so one same. K temu spada vse, kar more biti »vzrok« za sebe samega na način pripadajoče stvari.« (192b27-32) Hiša ima izhodišče in razpolaganje s tem, da je hiša, tj. zgradba, v gradbeni nameri gradbenega gospodarja, ki se določa v stavbnem načrtu gradbenega mojstra. Ta načrt - tj. grško vnaprej vidna izoblikovanost hiše - dobesedno I8ea - razpolaga z vsakim korakom gradbene izvedbe in o izbiri in obdelavi gradbenih materialov. Tudi če hiša »stoji«, stoji sicer na svojem položenem temelju, toda nikoli iz nje same, temveč vselej kot gradnja. S tem da hiša stoji - grško mišljeno - stoji noter v odprto in neskrito, se vendar, tako stoječ, nikoli ne more postaviti nazaj v svojo hiša nikoli nima korenin, temveč vedno ostaja samo postavljena tja in nameščena. Kadar pa si kdo npr. z nespretnim gibom rok, kakor pravimo »pride v oko« in ga poškoduje, tedaj sta poškodba in gib z roko sicer ev xamro, »v« taistem bivajočem, vendar pa ne spadata skupaj, temveč sta se zgolj znašla drug pri drugem - skupaj - sta zgolj prispela drug do drugega. Zato za določitev bistva ^voet 5vxa ne zadošča, da samo rečemo, da naj bi imele ap%^ svoje gibljivosti v njih samih, temveč je zanje potrebna zaznamujoča določitev: v njih samih, in sicer kolikor so one same in so pri njih samih. 92 /Ta »in sicer« ni omejitev, temveč zahteva, da pogledamo v širino brez-danjega bistva neke biti, ki odklanja vsako xe%vn, ker se ta odpoveduje temu, da bi poznala in utemeljevala resnico k.[ot] t.[akšno]/. Dotlej izvršeno označitev bistva ^voi; Aristoteles zaključuje z navidezno samo vnanjo pomensko [259] razbistritvijo pojmov in besednih obratov, ki se zbirajo okrog bistva in pojma in besede ^voic;. »&voig je zdaj torej to, kar je povedano. Toda ^voi; 'ima' vse, kar vsebuje tako oblikovano izhodiščno razpolaganje. In vse to je (ima bit) po načinu bivajočosti; namreč od sebe sem ležeče, nekaj takšnega je, in v nekem tako ležečem tu (tako da tvori nahajanje) je ^voi; vsakokrat. Po ^voi; pa je prav tako to, kot tudi vse, kar temu po njem samem od njega samega pripada, kakor denimo ognju, da je nošen navzgor; to namreč (biti nošen navzgor) sicer ni ^voic;, tudi vsebuje ne ^voic;, pač pa je to od ^voi; sem in skladno s ^uoic. Kaj torej tedaj je ^uoic, je dognano in prav tako, kaj je menjeno z 'od ^voi; sem' in s 'skladno s ^voi;'.« (192b32-193a2) More se zdeti čudno, da tudi sedaj še pustimo osnovno besedo ^voi; ne-prevedeno. Za ^voi; ne rečemo natura ali narava, ker so ta imena preveč mnogoznačna ter obremenjena in nasploh svojo imenovalno silo dobijo šele zavoljo določenega svojstveno usmerjenega tolmačenja ^voi;. Kajpada tudi nimamo besede, ki bi bila pripravna, da bi s poimenovanjem mislila do sedaj razjasnjeno bistvo ^voi;. (Mi poskušamo reči »vznikanje«, vendar tej besedi ne zmoremo neposredno posoditi tiste polnosti in določnosti, kakršno potrebuje.) Toda glavni razlog za nadaljnjo uporabo neprevedene in morda ne-prevedljive besede ^voi; leži v tem, da je vse, kar je bilo doslej povedano za razjasnitev njenega bistva, samo predigra. Doslej vendarle niti ne vemo, kakšne vrste opazovanje in vpraševanje je že v teku, kadar tako vprašujemo po ^vol;. To nam Aristoteles pove šele v sedaj prebranem odstavku, ki v skrajni jedr-natosti določa obzorje, v katerem se giblje že dosedanja in še posebej sledeča obravnava. Odločilni stavek se glasi: Kai eoxi rcdvxa xaüxa ouoia - in vse to - namreč od ^vol; sem bivajoče - ima bit, ki je neke vrste bivajo~ost. Ta [260] za običajno uho komaj kaj lep izraz »bivajočost« je edini primerni prevod za ouoia. Vsekakor ta izraz tudi ne pove veliko, pravzaprav skoraj nič. Vendar v tem tiči njegova prednost: mi se sicer izogibljemo utečenim »prevodom«, tj. tolmačenjem ouoia kakor »substanca« in »bistvo«. je ouoia, tj. biva- 93 jočost - je tisto, kar bivajoče odlikuje kot nekaj takšnega, je ravno bit. Beseda ouoia izvorno ni filozofski »izraz«, kakor to tudi ni že pojasnjena beseda Kaxnyopia; besedo ouoia je šele Aristoteles oblikoval v terminus. To oblikovanje obstoji v tem, da Aristoteles iz vsebine besede izmisli in enoznačno zadrži nekaj odločujočega. Toda pri tem v Aristotelovem času in kasneje istočasno še obdrži običajen pomen. Po običajnem pomenu je menjena hiša in kmetija, imetje, premoženje; mi rečemo tudi »posestvo, grunt« (»Anwesen«), »ležeče posesti« (»Liegenschaften«), dolo~ena pri~ujo~a stvar (das Vorliegende). V smeri tega pomena moramo misliti zato, da bi si zavarovali po-imenovalno silo besede ouoia kot določene filozofske osnovne besede. In tedaj tudi precej vidimo, kako se pojasnilo, ki ga besedi ouoia Aristoteles pridaja na sedanjem mestu, razume samo od sebe: vnoKei^evov yap xi Kai ev vnoKEipivro eoxiv ^ ^vol; aei - kajti nekaj takšnega, kakor je določena pričujoča stvar in »v« določenem pričujočem, je vselej ^vol;. Nekdo bi mogel hoteti pripomniti, da mi tukaj »napačno« prevajamo; Aristotelov stavek se ne glasi: vrcoK£to0ai yap xi, ne neko ležanje pred, temveč nekaj ležečega pred (pod) (ein Vorliegendes); toda tukaj je ravno treba upoštevati, da vendarle mora biti pojasnjeno to, koliko je ^vol; ouoia, koliko ima torej značilnost bivajo-čosti (biti); od tod izhaja samo zahteva, ki je bila pogosto postavljena v grški filozofski jezikovni rabi in ki je bila od kasnejših vse premalo upoštevana, da je treba participium urcoKsi^evov razumeti ustrezajoče, ustrezajoče kakor to öv. To öv more pomeniti to bivajoče, namreč to določeno bivajoče samo; lahko pa pomeni tudi: to, kar je, kar ima bit; ustrezno temu: urcoKsi^evov to, kar leži pred, toda tudi to, kar se odlikuje s predležanjem (das Vorliegen)* in tako to predležanje samo; [261] (nenavadno bogate in mnogovrstne deležniške tvorbe v grškem jeziku - kot samolastnem filozofskem jeziku - niso slučajne, v svojem pomenu pa tudi še niso spoznane). Bivajočost bivajočega izraža za Grke, v skladu s pojasnitvijo ouoia s vno-Kei^evov, toliko kakor ležati »tu« - in »pred«; pri tem se spomnimo, da Aristoteles ob začetku tega poglavja 192b, 13 (in kasneje 193a, 36) namesto Ta övTa pravi ouveoTröTa - nekaj stalnega (das Ständige), ki je prišlo v stanje; po tem pomeni bit toliko kakor »stati-v-sebi« (»in-sich-stehen«); »stati« pa je vendarle nasprotje »ležati« -; vsekakor, če oboje vselej vidimo samo od enega sem; če pa »stati« in »ležati« dojamemo v tem, v čemer se zedinjujeta, tedaj postane eno od tega vidno ravno skozi nasprotje. Samo kar stoji, more pasti in potem ležati; in samo kar leži, more biti postavljeno pokonci in potem stati. Če 94 Grki bit dojamejo zdaj kot stati-v-sebi urcooTaon; - substantia, zdaj kot ležati pred vnoKei^evov - subjectum, tedaj velja oboje enako veliko, ker imajo pri tem v pogledu nekaj enega in edinega: prisostvovati od sebe sem, prisostvo-vanje (Anwesung). Aristotelov odločujoči vodilni stavek z ozirom na tolmačenje ^voi; se glasi: ^voi; mora biti pojmovana kot ouoia, kot neka vrsta in način prisostvovanja. Zdaj pa je z enaywYi že dognano: ^voei övTa so xivov^eva - to, kar je bivajoče po ^voi;, je v gibljivosti; potemtakem je treba gibljivost pojmovati kot neko vrsto in način biti, tj. prisostvovanja. Šele tedaj, če to uspe, postane dojemljiva ^voi; v svojem bistvu kot izhodiščno razpolaganje z gibljivostjo stvari, ki je gibanju, od nje same sem in k sebi. s tem je v načelu jasno: vprašanje o ^voi; ^voei övTa ne išče bivajočih lastnosti, ki bi se nahajale na biva-jočem te vrste, temveč povprašuje bit tega bivajočega, a iz takšne vrste biti se vnaprej določa, na kateri način more bivajoče takšne biti sploh imeti lastnosti. [262] Kako odločno se dosedanje Aristotelovo obravnavanje ^voi; medtem izrecno steka v načelno osmislitev in kako nujna ta postaja v odnosu do pri- * Tudi: pričujočevanje. hajajoče naloge, kaže naslednji odstavek, ki tvori prehod do nove nastavitve določanja bistva ^vol;: »Da pa je, 0voig, za to hoteti izvajati dokazovanje učinkuje smešno; kajti to (bit kot $voig) se kaže samo po sebi, ker / ne 'da'/ vendar bivajoče takšne vrste med bivajočimi stvarmi nastopa na raznovrstne načine. Ampak po-kazovanje nečesa, kar se kaže od sebe ven, (in celo) dokazovanje v prehodu skozi takšne stvari, ki odpovedujejo pojavljanje, to je obnašanje nekega človeka, ki ne zmore oddvojiti (drugo nasproti drugemu) tega, kar je skozi samega sebe, in tega, kar ni skozi samega sebe zaupano vsakemu spoznanju. Da pa to (neka takšna nezmožnost za ono razločevanje) lahko nastopi, to se ne nahaja izven vsakega 'sveta'. Z zaporedjem premislekov bi vendarle recimo kdo, ki je slep od rojstva, mogel poskušati doseči neko vedenje o barvah. V tem primeru prihajajo takšni ljudje nujno do izjavljanja o besednih pomenih imen za barve, ampak s tem nikoli niti malo ne doumejo barv samih.« (193a3-9) »Da pa je, fyvoig, za to hoteti izvajati dokazovanje učinkuje smešno.« Zakaj tedaj? Ali takšnega postopka ni treba resno jemati? Brez predhodnega dokaza, da nekaj takega kakor ^vol; »je«, bi vendarle ostajale vse razlage o ^vol; 95 brezpredmetne. Torej se spustimo v takšen poskus dokazovanja. Seveda moramo tedaj privzeti, da ^vol; ne biva, da vsaj še ni izkazana v svoji biti in kot bit; od tod se pri poteku dokazovanja ne smemo sklicevati na njo. Ampak kako naj nekdo hoče, če resno stoji za to odpovedjo, nekaj takšnega kakor so ^voet 5vxa - bilke, živali npr. - sploh kdaj najti in izraziti kot nekaj takšnega, preko česar naj bo izpričana bit ^vol;? Takšno ravnanje je nemogoče, ker se mora že sklicevati na bit ^voig-a [263] in ravno zaradi tega ostaja tako zgrajen dokaz stalno odvečen. Že s svojim prvim korakom izpričuje o sebi, da je njegova namera odveč. Celotno podvzetje je dejansko smešno. Bit ^vol; in ^vol; kot bit ostaja nedokazljiva, ker ne potrebuje nekega dokazovanja; in dokaza ne potrebuje, ker je sama sebe že pokazala in stoji v vidiku, kjerkoli že bivajoče, ki biva po ^vol;, stoji v odprtem. Nekdo more kvečjemu tiste, ki takšne dokaze terjajo in poskušajo, opozoriti na to, da ne vidijo tega, kar že vidijo, da nimajo očesa za to, kar je že v njihovem pogledu. Seveda to oko, ki ni samo za to, kar vidimo, temveč za to, kar imamo pri gledanju videnega že v pogledu, ni lastno vsakomur. K temu očesu spada zmožnost razločevanja med tem, kar se kaže samo od sebe in prihaja v odprtost po svojem bistvu, in tem, kar se ne kaže samo od sebe. Kar se vnaprej kaže, kakor ^vol; v ^voei 5vxa, kakor umetnost v vseh umetninah, kakor »življenje« v vsem živečem, te vrste že stoječega v pogledu se najteže vidi in najbolj redko dojame in je skoraj vedno slepilno prenarejeno v nekaj zgolj naknadnega in zaradi tega ravno prezrto. Vsekakor ni treba, da sleherni dobi posebej v pogled to, kar je v vsakršnem izkušenem že videno, temveč to morajo tisti, ki si lastijo pravico, da nekaj napravijo ali tudi vprašajo o naravi, o zgodovini, o umetnosti, o človeku, o bivajočem v. c. Seveda ni treba vsakomur, ki se v teh področjih bivajočega delujoče in spoznavajoče zadržuje, posebej premišljati tega, kar je samolastno ugledano, seveda pa tega tudi ne sme prezreti ali ga celo kot samo nekaj »abstraktnega« metati med ravnodušne stvari, če sicer dejansko hoče stati tam, kjer stoji. Tisto, kar se vnaprej kaže - vselejšnja bit bivajočega -, ni niti nekaj naknadno odvzetega od bivajočega in neka izpraznjena razredčena stvar in naposled nek hlap (ein Dunst), [264] niti to ni nekaj takšnega, kar je mislečemu dostopno samo z »refleksijo« na sebe samega. Nasprotno: pot k že ugledanemu, toda še ne razumljenemu in še manj doumetemu, je tisto že omenjeno vodenje tja, enaywY^. To vodenje tja izvršuje gledanje naprej in tja ven v nekaj takšnega, 96 kar mi sami ravno nismo in kar najmanj moremo biti, v nekaj najbolj daljnjega, kar je vseeno nekaj najbližjega, bližje kakor vse, kar nam leži pri roki in v ušesu in pred očmi. Da bi tega najbližjega in vendarle obenem najbolj daljnjega ne prezrli, k temu spada premoč nad tem, kar je z rokami oprijemljivo in nad »dejstvi«. Razločevanje med tem, kar se vnaprej kaže samo od sebe, in tem, kar se ne kaže tako, je Kpivetv v pristno grškem smislu, oddvojitev tistega, kar se v razvrstitvi nahaja višje nasproti nižjemu. S to »kritično« zmožnostjo za razločevanje, ki je vedno odločitev, je človek iz gole povzetosti od tega, kar pritiska nanj in ga zaposluje, izpostavljen ven v odnos do biti, človek v dejanskem smislu postane eks-sistenten, eks-sistira, namesto da bi zgolj »živel« in v »življenjski bližini« hlastal po »dejanskosti«, kjer je vendarle samo zatočišče za nek že dolgo trajajoči beg pred bitjo. Kdor ne more izvršiti onega razločevanja, živi po Aristotelu tjavdan kakor slep od rojstva, ki se zgara ob tem, da bi si barve napravil dostopne z razmišljanji o njihovih imenih, ki jih sliši. Ta človek izbira pot, ki nikoli ne pripelje do cilja, ker tjakaj vodi samo ena sama steza, ki slepemu ravno odrečena - »gledanje«. Podobno kakor so barvno slepi, tako obstajajo tudi slepi za 0voig. In če pomislimo, da je bila ^vol; določena kot neke vrste ouoia (bivajočost), tedaj so 0voig-slepi samo določena vrsta bitno slepih. Verjetno njihovo število ni samo veliko večje kakor število barvno slepih, temveč je moč slepih za bit tudi močnejša in trdovratnejša, še zlasti ker ostajajo skriti in večinoma nespoznani. To ima za posledico, da slepi za bit veljajo celo za tiste, ki samolastno in edini vidijo [265]. Vendar pa mora biti očitno težko, da bi ta človekov odnos do tega, kar se vnaprej kaže samo od sebe in se odteguje vsakršni dokazni nameri, ohranili v njegovi izvornosti in resnici. Kajti sicer ne bi bilo treba že Aristotelu posebej spomniti na to in nastopiti proti slepoti za bit (Seinsblindheit). In ta odnos do biti je težko obdržati, ker nam je z običajnim razmerjem do bivajočega dozdevno postal lahek, tako lahek, da se zdi tako, da nam je že preko tega razmerja odvzet in da ne obstaja v ničemer drugem kot v tem razmerju. Katero posebno vlogo pa seveda Aristotelova opomba o hotenju dokazovanja »na-stopanja« ^vol; igra v celoti njegovega prikaza, zagledamo takoj nato iz tegale: »Toda 0voig in s tem torej tudi bivajočost bivajočega od ^vol; sem se kaže za nekatere (mislece) tako, kot da je to, kar je v vsaki posamezni stvari prvenstveno že obstoječe pred nami, po njem samem pa pogreša kakršenkoli ustroj; potemtakem je 0voig posteljnega ogrodja les, narava kipa pa bron. Po Antifontovi razlagi se to kaže tako: če nekdo zakoplje posteljnjak 97 v zemljo in gnitje pride tako daleč, da vznikne kal, tedaj (iz te) ne nastane posteljno ogrodje, temveč les; od tod je to, kar je doseženo v skladu z neko postavo in po nekem spoznati se na nekaj /lastnost posteljnega ogrodja v lesu/ sicer nekaj navzočega, toda navzočega samo, kolikor se je sopostavilo vanj; toda bivajočost se nahaja v njej (v 0votg), ki vendar tudi vseskozi preostaja, držeč se skupaj pri vsem, kar 'neprekinjeno dela'. Ako pa je kajpak celo tudi od teh stvari /les, bron/ vsako posamezno v razmerju do česarkoli že drugega poleg že prebilo prav to isto /da je bilo namreč privedeno v določeno stanje/, kakor recimo bron in zlato v razmerju do vode, kosti in les pa v razmerju do zemlje, na enak način pa tudi katerakoli že stvar od vsakega drugega bivajočega, tedaj so ravno tiste stvari (voda-zemlja) 0voig in potemtakem tudi bivajočost od njih (kot bivajočih stvari).« (193a9-1) [266] Od zunaj gledano, gre sedaj Aristoteles od razbistritve prave drže pri bistvenem določanju fyvoic, kot neke vrste biti naprej k označitvi mnenja drugih mislecev z ozirom na fyvoig. Toda s tem noče zaradi kakršnekoli učene popolnosti omenjati tudi drugih pogledov; tudi jih noče zgolj zavrniti, da bi tako lastni razlagi ustvaril odstopajoče ozadje. Aristotelova namera gre k temu, da bi navedeno razlago fyvoig ponazoril v luči svoje postavitve vprašanja in tako 98 šele napeljal na tisto pot, ki omogoča zadostno določitev fivoig, kakor se je njemu prikazala pred očmi. O tem vemo do sedaj samo tole: fyvoig je ovaia -bit nekega bivajočega, in sicer nekega bivajočega, na katerem je vnaprej ugle-dano, da ima značilnost Ktvou^eva - bivajočih stvari v gibanju. Še razločneje: fyvoig je izhodiščno razpolaganje z gibljivostjo na stvari, ki je gibana sama po sebi. Če je fyvoig ovaia, neke vrste biti, tedaj je do bistva pravična določitev fyvoig odvisna od nečesa dvostranskega: enkrat od v zadostni meri izvornega dojetja bistva ovaia in v drugo od primerne razlage tistega, kar v luči vselejšnjega pojma biti prihaja nasproti kot bivajoče od fyvoig sem. Zdaj pa Grki razumevajo ovaia kot stanovitno prisostvovanje. Ta razlaga biti ni pri njih niti utemeljena, niti ni prevprašan kar temelj njene resnice. Kajti bolj bistveno kot to ostaja v prvem začetku mišljenja, da je sploh doumeta bit bivajočega. Kako pa v luči biti, pojmovane kot stalno prisostvovanje, tolmači fyvoig sofist Antifon, ki prihaja iz šole eleatov? Antifon pravi: po fyvoig samolastno biva in edino je zemlja, je voda, je zrak, je ogenj. S tem pa pade odločitev največjega dosega. Kar se vsakokratno prikazuje kot ve~ nasproti zgolj (čiste) zemlje, npr. iz nje »oblikujoči« se les ali celo iz [267] lesa izgotovljen posteljnjak, vsaka taka stvar več je manj bivajoča; ta več ima namreč značaj členitve, izoblikovanja, skladanja in urejanja - skratka Kaj takšnega pa se menja, je nestanovitno in brez obstoja; iz lesa vendar more biti izgotovljena tudi miza in ščit in ladja, in les sam je spet samo tvorba iz zemlje. K njej kot tistemu, kar je samolastno skozinskoz trajajoče, ono spreminjajoče se QU0^oq-a prihaja zraven vedno samo kdaj pa kdaj. Samolastno bivajoče je to appv0p,ioxov TCproiov - prvotno od sebe ven neurejeno, ki ostaja stalno prisostvujoče v menjavi stvari, ki jih prebije ob oblikah in ureditvah. Iz Antifonovih stavkov postane jasno: posteljnjak, prostostoječi kip, tunika, obleka so bivajoče stvari samo, kolikor so les, bron in podobne stvari, tj. obstojijo iz takšne stvari, ki je obstojnejša. To, kar je najobstojnejše, pa so zemlja, voda, ogenj, zrak - »elementi«. Če pa je to, kar je »elementarno«, najbolj bivajoče, tedaj je s to razlago fyvoig v smislu prvotnega neurejenega, ki nosi vsako urejeno stvar, hkrati odločeno tudi o razlagi vsakega »bivajočega« in je tako pojmovana