V sporu med seboj sta dva sorodna naroda rumene pasme: Japonci in Ki- tajci. Po č*«vi!ii vr-r-ii «o KUniH. ker so Pregnani kitajski cesar Hsti aug Tung, ki je sedaj v Mukdenu v Mandžuriji iu katerega hočejo posaditl Japouci na pre:*ol samostojne Mandžurije. številčno najmočnejši narod na svetu ter štejejo okoli 400 milijonov ljudi, dočim štejejo Japonci samo okoli 100 milijonov ljudi. Po kulturi, politični in nepolitični organizaciji pa so Japonci veliko močnejši ko I'i ajci. Kitajska danea ne predstavlja več enotne države, ker ima jug lastno vlado, sre-dina svojo, na severu pa gospodarijo razni generali, ki izkoriščajo ljudi. Ako bi torej danes prišlo do vojne med obema narodoma, ni dvoma, da bi Japonci, ki so vojaško i_.vrstno organizirani in z najmodernejšimi sredstvi opremljeni, v tej neenaki borbi zmagali. Za kaj pa gre v tem sporu? Za Mandžurijo, ki je severno-vzhodni kot Kitajske, razprostirajoč se med Mongolijo in Rumenim morjem. Po površini je ta pokrajina tako velika, kakor je bifi nckdanja avstro-ogrska monarhija. Po prebivalstvu je ta dežela zmes Mandžurov in drugih narodov, zlasti Koreancev, Japoncev in Kitajcev, katerih je. največ (preko 22 milijonov). V zadnji dobi narašča pritok Japoncev od leta do leta. Japonski narod se namreč tako naglo in jako množi, da se vsako minunuto rodijo Japonski 4 novi državljani. Ker domači otoki vseh Japoncev ne morejo prehraniti in ker je poslednja leta izseljevanje v Zedinjene države Severne Amerike ne samo otežkočeno, marveč onemogočeno, je povse naravno, da se preobilje japonslftga naroda izliva ne samo v polotok Korejo, ki ga imajo Japonci popolnoma v oblasti, marveč tudi v sosedno južno in vzhodno Mand žnrijo. Radi Mandžurije je v tem stoletju že bila vojna, in sicer rusko japonska vojna leta 1904/1905. V tej vojni so Japonci Ruse premagali ter dobili znani PortArtur in druge kraje. Po toj zmagi so Japonci začeli južni in . vzhodni del Mandžurije smatrati za svoje področje, čeprav jim državnopolitično že ne pripada. Zgradili so južno mandžursko železnico, ki vodi do Port-Arturja, zgradili fabrikc, izkoriščali rudnike in premogovnikc in sploh veliko storiji za gospodarsko povzdigo teh delov Iylandžurije. Ker so pri tem investirali in porabili težke milijono, ni čuda, da hofejo svoj denar in svoje ljudi zavarovati s politično nadoblastjo nad temi kraji, katero hočejo ne samo obraniti, marvej še tudi povečati in razširiti. To je dalo povod, da je Japonska prišla v spor s J<itajsko. Prišlo je že do nekaterib prask in bitk s kitajskimi vojaki, ki jih vodi kitajski general Ma. Ob' strani še sedaj stojijo Rusi. Da morajo Rttfsi nekaj okreniti, je jasno. Mandžurija je sosedna dežela Azijski Rusiji in ne more biti Rusom vseeno, kdo v tej deželi komandira: ali Kitajci ali Japonci. Neprimerno ljubši je Rusom Kitajec, ki je politično in gospodarsko slab, kakor pa z veliko gospodarsko in vojaško silo razpolagajoči Japonec. Ne samo kot sosed ima Rus interes na Mandžuriji, marveč predvsem radi tega, ker teče po mandžurskih tleh takozvana vzhodna-_itajska železnica, ki je zadnji del sibirske železnice in vodi do Vladivostoka. Ako bi Japonci zagospodovali tudi v tem delu Mandžurije, je nevarnost, da Pusija izgubi ne samo to železnico, marveč tudi Vladivostok. Če pa izgubi to mesto, je definitivno odrinjena od Japonskega morja. Položaj na daljnem vzhodu je torej jako kočljiv. Japonci so s svojimi vojaškimi podvzetji proti Kitajcem v Mandžuriji imeli uspeh. Premagali so kitajskega generala Ma ter zavzeli mesto Cicikar ob vzhodno-kitajski železnici. Po zavzetju tega mesta je mandžurski general Čangčunghij v njem ustanovil vlado neodvisne Mandžurije. Vojaški uspeM J^noncev šo kitajski narod jako razburili. _ank?.'šek, predsednik vlade v Nankingu, je izjavil, da bo odpotoval na sever ter stopil na čelo dvarnilijonski armadi, ki bo marširala proti Japoncem. Medtem pa se Društvo narodov na vse kriplje trudi, da bi japonsko-kitajski spor poravnalo. Toda stvar je jako težka. Čc Društvo narodov odloči proti Kitajcem, je nevarnost. da izstopi Kitajska iz njega; ako pa odloči proti Japoncem, bo Japonska izvršila svojo pretnjo o izstopu iz Društva. Je prav težko najti zadovoljivo rešitev po receptu: »Volk sit, koza cela.« V tem slučaju ne čaka samo eden volk na mandžursko kozo.