M#fe§Ät SLOVENSKI ČEBELAR GLASILO ČEBELARSKIH ORGANIZACIJ SLOVENIJE St. 8 Ljubljana, 1. avgustu 1%^ Leto I.XV V S E m N A Avgust Bukovec: Ajdu...........................177 Edi Senegačnik: Čebele na jesenski paši . . . 182 lionifacij Sršen: / Miličevimi čebelami v Srbijo 184 OSMRTNICE Alojz Novak, Karel Vizar.......................188 NAŠA ORGANIZACIJA Poročili? o XII. rednem občnem zboru /veze čebelurskih društev Slovenije.................181) Iz Dola pri Hrastniku.........................1‘)t PANJSKA KONCN1CA KOT UVODNA VINJETA Lov na jelena NA OVITKU Poročilo opazovalnic za mesec junij. Gibanje matice. Oglasi. List izhaja vsakega L v mescu. Člani, ki plačajo letno članarino 1000 din, ga pre; jeinajo zastonj. Izdaja ga Zveza čebelarskih društev za Slovenijo v Ljubljani» Miklošičeva cesta 30, tiska ČP Delo — obrat Triglavska tiskarna v Ljubljani, ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik: Vlado Rojec. Letna naročnina za nečlane 1200 din, za inozemstvo 1500 din. Posamezna številka na 32 straneh stane 140 din, na 16 straneh 70 din. Odpovedi med letom ne upoštevamo. Kdor plačuje članarino v obrokih, se s prvim obrokom zaveže, da jo bo do konca leta v celoti poravnal. Isto velja za naročnino. Številka žiro-računa pri Narodni banki v Ljubljani, Miklošičeva cesta, 600-14/603-116 AJDA A V G U S T It V K O V E C Ni je medovite rastline, ki bi bila za naše čebelarstvo tako pomembna, kot je ajda. Res je, da se zadnja leta kuja in ne medi več dobro, še sence ne tako kot pred zadnjo vojno, pa vseeno še nismo zgubili upanja, da se nekdanji dobri časi vrnejo. Nepozabni so spomini starih čebelarjev na čase, ko so svoje čebele vozili v to pašo. Kaj vse so v minulih letih pri tem doživeli: nezgode med vožnjo, prepire z domačimi čebelarji, zla dejanja na pasiščih. hude rope čebel ob slabi paši in ne vem kaj še vse. Navzlic tem tegobam pa jih ajda vsako leto zopet zvabi, da ji zaupajo svoje čebele. Ali niso v nekem pogledu podobni lastovkam, ki jih jeseni nepremagljiva sila žene od nas v južne kraje? Pradomovina ajde je v zahodni Himalaji, 56(X> 111 visoko. Od tod se je razširila po Vzhodni Sibiriji in po Japonskem. Naša poplemenitena ajda pa je doma v pokrajinah ob Volgi in ob Kaspiškem morju. V Evropo so jo zanesli šele v 15. stoletju. Prej je tod niso poznali. Prinesli so jo vojaki z Jutrovega v časih križarskih vojn. Dobili so jo od nevernikov, ajdov, od tod njeno nemško iine Heiden, po njem pa naša spakedranka ajda (jeda, jejda. hejda, hajdina). Okoli leta 1500 je bila na Francoskem že zelo razširjena, v 16. in 17. stoletju pa tudi drugod po Evropi. Med tridesetletno vojno (1618 do 1648) je zavzemala po ing. Sadarju že 20—50% vse obdelane zemlje. \ Sloveniji poznamo dve vrsti ajde. Najbolj je razširjena suličaslolistnu ■ črna in siva. Njena najstarejša botanična oznaka je Fagopyrum vulgare, TIHI. Pri agronomih je še sedaj v rabi starejša oznaka F. sagittatum, Gilib, ali pa novejša F. esculentum, .Moench. Črna ujela ima živo rožnata stebelca in krozulje, cvetki so na krajših pecljih, rožka (aehena) je temno rjava, gladka, blesteča, lupina pa vbokla. Stebla in krozulje sive ajde so bledo rožnate, cveti prav tako na krajših pecljih, rožke ali zrna pa siva z izboklo lupino. Siva ajda je pri nas znana tudi pod imenom francoska ajda, ker smo njeno seme včasih dobivali iz Francije. Ponekod pri nas sejejo še noro ajdo. Njena botanična oznaka je 1'ago-pijrum talaricum, (L) Gärtner; znana je mimo tega pod imenom turška, sibirska, kitajska ali zelena pohorska ajda. Nadalje ji pravijo »cojzla«, ker jo je leta 1816 s Češkega prinesel znani slovenski mecen, baron Žiga Zois. Njena stebla in cveti so zelenkasto beli. Cvete na daljših pecljih, rjave rožke so hrapave, po robeli pa grebenaste. Ta ajda je odporna zoper mraz, rodi obilno, zrno se rado osuje, moka pa je bolj črna in grenkljata. Nora ajda je najhujši plevel med črno in sivo ajdo. Kako je z ajdo na tujem? Povsod goje le čiste sorte te pomembne rastline. Rusi imajo svojo črno bogatir in sivo boljševik, Cehi doksanko. Poljaki pulawsko in modzurowsko. Tudi Nemci in Italijani goje svoje sorte. V ZDA, kjer so med New Yorkom in Chicagom z ajdo posejane nepregledne površine, goje poleg sorte Japanese, ki ima rjave rožke in zelena stebla, nič manj kol () sort sive ajde. Med temi so take, ki se odlikujejo po medovitosti. Sedaj, ko smo si ogledali zunanjost raznih ajd, bo prav, če izvemo še. kakšna jo vsebina ajdovega zrna. To nam lahko pove edino kemična analiza ajdove moke. Staknil sem jo v nekem dunajskem tedniku (Neue illustr. Wochenschau, št. 2-l%2) in povzel iz n je tele podatke: Po Becker-Dillingenu vsebuje ajdova moka 86,2 % suhe snovi, 1.9 % maščobe, 9,4 %, prebavljivih beljakovin in 51,5 kg škrobove vrednosti v vsakih HM) kg. Od drugih dragocenih snovi prihajajo v poštev: 0.05 % apna, 0,15% magnezija in 0,57 % fosforne kisline. Posebno pomembno je, ela vsebuje ajda (po prof. S. Kisserju. Dunaj) 0.3 ni s kobalda v vsakih 1000 g suhe snovi. Za primero nam naj bo paradižnik. v katerem je le 0.005 mg te kovine na vsakih 1000 g suhe snovi. Zakaj je tako važno, da vsebuje ajda kobald? Ta prvina ima zelo pomembno vlogo pri tvorbi krvi. Ob navzočnosti kobalda nastaja v črevih vitamin Bls, ki mu pravijo tudi kobaldov amin. Ce ga začne zmanjkovati, se pojavijo motnje v krvni sliki in je njih posledica malokrvnost. V ajdi najdemo tudi vitamin P v obliki rutina, ki ga iz nje izdelujejo v medicinske namene. Uvedba ajde je močno spremenila lice naših njiv. Poprej je bilo v navadi, da so obdelovali polja v triletni izmeni. Tretjina zemlje je ostala vsako leto v prologu. Tudi po ječmenu, rži in pšenici so pustili nekaj njiv praznih. Po uvedbi'ajde pa je na teli neposejanih njivah cvetela preložila (prašna) ajda ali pa strniščna. Naravno je, da je to dogajanje vplivalo tudi na čebelarstvo. Cvetoča ajdova polja so postala nov pomemben medeni vir za čebele in za čebelarjev mošnjiček. Številu punjev se je sčasoma močno pomnožilo, hkrati pa se je tako povečal pridelek medu, da smo ga lahko izvažali v tujino v velikih količinah. Ves ta med, s tistim vred, ki je ostal doma za lectarje in za potice, je l>il povečini ajdovec; prodajali so ga v skalili strjenega, nikdar pa tekočega. Tudi čebelarska sejma na Igu in v Kranju sta se bržkone rodila šele Po uvedbi ajde. Na sejme so dovažali panje iz tistih krajev, kjer ni bilo ajdovih pasišč. Pokupili so jih medičarji in postavili v ajdo. Kasneje so se jim pridružili z enakim namenom še trgovci s čebelami. Že od nekdaj je bila ajdova paša velik in zadnji up do malega vseli slovenskih čebelarjev, lo velja še posebno za dobo, ko so čebelarili na roje. liste čase so čebelarji sprejemali vsak roj, pa naj je bil še tak revček. »Do ajde si bo že opomogel, še bolj pa v ajdi«, so si mislili, pa so dostikrat napravili račun brez krčmarja; niso odpovedale samo poletne paše, ampak tudi z ajdo ni bilo nič. V takem primeru je čebelar segel po žveplu in začela se je množična morija čebel. Ne zgražajmo se zavoljo tega! Kaj naj bi sicer storil? Nemara panje založil s sladkorjem? Takrat je bil sladkor lekarniško blago, a na kmetih je bila trda za denar, pa še kako trda. O neki taki letini je v Slovenskem čebelarju poročal rajnki urednik Kojina. Baje je nekoč v kranjskem okraju bila obupno slaba čebelarska leti na. Poletne paše so odpovedale druga za drugo, nazadnje pa še ajda. Panji so bili popolnoma suhi. Čez zimo so pomrli vsi panji v okraju izvzemši dveh pri nekem mlinarju, ki ju je pred zimo napital z zgoščenim sokom sladkih hrušk. Seveda so bile tudi letine, ko je ajda pokazala, kaj zmore, če ji vreme godi. Medila je posebno dobro in čebelarji so vozili domov zelo težke panje ter potem po pravici nosili klobuke po strani. Pripetilo se je nadalje, da je kak roj med dobro pašo dal vnuka, ki je do konca paše utegnil zgraditi dovolj satja za prezimovanje in ga zanositi z medom do zadnje celice. O taki, posebno dobri ajdovi letini je poročal v SC zgoraj omenjeni urednik. Pisal je, da je neko leto ajda zaradi suše tako zaostala v rasti, da jo niso mogli žeti, ko je dozorela, in so je morali poruvati. Obrodila je kot še nikoli prej, vsaj tako so trdili stari ljudje. Ko so jo vozili domov, so vozovi pod njeno težo škripali. Nazadnje so čebele gradile satje kar pred žreli, ker zanj v panjih ni bilo več prostora. Medeni pridelek je bil nezaslišano velik. Nekateri čebelarji so pridelali toliko medu, da so se podi v izbah, kjer so imeli spravljene keblje z njim, začeli podajati in so jih morali podpreti s tramiči ... (Ne vem, za koliko je ta pridelek v dolgih letih narasel..., toda tako pripoved človek vseeno rad sliši.) Prvotno so pri nas sejali samo črno ajdo. Siva in »cojzla« sta se ji pridružili dosti kasneje. Na Gorenjskem in po Dolenjskem so črno ajdo sejali že od nekdaj. Poskusili so tudi s sivo. pa se npr. na Dolenjskem ni obnesla, ker ljubi bolj toplo podnebje, medtem ko je na Dolenjskem še vedno po-malem sejejo, obenem pa križanko obeh vrst. Na Koroškem, pri nas in onstran meje, sejejo le črno ajdo, na Štajerskem povečini sivo. Prašno ajdo sejejo največ po Ljubljanskem barju in v krajih, kjer pozna a jda ne dozori. Nikjer pa ne medi kaj prida. Zanimivo je, du na Kranjskem siva ajda ne medi dobro, medtem ko je na Štajerskem pred vojno neprimerno bolje medila kakor črna na Kranjskem. Sivo ajdo so priporočali zaradi tega, ker daje večji pridelek kakor črna. Pred prvo svetovno vojno jo je začela uvažati bivša Kmetijska družba v Ljubljani naravnost iz Francije. Takrat so se ravnali po pravilu, da je ajdovo seme treba kdaj izmenjati, ker sčasoma v rodovitnosti opeša, /ato je omenjena družba kmetovavce preskrbovala tudi z dobrim semenom črne ajde. ki ga je dobivala iz Koroške. Kako je bilo z izmenjavo semena na Štajerskem, mi ni znano. Vzrokov za opešanje ajde pa ne smemo iskati zgolj v njeni resnični izroditvi. Za manjši in kakovostno slabši pridelek je laliko odgovornih več vzrokov : neprimerna zemlja ali njena izčrpanost, slabo seme, ki vsebuje mnogo praznih babic, in nazadnje pomanjkanje čebel ob cvetenju. Ajdovi> cvetje .se .samo od sebe težko oplodi. To delo opravijo marljive čebele, ki pri beri medu prenašajo cvetni prah s cveta na cvet. Kadar je ajda dobro obrodila, je cvetela ol» ugodnem vremenu in medila, da so jo čebele obiskovale in opraševale cvetove. Neugodno vreme v zadnjih dvajsetih letih zmanjšuje dovoz čebel v ajdovo pašo in zato primanjkuje delavk za opraševanje cvetja. Tudi to je eden izmed vzrokov, da je zgubila ajda dober sloves. So pa še drugi vzroki za stalno krčenje površin, posejanih z ajdo. Kmetijski strokovnjaki so začeli kmetom dopovedovati, naj namesto ajde raje sejejo koruzo za silažo, ker bodo imeli od tega večjo korist. Od lela do leta prehaja več zemlje v družbeno izkoriščanje. Pri družbenem gospodarstvu pa ajdo zapostavljajo, češ da je njen pridelek premajhen in zelo nezanesljiv. Z ajdo je tudi preveč dela: sejati jo je treba ravno v času, ko je kmet 'najbolj obremenjen z drugim delom, žetev pa je treba opraviti z rokami in ne s strojem. To podražuje pridelek. Na nazadovanje ajde vpliva nadalje sprememba prehrane na kmetih. Še nedavno so bili žganci skoraj vsak dan na kmečki mizi. Kmetje in gozdni delavci bodo to krepko in slastno jed zelo pogrešali, saj zanjo ni polnovrednega nadomestila. Sedaj imamo cel štab agronomov specialistov, imamo kmetijske znanstvene zavode, razna kmetijska preizkuševališča in semenogojske postaje, toda ne spominjam se, da bi se kje zanimali za zboljšanje ajdovega semena. Kje naj danes kmet dobi čisto in dobro seme? Pri naši »Semenarni«? Tani mu bodo rekli, da ni deviz za nakup čistih ajdovih sort v tujini. Seveda jih ni in jih tudi ni za druga semena. Za uvoz izrazitih luksuznih predmetov in dragih alkoholnih pijač pa so (?). Po uradni statistiki je bilo leta 1949 z ajdo posejanih 19.000ha, od tega 15.500 ha s strniščno ajdo in 4350 ha s preložilo, leta 1958 pa vsega skupaj le (1.000 lui. Še poraznejše so štev ilke za škofjeloški okoliš. (Glej Loški pregledi 1962!) Leta (953 je bilo tam posejanih 525 ha. 1954. leta ”(il ha, 1955. leta 551 ha. leta t%( pa samo 97 ha (!!!). Iz teh skromnih in kolikor toliko zanesljivih podatkov nobena uradna statistika ne pokaže pravega lica! — bi človek sodil, da pri naših kmetih prevladuje nagnjenje do opuščanja pridelovanja ajde. Poleg ajdove paše utegnemo sčasonui zgubiti še travniško pašo. kmetijski strokovnjaki priporočajo, naj kmetje pokose seno. brž ko je večina trav v cvetju. Nekateri občinski LO na Štajerskem so izdali odloke, ki predpisujejo, da morajo biti travniki pokošeni še pred cvetenjem trav. (Glej SC 1963, str. 64!) Tako seno naj bi vsebovalo neprimerno več beljakovin kakor starejša, že delno olesenela trava. Ob zgodnji košnji pa padejo tudi vse medovito rastline v travi (detelje, travniška kadulja. grintavec. gla- vi nec in drugi). Ajda in travniška paša sta redni vsakoletni paši, ki sta odločilnega pomena za obstoj našega čebelarstvu. Paši na akaciji in hoji sta krajevno omejeni, liojeva pa je vrli tega še »sezonske« narave. Saj je znano, da včasih tudi po več let ne medi. Obljubljajo nam ustvaritev idealnih pašnih razmer ter osnovanje drevesnih plantaž, ki bodo zagotovile stalno čebeljo pašo, toda bojim se, da s temi načrti ne bo nič, ker jih po mojem mnenju ni mogoče uresničiti. Ce upoštevamo to, kar sem povedal v zadnjih odstavkih, se poraja skupek vprašanj, na katera je treba odgovoriti. Glavno vprašanje pa se glasi: Kaj naj ukrenemo za rešitev ajdove paše? Najprej moramo opustiti dosedanjo nedelavnost spričo propadanja ajdove paše. Že lepo vrsto let ne počnemo drugega, kakor da stokamo zaradi slabega medenja ajde, a da bi sami zoper to kaj storili, nak, to pa ne! Pa menda ne pričakujemo, da se bodo kmetovavci zganili in zgolj iz ljubezni do čebelarjev skušali rešiti ajdovo pašo? Se bomo pa že sami morali potruditi, če hočemo pridelati kaj več ajdovca. To seveda ne bo šlo brez načrtne akcije, v katero se morajo vključiti v prvi vrsti naše čebelarske organizacije, seveda pa tudi vsi razumni čebelarji — kmetovavci »oseben j k i«! Da ne bi pri tem hodili po napačni poti, sem naprosil tov. ing. agronoma Jožeta Spanringa, asistenta na agronomski Fakulteti v Ljubljani, za navodila, kako naj se stvari lotimo. Svetoval je takole: Ce bi hoteli vrniti ajdi staro rodovitnost in medovitost, bi to dosegli le s primerno odbiro domače ajde ali pa s semenom tujih vrst. Za setev strniščne ajde moramo najprej imeti odlično ajdovo seme. Zato bi bilo prav. da bi vsi tisti čebelarji, ki vedo v svoji bližnji okolici za kako dobro seme. posredovali dobavo majhnega vzorca — zadostuje 100 g kot vzorec brez vrednosti — naši agronomski fakulteti in kmetijskemu inštitutu. Ta bi take vzorce pregledal in seme posejal na nekaj mestih za primerjanje s tujimi elitnimi vrstami. Morda bi našli med poslanimi vzorci kako izredno blago, ki bi ga potem razmnožili in vzdrževali, tako da bi lahko »Semenarna« v Ljubljani imela za svoje interesente dovolj blaga z zajamčeno kakovostjo. Center za uvajanje novih vrst in sort kmetijskih rastlin pri biotehnični fakulteti bo za vsako tako pomoč vsem sodelavcem izredno hvaležen.« Sedaj je stvar Zveze čebelarskih društev, da izdela podroben načrt za to akcijo in ga izvede do konca s tako odločnostjo, kakršne smo bili včasih od nje vajeni. Tov. ing. Spanringu pa se za te nasvete in za podatke glede raznih vrst ajde najlepše zahvaljujem, še posebno za njegovo obljubo, da bo našo morebitno akcijo za izboljšanje ajde podpiral, kolikor bo le mogoče. Čebele na jesenski paši EDI SENEGAČNIK Jesenska paša je za čebelje družine ena najvažnejših. Na njej naberejo dovolj medu za zimsko zalogo, ob kateri žive potem do pomladi. Poleg' tega pa dobe tudi obilno cvetnega prahu, ki je za obstoj čebelje družine mnogo važnejši kot med. Jeseni mlade čebele v veliki meri uživajo to bogato beljakovinasto hrano, ki jili napravi odporne proti zimskim tegobam in boleznim. V njihovih telescih se zbere neke vrste maščobna plast in prav cvetnemu prahu pripisujemo dejstvo, da žive jeseni izvaljene čebele tja do mesca aprila, medtem ko žive sicer poleti le nekaj tednov. To mora upoštevati čebelar ob koncu poletja, ko se mora odločiti, kakšno pašo bodo imele njegove čebele. Pri nas v Sloveniji imamo jeseni na voljo ajdovo pašo,'nekateri čebelarji pa prepeljejo svoje čebele v Liko na jesensko reso, na žepek, ali v Slavonijo na polaj. Vse te paše v sosednih republikah pa so zadnja leia zaradi suše zelo problematične. Tudi naša tradicionalna ajda, ki je bila v preteklosti za razvoj čebeljih družin tako pomembna, je zadnja lela skoro popolnoma odpovedala. Ne vemo še natančno za vzroke, zakaj je prenehala mediti. V preteklih desetletjih je bila na njej glavna paša: čebelje družine so se jeseni sijajno razvile, nabrale zadostno zimsko zalogo in pogosto še nekaj za čebelarjev lonec, poleg tega pa so dobile tudi dovolj cvetnega prahu. Zadnja leta na ajdi niso dobile ničesar. Čebelarji so pripeljali s te paše pogosto lažje panje, kot so jih peljali (ja. Čeprav ajda morda ne medi in čebele ne naberejo na njej zimske zaloge, je ta paša vendarle silno pomembna že zaradi cvetnega prahu. Na tej paši ga čebele mnogo nabero, kar je za njihov razvoj jeseni in za prezimovanje zelo važno. Zapomnimo se, da matica zaradi obnožine na ajdovi paši tudi bolj zalega. Manjkajočo količino zimske zaloge lahko nadomestimo s sladkorj em, cvetnega prahu pa nikakor ne. Zato se za ajdovo pašo le odločimo in jo izkoristimo, kjerkoli se to da! Imejmo pred očmi vse koristi, ki jih imamo ob njej. Prav ob cvetenju ajde v naših krajih presahnejo vsi drugi pašni viri. Otava je že pokošena in. če gozdovi ne zamedijo, res nimamo ničesar. Zato pride zadnja jesenska paša na ajdi čebelam zelo prav in nespametno bi bilo, ko je ne bi izkoristili. Zanimivo je, da ajda tudi po drugih državah, kjer jo sejejo prav tako kot pri nas, zadnja leta ne medi več. V zvezi s tem bi omenil, da zadnja leta ne medi niti žepek niti jesenska resa. Mogoče so tu neki skupni vzroki, ki bi jih bilo treba raziskati. Kadar ajda ne medi in dnevni donosi ne presežejo vsaj pol kilograma, takrat naj čebelar sam poskrbi za nadomestno pašo. Čebeljim družinam naj poklada sladkorne ali medene pogače, medeno testo ali suh sladkor. Sladkornih in medenih pogač imamo sedaj na voljo dovolj. Kdor se zanje ne more odločiti, naj poklada sladkorno testo ali suh sladkor. Vsekakor pa mora skrbeti, da bo v bližini čebelnjaka napajalnik s tekočo vodo. Voda je zlasti v vročih dneh mesca avgusta zelo važna za čebele. Če jih krmimo z omenjeno hrano, jo potrebujejo še več. Naši čebelarji le preradi pozabijo na to. Zaradi dodane umetne hrane l>o začela matica bolj vneto zalegati in čebelja družina bo imela po končani paši zalezene skoro vse sate v plodišču. Iz teli se bodo izvalile mlade čebele, ki bodo šle1 potem tudi v zimo in odločilno vplivale na razvoj čebelje družine spomladi. Kdor ima čebele doma, ta lahko krmi na zalego in zalogo obenem. Vsak dan ali vsak drugi dan naj poklada posameznim družinam od četrt do pol litra sladkorne raztopine v razmerju 1:1. V treh tednih bo dodal tako družinam vso manjkajočo zimsko zalogo v obrokih. Pri tem bo matica ves čas jesenske paše bolj zalegala, kot bi sicer, in sredi septembra bodo družine primerno živalne, zimsko zalogo pa bodo imele že nad založenimi sati. Kolikor bi je še primanjkovalo, jo bo čebelar lahko dodal v drugi polovici septembra. Če bi dodali zimsko zalogo šele po končani paši, bi tega cilja ne dosegli. Tako pa nam matica med jesensko pašo zalega, čebele pa dobijo tudi manjkajočo zimsko zalogo. S tem načinom krmljenja med jesensko pašo smo dosegli dvoje: matica nam je mnogo bolj zalegala, čebele pa so v pravem času predelale dodani sladkor. Na zunanjih pasiščih ob ajdovi paši zaradi nevarnosti ropanja ne smemo panjev odpirati. Zato dodajmo družinam pogače ali testo že doma! Kadar bi jih porabile, potem jim jih na pasišču v zgodnjih jutranjih urah spet lahko potisnemo pod sate ali pa za okenca. Preden se odpravimo na pot, temeljito preglejmo vse družine. Slabiče združimo, ker od njih zares ne moremo pričakovati ničesar. Zima nam jih bo prav gotovo vzela in bolje je imeti eno močno družino kot štiri slabiče. Ne pozabimo na letošnje roje, prašilčke in rezervne družinice! Ti naj imajo dovolj čebel, da bo matica lahko zalegala. Pazimo, da na jesenski paši ne pride do ropanja! Zlasti v brezpašnih popoldanskih urah se na ajdovi paši kaj rad pojavi rop. Zavarujmo posebno prašilčke in rezervne družinice, če smo jih prepeljali na pašo. Ako jih ne moremo nadzirati, je bolje, da jih pustimo doma. Dobra paša in obilica mladih izvaljenih čebel sta najboljši porok za zdravje in moč čebeljih družin v prihodnji pomladi. Pretekla zima je strahovito prizadela slovensko čebelarstvo. Uničila je več ko polovico čebeljih družin. Velikih izgub pa ni povzročil samo mraz, temveč so bile temu krive oslabljene čebelje družine, ki niso imele prav nobene jesenske paše. Zato so šle v zimo večinoma s starimi čebelami brez odpornih mladic, ki bi se lahko uspešno zoperstavljale hudemu mrazu. Oslabljene družine, ki so morda tudi preživele zimo. so postale v pomladnih dneh prav lahek plen zahrbtne nosemavosti. Čebelarji pogosto ne vedo, ali naj bi že sedaj jeseni zavarovali čebelje družine z učinkovitimi zdravili proti nosemavosti. Ta izbruhne prav rada v pomladnih dneh, ko čebele zaradi vremenskih neprilik ne morejo izle-tavati. čebelar pa jim zaradi hladnega vremena ne more še pokladati hrane z učinkovitim zdravilom nosemakom. Gontarski pravi, da je v brezpašnih dneh poznega poletja najlepši čas za to. če želimo, da bodo šle čebele v zimo brez zajedavcev in da bodo brez teh tudi prezimile in bile spomladi zdrave. Zato priporoča nosemak v prvih obrokih zimskega krmljenja. 1 o hrano naj bi čebele použile, odvečno pa spravile v satje in jo potem pospravile šele konec zime. ko okuženih družin sicer ne bi mogli krmiti. V ta namen dodajajmo vsak drugi večer po en liter sladkorne raztopine in v njej eno tableto nosemaka! Kdor pa je imel močno okužene družine, mora pokladati trikrat ali celo štirikrat. Zdravilno tekočino laliko dajemo tudi v obrokih na jesenski paši, če nam razmere to dovoljujejo. Pozimi čebele nosemaka ne potrebujejo in bi jim celo škodoval, ker bi povzročil prebavne motnje. Zato ga v zimski zalogi laliko dodamo samo v prvih obrokih in ne v zadnjih. Zavedajmo se, da je bolezni bolje preprečevati kot pa zdraviti. Zato storimo že na letošnji jesenski paši vse potrebno, da nas ne bo mogla presenetiti nobena zima več! Lanska šola je bila za nas vse preveč draga! z mihCevimi Čebelami v srbijo BONIFACIJ S K š E N Na svoji trnovi poti do najboljših panjev je doživel Mihec že toliko prijetnega in neprijetnega, da je postal prav zaradi tega kar nekako popularen med slovenskimi čebelarji. Ni še dolgo od tega, ko je bil na usodnem razpotju. Takrat se nikakor ni mogel do kraja odločiti, ali naj da napravili sto amerikancev, v katere bi prestavil vse svoje Žnideršiče, ali ne. Letošnja, doživetja v Srbiji ter bogate izkušnje z Žnideršiči in s panji z nakladami pa so mu le odprle oči... Mihec ni začel gledati samo okoli sebe, ampak tudi v polne kante medu, ki jih je .zmagoslavno nakladal v vagone in poslal kot bojno trofejo v belo Ljubljano, kjer naj se kisli Ljubljančani posladkajo s čudovitim in opojnim akacijevim medom iz šumadijskih gozdov. Ta sladki zaklad so namreč nabrale čebele v Žnideršičih in spet samo v Žnideršičih, medtem ko so panji z nakladami ostali prazni. To je dalo Mihcu misliti. Nični čudnega, da še danes premišljuje in ugiba. Morda pa so imeli le pra\ tisti starokopitni čebelarji, ki so mu dobrohotno svetovali, naj se ne prenagli. Miličeva duša je bila letošnjo zimo razburkana kot morje v viharnih dneh. Ogromna skladanica najboljših smrekovih plohov je že dve leti samevala pod njegovim oknom in klicala pridne mizarjeve roke. Mihec bi napravil sto amerikancev, prestavil vanje vse svoje Žnideršiče, potem pa hi planil s temi panji v Istro na kad ulj o. Žnideršiče bi kot staro šaro prodal l>o znižani ceni južnim bratom. To so bili načrti, o katerih je mnogo premišljeval. Ker pa je previden človek, previden zlasti takrat, kadar obrača in šteje težko prislužene tisočake, je za letos napravil le deset panjev z nakladami in še te zgolj za »pokušnjo«. Ko bo videl njihov uspeh, se bo odločil. Vanje je spomladi prestavil najboljše družine iz Žnideršičev in vsaki dodal še rezervnega sedemsatarja. To so bile družine, da jih je bilo veselje pogledati! Pa tudi sicer povejmo kar na tem mestu, da je imel letos Mihec najboljše čebele! Ni ga med slovenskimi čebelarji, ki bi bil prezimil tako dobro. Nekaj dni pred pašo so dobili tudi Žnideršiči pomoč: 30 močnih sedemsatarjev, za katere bi bil dobil letošnjo pomlad zlate denarje, je razdelil v medišča že tako in tako močnih družin. Prve dni maja je naložil vseh 80 Žnideršičev in 10 amerikancev v vagon. Čebelarji, ki smo imeli zaradi zime zdecimirane in silno oslabele družine, smo strmeli nad izredno močjo njegovih panjev in mu tudi napovedali sijajen uspeli. Milice mi vso zimo ni dal miru. Na v sakem sestanku oziroma predavanj it je bil le bolj formalno. Njegove misli so bile drugod. Neprestano je tipal in brskal, dokler se ni odločil. Letošnjo pomlad ne bo peljal svojih živali v Istro kol po navadi, pač pa v sončne šumadijske akacijeve gozdove, kjer bo poizkusil svojo srečo. Nikdar še ni bil tam in zato mu je srce poskakovalo* od veselja, ko sem ga povabil s sabo. Kot se spodobi, sva šla naprej na oglede in šele potem sva sc odločila. Nočni brzec je hitel kol sama strela v črno noč. V sebi pa je skrival dva neznatna slovenska čebelarja, od katerih zlasti eden ni in ni mogel zaspati. To je bil Mihec. Tja do zore me je moril in spraševal o vsem mogočem. V prvi vrsti seveda o izdatnosti tamošiijili akacijevih pasišč, o tem, koliko smo včasih tam točili in koliko bomo letos, koliki so liili donosi, koliko smo dobili za med, kje smo ga prodali, kakšni* je moje mnenje o novi h pasiščih. kakšne so prognoze o medenju itd. Proti jutru sva le zadremala za dobro urico in že naju je zbudila jutranja zora. Bila sva v Sumadiji. Z zanimanjem sva si ogledovala prikupne srbske-vasice, ki so čepele na majhnih gričkih sredi akacijevih gajev. Kamorkoli si pogledal, povsod sama akacija. Ni bila sicer velika kot v Vojvodini, pač pa srednja in bolj mlada. Mihcu prav to ni bilo všeč. Dejal je: »To je sama mlada akacija, ki ne medi tako kot stara. Jaz semkaj že ne bom vozil.« IV besede jc ponavljal vse dopoldne, ko sva ure in ure hodila po samih akacijevih gozdovih. Povedal sem mu, da smo tu vselej dobro točili, če smo le imeli ugodno vreme. Te izjave so Mihca pomirile, zlasti še potem, ko sem jih podprl s številkami. Mihec pa se ni dal kar tako ugnati. Želel jc imeti še-večja zagotovila. Pobaral me je: »S čim mi jamčiš, da bomo točili, in kaj mi boš dal. če ne bomo?« Kar na hitro sem se odrezal: »Mihec, če ne bo dobro, dobiš zlato uro in še pero za na klobuk. Saj te vendar ne vlečem / verigo s seboj. Sani se odloči, pa dosti o tem! jc 8 društvenih sej, 3 predsedstvenc. Kamnik ima 7 družin z 88 člani; član- stvo pada zaradi slabih letin in zaradi prevelikega dovoza čebel na domača pa-sišča brez vprašanja. Križevci imajo tri družine in 42 članov; 35 čebelarjev je neorganiziranih. Društvo obhaja 65-let-nico ustanovitve. To je najstarejše društvo na Murskem polju. Pri družinah je bilo II sej, pri društvu 7. Kranj ima 7 družin s 144 -člani, 75 čebelarjev jc neorganiziranih. Sej je bilo 12. Nekaj družin je mlačnih. Ljutomer nima družin, pač pa ima 59 članov; 45 čebelarjev je neorganiziranih. Bilo je 6 sej. Kmet. organizacije in ObLO so bili vabljeni na občni zbor. a se niso odzvali; odbor si želi ž njimi sestati po občnem zboru. Litija nima družin, ampak le poverjenike za posamezna območja. Ima 45 članov; 76 čebelarjev je neorganiziranih. Bilo je II sej. Murska Sobota ima II družin s 185‘člani; 252 čebelarjev je neorganiziranih. Bilo je 14 društvenih in 36 družinskih sej. 2 družini sta bili zaradi nedelavnosti razpuščeni; na občnem zboru družine Hodoš so bili prisotni člani odbora SZDL, predsednik krajevnega odbora vaške skupnosti in direktor KZ. Nekaterih občnih zborov so se udeležili tudi nečebelarji. Ptuj ima 6 družin s 96 člani. 60 čebelarjev je neorganiziranih. Sej pri društvu jc bilo 12. pri družinah 8; ustanovljeni sta dve novi družini. Radeče nima družin, a 40 rednih članov in 2 podporna; 60 čebelarjev je neorganiziranih. Bilo jc 5 sej. Radovljica ima 12 družin z 225 člani; 78 čebelarjev je neorganiziranih. Pri društvu jc bilo II sej, pri družinah 36. Sežana nima družin, le poverjenike, ki povezujejo člane in pobirajo članarino, društvo pa dve vrsti članov; s Slovenskim čebelarjem in brez njega, kar ni prav. Organizira pašo in se bori proti boleznim. Središče nima družin, a samo 25 članov, 10 čebelarjev je neorganiziranih. Bilo je 6 sej. Šoštanj nima družin, toda 31 rednih članov in 19 podpornih; 26 čebelarjev je neorganiziranih. Krško polje ima 4 družine, ena je prenehala delovati. Ima 73 članov; 22 čebelarjev jc neorganiziranih. Pri društvu so bile tri seje, pri družinah 7. V sporu je z društvom Videm-Krško, je pa za ponovno združitev. To bodo uredili na skupnem izrednem občnem zboru. Društvo Zagorje je zopet oživelo. Nima družin, ima pa 30 članov, 20 članov brez Slov. čebelarja. Bile so tri seje. Postojna ima 6 družin in 104 člane; 35 čebelarjev je neorganiziranih. Bile so pri društvu 4 seje. 25 pri družinah. Mežica ima 5 družili s 150 člani; neorganiziranih je 152 čebelarjev. Bilo je 18 družinskih in 2 društveni seji. Gorica ima 4 družine s 150 člani; neorganiziranih je 56 čebelarjev. Družina Vipava se je spojila z Ajdovščino. Škofja Loka ima 7 družin s 151 člani; neorganiziranih je 66 čebelarjev. Bila je 1 seja in dva sestanka. Koper je na novo ustanovljeno društvo in že živahno deluje; ima 6 družin ,s 64 člani. l’o število namerava že letos podvojiti, dvigniti lioče strokovno: znanje čebelarjev in skrbeti za zdravje čebel. Ljubljana ima 19 družin s 544 člani; 121 čebelarjev je neorganiziranih; 5 družin je prenehalo z delom. 9 jih vzorno deluje. Sej je bilo pri društvu 8, pri družinah 50. Čeije ima 56 družin z 81? člani. To je največje društvo po teritoriju, številu družin in tudi po delu; ožji odbor je imel 32 sej, širši odbor 2, družine 105. Maribor ima 28 družin in 658 naročnikov Slov. čebelarja. V dr uštvo je včlanjenih tudi 12 pravnih oseb; veliko čebelarjev opušča čebelarstvo ali ga omejuje; neorganizirani imajo 1 do 5 panjev, a še ti so slabi. Sedaj število članstva pada; nekatere družine niso delavne. Seje so bile pri 20 družinah, pri 8 jih ni bilo; društvene seje so bile vsak mesec, razen tega še dve izredni. Družina Maribor ima vsak mesec debatni večer. Lendava ima 4 družine. Ena se je pridružila Murski Soboti. Ima 102 člana; članstvo nazaduje zaradi slabih letin. Bilo je 5 sej. Slovenjgradec ima 23 članov. Bilo je 7 sej. Društvo je organizirano po sistemu poverjenikov, ki ugotavljajo zdravje čebel. Novo inesto ima 4 družine s 126 člani; društvo je po kratkem zastoju zopet začelo delovati. Krško ima 5 družin in 158 članov z 2083 panji. Bile so 4 seje. Čebelarji odklanjajo pašni kataster, ker žele, da bi bila paša svobodna. Trebnje ima 5 družin z 41 člani. Bilo je 7 širših in 12 ožjih sej. Kakor ste slišali, prejcejšnje število čebelarjev ni organiziranih. To število bi bilo še večje, če bi društva navedla vse neorganizirane čebelarje. Tu čaka društva in predvsem družine zelo hvaležno delo. Pridobijo naj zn organizacijo čim več neorganiziranih čebelarjev in jo tako okrepijo. Neprestano se čebelarji pritožujemo, da so pašne razmere vsak dan slabše in da je prevažanje na pašo vsak dan težje, ker so prevozna sredstva vsak dan dražja. Kaj so mogli stroti čebelarji zn zboljšanje pašnih razmer? Grosuplje: Sadili so medovitc rastline, razdeljevali pasišča.Gornja Radgona: Predsednik je na občnem zboru natančno opisal lokalno inedovilo rastlinje; sadili so medovite rastline. Križevci: V proslavo 65-letnice bodo posadili več tisoč eksotične akacije, ki cvete 14 dni po domači; zahtevajo zaradi neredov uredbo za ajdova pasišča. Kranj: Na Kmetijsko gospodarsko zbornico so poslali dopis za varstvo medovitega drevja. Ljutomer: Pospešujejo sejanje medovitih rastlin, predvsem detelje ob Ščavnici in sajenje akacije. Središče: Sejali so medeno deteljo in sadili akacijo; pritožujejo se, da kmetijski kombinat v Ormožu seka akacijo in ivo. Krško polje: Neurejen je prevoz v ajdo; želijo pašni kataster. Nova.Gorica: Prevaževnvci pripeljejo na tisoče panjev na slepo in brez vprašanja na domača pasišča. Žival je letos trpela zlasti na hoji žejo, pa «e nihče ni zmenil za vodo; pri prevažanju v pašo naj bo red. domači čebelarji ne smejo biti prizadeti. Škofja Loka razdeljuje pasišča, pa so se dogajali neredi, tako da je nastal rop. Maribor: Pašne razmere so vsak dan slabše zaradi agrokulturnih ukrepov, ki ogrožajo prehrano čebel; mnogi preva-ževavci prevažajo brez veterinarskega potrdila o zdravstvenem stanju čebel; za zboljšanje paše so se trudile le 5 družine. Novo mesto: Društvo je imelo velike sitnosti, ker je Zavod za čebelarstvo hotel brez dogovora pripeljati na pašo v njegovo območje 920 panjev; po posredovanju občine je bil spor rešen v obojestransko zadovoljstvo. Smisel za vzrejo matic je v naši organizaciji nekako zamrl, kar pomeni vsekakor nazadovanje, je pa prccej čebelarjev, ki se uspešno ukvarjajo z vzrejo. Temu vprašanju bo morala Zveza v bodoče posvetiti več pažnje. Po društvenih poročilih ima Murska Sobota vzorno urejeno plemenilno postajo. Lendava ima plemenilno postajo v Centibi. Celje vzreja matice za svoje člane. Dalje prihodnjič. IZ DOLA PRI HRASTNIKU Ko so čebelarji iz Dola pri Hrastniku od uprave rudnika Trbovlje prevzeli v upravljanje njeri čebelnjak, so takoj sklenili, da bodo ustanovili samostojno čebelarsko društvo. Ta sklep so tudi uresničili. Ustanovni občni zbor društva je I>i 1 2t. uprilu l%i v zgoraj omenje-nem čebelnjaku, ki leži med nasudi jablan nad hrastniško dolino. Čebelnjak so prej temeljito očistili in lepo okrasili. Ob določeni uri so začeli prihajati k čebelnjaku čebelarji z vseh strani. Vsem je bilo razbrati z obrazov, du se zavedajo pomembnosti občnega zbora. Občni zbor je odprl tov. Franc Vabič ter pozdravil vse navzoče, posebno še delegatu /.CDS tov. Francu Cvetku, ži-vinozdravnika KZ Dol in ostale. Temu je sledilo poročilo odbornika tov. Franca Zupančiča o delu čebelarjev v okviru čebelarskega odseka KZ Dol. Ugotovil je, da je bil odsek sicer delaven, da pa od panju. Tudi podporne člune bodo zbirali in skušali širši javnosti prikazati vužno vlogo, ki jo opravljajo čebele z opraševanjem. Članom bodo preskrbeli članske izkaznice. Po vsem tem je bil izvoljen sedemčlanski upravni in tričlanski nadzorni odbor. Delegat Zveze čebelarskih društev zu Slovenijo, tov. Cvetko, je naglasil, da ima pravkar ustanovljeno čebelarsko društvo velike možnosti zu svoj ruzvoj, mora pa kot do sedaj tudi v bodoče najtesneje sodelovati s tukajšnjo KZ. kar bo v korist posameznikom, n hkrati tudi skupnosti. Ravno tako je opozoril na koristno sodelovanje z »Agromelom \ Člani čebelarskega društvu iz Dolu pri Hrastniku na ustanovnem občnem zborni. \ ozadju je viden čebelnjak, ki gu je društvu podu rila kmetijska zudruga ni bil povezan z Zvezo čebelarskih društev v Ljubljani in je tako mursikuteri čebelarski tečaj, ki gu je tu priredila, šel mimo tukajšnjega odseku, zurudi česur je trpela strokovnost članstva. To je bilo tudi povod za ustanovitev društvu. Navzoči so vzeli poročilo z odo-ruvunjem nu znanje. Po tem poročilu je občni zbor izbral delovno predsedstvo in potrebne komisije. Delovno predsedstvo je vodil tovariš Franjo Benetek. občni zbor pu je soglasno odobril pravilnik in program novo ustanovljenega društva. Nadalje so zborovuvci določili, naj se poleg članarine ZCl) pobira še društvenu člana-j-inu v višini 120 din na članu in 20 din Zu tekoče leto so navzoči sklenili, da bodo mesečno imeli oglede in strokovne razgovore pri čebelnjakih člunov. Mln-dini bodo posvečali največjo pozornost in skušali vcepiti v njena srca ljubezen do čebelic. Organizirali bodo strokovna predavanju in z ekskurzijumi seznunjuli člnnstvo z naprednim čebelarjenjem. Preuredili bodo čebelnjak, ki gu imujo v upravljanju. v muli dom tukujšnjih čebelarjev. Po uspelem občnem zboru so navzoči ostali v prijetnem razgovoru še nadalje skupaj in s skromnim okrepčilom zaključili važen dan čebelarjev Ilrastnik-Dol. 11. B. POROČILO ZA JUNIJ V prvih dveh tretjinah mesca je bilo nestalno vreme s pogostimi plohami. Temperature so bile v splošnem podpovprečne. Nato so sledili sončni in izredno vroči dnevi. Navzlic slabemu vremenu se jnnij čebelarjem ni slabo izkazal, saj se je tehtnica dvignila povprečno za 10 kg. V začetku mesca so čebele dobile še nekaj na akaciji, nekaj na travnikih. Prijemala je tudi smreka, ki pa so jo spirali pogosti nalivi. Na koncu se je že začel razcvitati kostanj, tehtnica pa se je sprva dvignila predvsem zaradi obno-žine, ki so jo čebele nanosile v panj. Čebelarji imajo veliko opravila z roji. Dražgoše-Šk. Loka: V začetku je smreka medila v višinah od 600 do 900 m, na koncu mesca pa od 800 do 1100 m. Medila je izredno žilavo ki jub močnim nalivom. Selnica ob Dravi: Pri plinjenju s folbeksom nam je nekaj matic poginilo. C e z a n j e v c i - L j u t o m e r : Na koncu mesca je dobro medila lipa, kar je pri nas redek pojav. P r o s e n j a k o v c i - M. Sobota: Akacija je letos cvetela 16 dni. Dobili smo povprečno 20 kg na panj. Pušča-Bistra: Akacija je mnogo obetala, a je predčasno odcvetela. Bilo je samo 7 kg donosa na panj. Velika vročina je škodovala tudi medenju na pravem kostanju. Kraj opazovalnice Donos ali poraba v Skupno pridobil ali porabil dkg Srednja me- sečna toplina »C Dnevi Sončni »'j v urah I. II. III, izletni deževni s snežno odejo mesečni tretjini dkg Breg—Tržič + 340 + 150 + 270 + 760 + 16,5 27 16 0 204 Dražgoše—Šk. Loka . . — 30 -f 270 + 1010 + 1250 + 14,1 29 15 0 183 Zerovnica—Postojna + 225 0 + 820 + 1045 — 30 13 0 221 Rogatec + 160 — 40 + 210 + 330 + 17,2 30 5 0 185 Lovrenc na Pohorju + 345 +435 + 1510 +2 _’90 + 18,3 29 14 0 208 Selnica ob Dravi . . . + 606 +434 + 902 +2032 + 16,9 29 14 0 192 Lovrenc na Drav. polju + 665 - 65 + 400 + 1000 + 18,7 30 U 0 120 Ceznnjevci—Ljutomer . + 90 — 140 + 160 + 110 + 18,3 28 12 0 143 Bučkovci—Videm — ob Ščavnici .... — — — — — — — Prosenjakovci—M. Sobota +2140 -230 + 330 + 2240 + 18,8 31 12 0 251 M. Polana—Lendava + 1370 — 15 + 65 + 1420 — 25 6 0 133 Svibnik—Črnomelj . . + 120 — 40 + 775 + 855 + 19,1 29 8 0 212 Iška vas + 80 + 130 — 30 + 180 — 29 14 0 140 Škofije pri Kopru . . + 413 + 39 + 238 + 690 + 21,8 30 8 0 292 Pušča—Bistra .... — 200 — 10 + 590 + 380 +20,5 30 10 0 150 Povpreček — — — + 1041,6 GIBANJE MATICE V letošnji aprilski številki čebelarskega lista Bienenwelt trdi G. Ressmann. da se giblje matica pri Zaleganju nekako v smeri sonca. Zato priporoča, du jo iščemo v panjih s podolžno razmestitvijo satnikov (mrzla stavba) zjutraj nu levi (vzhodno), opoldne na sredi in kasneje na desni (zahodno). V panjih s prečno stavbo naj bi se čez dan premikala od spred navzad. To pu le, če ne nastopijo kake izrednosti. Zaradi gradilnika se baje često izneveri temu pravilu, če to drži, bi bilo čebelarjem iskanje matice zlasti v živalnih družinah zelo olajšano. Čebelarji, prepričajte se. koliko je resnice pri tem! VOSEK KOT TESNILO Pri izdelovanju pitalnikov iz lesa in lesonita sem uporabljal razna tesnila, med drugimi tudi vosek. Odkar ga uporabljam, so spojna mesta v redu. Delani pa taikole: Ko zbijem pitalnik, ga najprej dobro osušim in segrejem. Ko so stična mosta popolnoma suha, zalijem z raztopljenim voskom vse notranje kote pitalnika in vosek se lepo vleze v stike. Kot tesnilo uporabljam vosek tudi pri začepljenju steklenic, napolnjenih s sokovi, ki jih kuham v sokovniku. Ti sokovi morajo biti namreč dobro zamašeni, da ne plesnijo. Napolnjene steklenice zaprem z zamaški od 'plute, ki jih najprej v vreli vodi prekuhani, zamaške pa potem oblijem s toplim voskom. Ko se vosek vleze v zamašek, ne prepušča nobenega zraka več. V ta namen lahko uporabljamo tudi vosek slabše kakovosti. B.H. ZVEZA IMA NA ZALOGI stare letnike Slovenskega čebelarja, ki jih oddaja po znižani ceni, in sicer: nevezani letnik 1949 po ... . HM) din nevezane letnike 1950, 1951, 1953 in 1954 po................. 200 din vezani letnik 1950/51 v (mi knjigi po....................... 400 din nevezana letniku 1956, 1957 po 400 din nevezana letnika 1961. 1962 po 800 din Sodobno čebelarstvo I. del . . . 2.000 din Sodobno čebelarstvo 11. del . . 5.500 din razglednice panjskih končnic 50 din serije 10 razglednic v originalnem ovitku po................. 500 din načrte zložljivih in stalnih čebelnjakov ................ 50 do 100 din Pri večjem naročilu razglednic imajo organizacije in člani 20 % popusta, pri naročilu nad 10 serij 40%, a pri odkupu vsaj treh knjig »Sodobno čebelarstvo« 15 %. OBVESTILO Na občnem zboru čebelarske družine Vrhnika je bil sprejet sklep, du morujo čebelarji, ki prevažajo na področje naše družine, v bodoče prevoz prijaviti. Družina bo pazila na zdravstveno stanje čebel ter vodila evidenco o lastnikih čebel. številu panjev, stojišču in podobno. Za prispevek 10 din od panja bodo člani družine čebele priložnostno tudi nadzorovali in lastnike o morebitnih nezgodah obveščali, če bodo to želeli. Čebelarska družina Vrhnika LJUBLJANSKA ČEBELARSKA DRUŽINA vabi na svoj tradicionalni čebelarski tabor, ki bo v nedeljo, dne 4. avgusta 1.1. ob 15. uri v vseh prostorih gostilne Krim« na Dolenjski cesti v Ljubljani. Senčnat vrt, prvovrstna godba, udobno plesišče, bogat srečolov, medica, medeno žganje, dobra vina in izborna kuhinja. Vrh tega se bo cedil tudi med in matični mleček. Vljudno vabljeni! PRODAM 20 nenaseljenih AZ-punjev po zmerni ceni. Panji so zelo dobro ohranjeni. Evgen Kuštor. Murska Sobota, Št. Kuzmiča 2. PRODAM 9 AŽ-panjev in čebelnjak. Alojz Cetinski, Livold pri Kočevju. VEZANE LETNIKE Slovenskega čebelarja dvignite v tu j -ništvu Zveze. Miklošičeva 50 ali sporočite. kam naj jih pošljemo. NA ZALOGI ima Zveza nosemuk. folbeks in strepto-micin za zdravljenje čebel.