101
Naši dopisi.
Iz Rusije 9. marcija. —rj. (Konec.) — Primerite z Ruskim duševnim življenjem življenje drugih Slovanskih narodov, pa ne bo težko uganiti, komu je treba bližati se. Dobro mi je se v spominu, kako smo nekdaj mladi ljudje duhtali in premišljevali , kako bi se dal vpeljati vseslavjanski jezik. Eoi so mislili, da bi se morali vsi poprijeti cirilice, ker jo rabi večina Slovanov, drugi pa, da latinice, ker je bolj okrogla in prijetna za oči. Al z občnimi črkami ue bilo bi še občnega slovanskega jezika. Bili so spet taki, ki so trdili, da je iti za nekoliko vekov nazaj ter vse začeti z nova zidati na staroslovenskem temelji, drugi pa, da se je treba držati sedanjosti, vendar pa, da manj omikani vzhod se mora bližati k bolj omikanemu zahodu. Take priproate čenče izvirale so iz mla-denČevske nevednosti. In vseh teh sanjarij ni v meni ostalo niti pičice več. Na njihovo mesto je stopilo trdno prepričanje, da vseslavjanski jezik je mogoč v daljni prihodnosti, in pot k njemu je le ena: ne hoditi nazaj k staroslovenščini,  a tudi   ne  vzajemno bližanje slabih
102
k slabim, ampak občno bližanje vseh slabih k edinemu močnemu.
Morda bo kdo vprašal: je li to mogoče in kako je mogoče, pa še posebno, ko bi, na priliko, 81 o venci stopili na to pot, a drugi, na priliko, bližnji sosedje Hrvatje pa ne bi, ali ne bi potem ostali Slovenci na cedilu in celo v škodi?
Na videz je ta strah resen , a v resnici ne tehta prav nič. Cehi bili bi pri bolj ugodnem političnem položaji eden najkrepkejih stebrov Siavjanskega poslopja. V današnjem položaji pa to niso. Posledki tacega po-loženja so znani. Ju ali je mar Slovenski jezik v svojih osnovah bliže Češkemu, kakor Ruskemu? Hrvaško-Srbsko narečje res da je Slovenskemu bliže. Al izpo-sojevati si od njega kak „baš", „nego" in druge take nepotrebne besedice, bi mar bolj bogate naredil Slovence tak dolg? Morda bo potem Slovenska mladina lože razumela ,,Srbo hrvaške narodne pesmi?u Mislim, da ne. Bolj koristno bilo bi posnemati postopanje Bolgarov. Oni tudi pod Turškim jarmom niso si izposo-jevali od Srbov in Hrvatov besedi, ampak kolikor jim je po političnem in socijalnem položaji bilo mogoče, mikali so svoj narodni jezik, pri tem pa pridno se učili Ruskega jezika, dobro vede, da ne Srbsko-hrvaški, ampak Ruski bo kedaj svetovni jezik, in če je treba od kod kaj zajemati, naj se najprej jemlje iz Ruskega. Komu neki na svetu ni treba izposejavati si to in uno?
V poslednjih dveh desetletjih ste se razvili med Slovenci dve posebno škodljivi napaki. Začeli ste namreč pisati toliko Slovenskih narečij, kolikor je tistih kotov, kjer se je rodil kak mož sposoben pisatelj, tako, da Slovenska mladina že ne more prav vedeti, kaj je Slovenski jezik, kaj Kranjsko, Stirsko, Goriško, Bržinsko narečje. Eoacih prikazen ni pri nobenem drugem Slavjanskem narodu! To ni otročja bedarija, to je grda trma, ki ubija moč narodu, namesto jo krepiti. Gogolj, eden največih Ruskih pisateljev, po rodu Malorus, dasiravno Malorusko narečje govori nad 15 milijonov naroda, se ni drznil pisati svojih neumrjočih sočinjenjij po svojem narečji, ampak pisal je po Ruski, dobro vede, da le taka pot pelje h kreposti naroda in k lastni slavi. Kakor Gogolj tako tudi vsi drugi veljavni Maloruski in Beloruski pisatelji so šli po poti, katero jim je pokazal Lomonosov. Prav nič jih ni motilo to, da se je Lomonosov rodil na drugem koncu Velikorusije in da je prejel omiko ne v liberalni univerzi , ampak v tihem samostanu. Slovencem so pot ugladili Vodnik, Metelko, Murko, Janežič in drugi veljavni možje. Ne razdirajte poslopja, kateremu so oni temelj položili, spoštujte jih in zidajte naprej Slovensko poslopje, katero so oni začeli. Le tako boste resnično koristili narodu in brez izmišljenih novo-tarij pospeševali njegovo omiko ter sami dosegli slavo, kolikor je je mogoče doseči v malem narodu.
Druga napaka izvira, ne vem prav, iz neumne li sramote pred „kmečkirn" jezikom, ali iz sicer hvalevredne , ako pametne in koristne želje, približavati se drugim Slavjanom. Ta napaka je ogibaoje pravilnega izgovarjanja nekaterih zlogav , posebno končnic al} el} il, ki se po Slovenski izgovarjajo av, ev, iv, po Hrvaški bo na koncu o, po Ruski (trdi) Z, tako, da Slovensko izgovarjanje stoji prav v sredi med Ruskim in Hrvaškim. V tem se ni mogoče bližati enemu iz teh dveh narodov, da bi se ne oddaljavali od druzega. Kako bo tedaj najbolje izgovarjati take zloge? Tako, kakor veli živa narodna slovnica. Rusi izgovarjajo prav, kakor pišejo: „pisal — pisala"; Hrvatje etimologije ne spoštujejo izgovarjaje: „pisao — pisala". Slovenci posnemajte Francoze in Angleže ter pišite:   »pisal*'*   a čitajte:   „pisav",   če hočete ugoditi
pravu etimologije in naroda. Ko sem se bival v Slovenskih krajih, sem v „omikanih" krogih večkrat slišal izgovarjati: „sem pisal j, neselj, pilj", tedaj bi ženska morala izgovarjati: „sem pisal j a, n e s 1 j a, pilj a", a ženske v »omikanih'* krajih so vendar govorile: „sem pisala, nesla, pila'*. S tem pa nikakor nočem reči, da izgovarjajte: „sem bi v, sem šov"y ampak reči sem hotei, da kakor pravilno po etimologiji pišete, tako tudi praviino, kakor se spodobi omikanemu Slovencu, izgovarjajte besede.
Največ bote Slovenci koristili Slovenskemu narodu in najnaravnejše se   bližali prihodnjemu občnemu Slav-janskemu jeziku tako-le: slovniških prepirov je blo že več kot zadosti,   tedaj   pustite prepir v miru;   slovnica ni sama si svoj cilj,   ona ima le nalogo,   mladino učiti pravilnega jezika,   kakoršnega   so   osnovali na podlagi narodnega jezika  učeni   možje   ter   ga   rabijo  vsi omikani ljudje naroda.  V takem pravilnem jeziku je treba narodu pisati kojige zabavne  in podučna ;   tako nalogo naj ima Mohorjevo društvo, kakor tudi posamesni pisatelji,   ki  želijo   pomagati priprostemu   narodu k omiki* Omikanim stanovom pa je treba tudi učenih   knjig;   to* nalogo ima »Matica slovenska", a tudi posamesoi zmožni pisatelji. Vrh tega pa imajo omikani Slovenski stanovi, posebno   mladi   možje   in   učeča   se   ra!adioa še   druga važoo,   prevažao  nalogo — naučiti se   popolnoma Ruskega jezika.    Kakor skoro bote do tega   vspeli,   potem bo   naloga   Matica   in   posamesnih pisateljev   pisati učene knjige v Ruskem jeziku,   narodae   pa v Slovenskem. To je edina pot k duševni Slavjanski vzajemnosti in edinemu učenemu Siavjanskemu jezika.    V 100—200 letih se bodo jeziki tako zbližali, da bo učeni Slavjanski ali Ruski   jezik   dostopen   in  razumljiv   tudi prostemu narodu, kolikor je, na primer, ,,hochdeutsch^ razumljiv   prostemu   narodu   Hanoveranskemu,   Bavarskemu, Dunajskemu, Tirolskemu itd. V tem tudi Ljubljanski nemškutarji ne morejo videti nevarnega jim pan-slavizma ,  drugače jim moramo reči,   da njihov »hoeh-deutsch" je tudi naii nevaren „pangermanizem".
Pa težko, da ne bo tudi kdo izmed Slovencev rekel: dopisnik iz Rusija nam hoče oktroirati Ruski jezik! Na to odgovarjam: Ne, ne, Sloveoci, nikakor ne! Jaz sem le hotel resnico odkritosrčno povedati ter ponavljam: Neumno bilo bi misliti, da bode 95oailijonni narod, ki se bo v poldrugo pokoleoje vdvojil do 170 milijonov duš, in ki govori enega najbogatejših jezikov sveta, kateri čez kakih 30 let bo svetovni jezik, kakor je zdaj Francoski ali Angleški in Nemški, — neumno bilo bi, pravim, misliti, da bo tak narod stopil v kaka pogajanje zavolj vzajemnosti duševnega življenja z drugimi manjšimi kakor koli mu dragimi narodi, katerim je jako želeti boij široke sfere duševnega življenja.
V Gorici 24. marcija. — Monsignor Greuter ja bi jaz danes rad objel. Govor njegov v delegaciji je — sama mast. Klasična je njegova prilika o... Slovanih in steni. ,,Ja, die G'schicht' vom Eindrucken der Wand...!?" ... Jutra bo imela tukajšnja »Sloga" v Kviškem — glavnem kraji Goriških Brd (na desnem bregu Soče) — občen zbor. Na dnevnem redu je ad-resa do Nj. Veličanstva presvetlega cesarja, v kateri se izreka, da slovenska Brda so in ostanejo zvesta in vdana Avstriji in cesarju vkljub vsa-košnemu rogoviljeaju v nasprotnem (italijanskem) zmislu. Bodo li naši ustavni gospodarji na Dunaji znali to ceniti? Nadejamo se, pričakujemo pa dejanskih — vsaj negativnih dokazov. In jez bom pazil na te dokaze — že vem, kake, — ter jih o svojem času priobčim. Sicer pa naj bi se V3i, ki jih to zadeva, večkrat spominjali Greuter jeve prilike, saj so njegov govor hvalili in lojalnost njegovo povdarjaii celo oncijozni listk
s
103
^FremdenbUtt", „Presse" i. dr. — Dne 14. t. m. je imela naša kmetijska družba vodborovo sejo, katere se je udeležilo 19 gospodov. Slo je med drugim za volitev tistega kuratorija, kateri nadzoruje deželno kmetijsko šolo. Slovenski kandidat za ta važni nadzorstveni odbor, dr. Tonkli, je padel; manjkalo mu je 1 glasa; izvoljen pa je mons. A. Pavleti č, vodja gluhonemih, za katerega slovenska stranka ne mara. Edinoglasno je dalje izvoljen g. grof Fr. Coro-nini, s 13 glasovi pa dr. Levi. Volili so tisti dan tudi pododsek, ki ima napraviti ter no za društveno tajništvo. Prosilcev je 24. — Preteklo sredo ponoči je pogorela tukaj svečarnica gosp. Wiudspacha & Oomp. Fabrika je bila zavarovaoa. Skoda znaša okoli 20 tisoč gold. — Cesar ni celo zimo bilo, imeli smo preteklo noč — precej zdaten dež. Vreme je — ali se sili biti odjužno, toda na Mrzovcu sneži, in brž ko ne nam ojstra severovzhodna sapa dež spet prežene. —
V   nedeljo 17. dne t. m. je de šel a posebnim vlakom iz Trsta vojvoda Chartres, knez Orleanski, se spremstvom obiskat grofa Chambord-a.
P. S. (25/3). Ne le na Mrzovcu je snežilo, temuč vsi hribi krog Gorice so polni snega in cel6 v mestu so bile dave strehe pobeljene. Cvetoče drevje in sneg — lep kontrast je to!
Iz Kranja 23. marca. — Preteklo sredo večer okoli 9. ure smo bili tukaj v velikem strahu, kajti strašen ogenj je nastal na Klancu, nam na uni strani Kokre bližni va3i, in veter je bil tako silen, da vsak hip se je bilo bati požara tudi v mestu. Pogorele so 22 gospodarjem hiše in še druga poslopja, ki niso mogli celo nič rešiti;  tudi   par   kčnj   in   druge   živine je   zgorelo.
V   veliki škodi, ki se ceni na kakih 30.000 gold., je le še sreča to, da je večina gospodarjev pri Graški ase-koraciji zavarovanih, pa neki le za kakih 10.000 gold. Pogorelci so tedaj veliki reveži, in pomoč dobrotnikov silno potrebna.
Na Vrhniki 25. marca. — (Prav huda bolezen) že skoro dva meseca razsaja tukaj okoli nas, katera napada konje, goveda in prešiče in spada v vrsto tiste bolezni, ki se črm (vračni prisad) imenuje in se zdaj na čeva, zdaj na pljuča, pa tudi na vnanjo kožo vrže. Ce ni hitre pomoči, je bolezen silno trdovratna. Zi-vinozdravniški pomočnik Poianjšek zdravi zbolelo živino po bukvah gosp.  dr. Bleiweisa.
Iz Vipave 25. marca. — Dobili smo ga! Celo zimo nam je prizanašal, a zdaj prve dni spomladi pokazal se nam je v vsi svoji krasoti. Kdo neki? — sneg! Dasi siravno za trto še ni nevaren, ker še zarod ni pognal, je pa vendar škodljiv za marelice, ki so skoraj vse v cvetji, posebno ako se zjasni ter zarad zamedlih hribov slana nastane. — Pretekli teden se je zopet grozna nesreča zgodila v Budanji. Mati je 5mesečno dete spat devaia; ogrevši mu prej peloice, zavije ga ter položi v zibelko. Ko dete zaspi, zaklene duri, ter se podd v nekoliko oddaljeno hišo k sorodovincem. Kmalu pa se začuje mili jok otroka iz hiše. Nek mož sluteč nesrečo odpre s silo vrata; gost dim bi še njega bil kmalu omamil, v hiši pa — o groza! — najde dete v zibeli zadušeno, ter po nožicah vse opečeno. Nepazljiva mati je najbrže s pelnicami ogenj v zibelko zanesla ter si tako vzročiia grozno nesrečo. Lansko leto se je v Vrh-polji skoraj enaka nesreča pripetila. Matere slovenske! ne puščajte otročičev samih!
Iz Ljubljane. — Grof Andrassy ima tedaj onih 60 milijonov, ki jih je od delegacij zahteval. Res, čudenje naš parlamentarizem! Gospodje v Avstrijski in Ogerski delegaciji: eni iz ,,zaupanja", drugi iz ,,nezau p nos ti" so mu dovolili, česar je želel. Izvrstno   sta  govorila   delegata   Vončina  v  Ogerski,
Greuterpa v Avstrijski delegaciji za prave interese Habsburške monarhije in pravice Avstrijskih Slovanov, a naposled sta tudi ona — česar ne razumemo — glasovala za to, naj se diplomatični „cameri obscuri" An-drassyevi dovoli CO milijonov!
—   (Iz seje družbe kmetijske 21. dne t. m.) Ker gosp. Schollmayr zapusti Ljubljano in se že koncem tega meseca preseli v Rumunijo, se je z dopisom od 17. dne t. m. odpovedal odborstvu in pa oskrbovanju družbenega vrta. Predsednik baron Wurzbach je zato za potrebno spoznal, sklicati izvanredno sejo, v kateri naj se določi (ker je to nujno) prihodnje oskrbništvo družbenega vrta. V tej seji, katero se je vdeležilo 10 odbornikov in je bil dr. Bieiweis poročevalec, so enoglasno obveljali sledeči predlogi: l) Gosp. Schollma-jerju se izreče topla zahvala za njegovo 131etno koristno sodelovanje v glavnem odboru in marljivo oskrbovanje družbenega vrta. 2) Ker je zadnji občni zbor družbe kmetijske 21. nov. 1877 dal odboru nalog, naj prevdari, kako bi se vprihodnje vredilo oskrbništvo družbenega vrta, in naj o tem prihodnjemu občnemu zboru stavi predloge, se danes ni moglo druzega nič skleniti, kakor to, da se začasno ukrene, naj se dosedanji vrtni delavec v službi obdrži, gosp. P. Skale pa, ki na vrtu (v podkovski in živinozdravski šoli) stanuje , naprosi, da za čas provizoriuma nadzorstvo vrtnarskih pridelkov prevzame, gospod predsednik baron Wurz-bach in odbornika gospoda Franc Sovan in Jožef Debevec pa so začasni voditelji na vrtu do jeseni potrebnih del. Gospodje Sovan, Debevec in Brus pa so prevzeli nalog, da pregledajo inventar po zapisku, ki gaje odboru izročil gosp. Schollmayr, in pa račun njegov o družbenem vrtu. 3) Ker se utegne v jeseni vdinjati kak vrtnar za delo na družbinem vrtu, se je sklenilo, da se razglasi že zdaj po časnikih, naj se oglasijo vrtnarji, ki bi jih volja bila, v to službo v jeseni stopiti, pri kateri je pred vsem potrebna dobra praktična vednost sadjerejna. —
Tu imenovani sklepi so se deloma že izvršili, kakor razglaša današnji ,,Oglasnik".
—  (Iz seje deželnega odbora 23. dne t. m.) Občini Trata se je dovolilo za leto 1878. poberanje 33°/0 preklade na direktne davke za zidanje šole. — Predlogu krajnega in okrajnega šolskega sveta je deželni odbor pritrdil, da se učitelj France Zajec na ljudski šoli v Bruznici v učiteljski službi defioitivno potrdi. — Poročilo vodstva deželne bolnišnice, da je župnik gosp. Le-vičnik iz Polja izročil 88 gold. 80 kr., katere je 30. maja leta 1877. v Slapah umrli Jožef Gobav v svoji zadnji volji zapustil Ljubljanski bolnišnici, vzelo se je radostno na znanje. Naj bi več dobrotnikov posnemalo lepi izgled!
—   (V zadnji seji mestnega odbora 22. dne t. m.) je bila obširna razprava deloma o zameni, deloma o prodaji nekega kosa mestne zemlje poleg Latermanovega drevoreda Kranjski stavbeni družbi; o ceni, za koliko naj se družbi proda zemljišče, je po dolgi razpravi obveljal predlog dr. Kar. Bieiweisa, naj se proda za na-vprečni znesek 1800 gold. — V tej seji je služba mestnega praktikanta bila podeljena g. Ferd. Bradaški.
—  (Nove volitve mestnih odbornikov) oklicuje mestni magistrat, ker po postavnem preteku 3 let stopjio iz mestnega odbora v 3. volilnem razredu: dr. K. Blei-vveis, Fr. Doberlet, Fr. Goršič, Vašo Petričič in Fr. Potočnik, — v 2. razredu: Rajm. Pirker, dr. Suppan in Fr. Ziegler, — v 1. razredu pa: dr. vitez Stockl, dr. Pfefferer, And. Mali t se h pa se je odborstvu odpovedal. Za 3. razred so volitve razpisane na 12. dan aprila, — za 2. razred na 13. dan, za 1. razred pa na 15. dan aprila. —  Ker po sedanjem
volilnem redu io sedanji politični sapi ni mogoče prodreti falange uradnikov in vojakov, bilo bi brez vspeha, staviti kandidate za 2. volilni razred; zmagati pa more domača narodna stranka v 3. in 1. razredu, ako se vse sile napn6 in složno postopajo narodnjaki, drugače ne, in krivi propada bili bi oni, ki so nemarni, češ, „naj drugi delajo, meni je vse eno", ali pa oni, ki rušijo slogo, češ, ,,le moja je prava".
—   (Prvo predavanje na korist »narodni Šoli''1) v nedeljo je padlo ravno v tisto uro dopoldne, ko je tako silno snežilo in medlo, da ni šel iz hiše, kdor ni moral. Gosp. Križman je imel tedaj pred seboj „nur ein sehr kleinea, aber gewahites Publikum", kakor nemški poročevalci o koncertih navadno pravijo. Berilo g. Križman a „o razvoji človeškega dela" je bilo dobro sestavljeno in zanimivo; škoda, da njemu na hvalo in na korist ,,narodni šoli" zarad groznega, sicer pa za polje dobrotnega snega ni bila dvorana polna. — Prihodnjo nedeljo nastopi v isti namen gosp. dr. Zarnik oder.
—   Pogorelcem v Stari vasi doljni je presvitli cesar iz lastne blagajnice daroval 1500 gold.
—   Vsako leto navadna nabira vojaških novincev na Kranjskem se bode začela letos 8. aprila (malega travna) in končala 28. maja (velikega travna) in se vršila takole: v Ljubljani od 8. do 13. aprila, v Kamniku od 11. do 17., v Kadoljici od 15. do 17., v Litiji od 23. do 27., v Kranj i od 25. do 29. aprila, v Krškem od 29. aprila do 4. maja, v Novo-mestu od 6. do 11., v Vipavi od 13. do 14., v Cr-nomiji od 13. do 16., v Postojni od 16. do 18., v Kočevji od 18. do 24., v Trnovem od 20. do 21. in v Logatcu^od 23. do 28. maja.
—  (Janez Subic, slikar) se je preselil na Dunaj, da se še bolj v svoji stroki izuri, in se priporoča čč. cerkvenim predstojništvom. Da sljka izvrstno^in po ceni, pričate podobi sv. Martina v Smartnu pod Šmarno goro in žalostne Matere Božje na Breznici. Naslov njegov je: „Jobann Subic, Maler, VVien, Wieden, Karoii-nengasse Nr. 7, 2. Stock."
—   (Brencelj Št. 6) ima na zadnji strani štiri dobro izmišljene in izdelane podobe z napisom: „Rus, Turek in Magjar", ki kažejo, da se Magjarom utegne ista goditi, kakor Turkom. V besedi, ki je zopet mikavna, prav občutljivo pika razne ljudi, med temi dregne tudi likvidacijski odbor nesrečne banke „Slovenije" pod rebra. Kdor še ni naročen na>nj, se naroči lahko zdaj, ko se prične drugo četrtletje.
104