LJUBLJANSKI ČASNIK.
<
Si. S4.	Viorift S. Maiiya serpana.	tS&l.
„Ljubljanski časnik" izhaja vsak teden dvakrat, in sicer vtorik in petik. Prcdplačuje se za celo leto pri založniku Jožefu Blatniku C gold., za pol leta 3 gold., za četert leta 1 gold. 30 kraje. Za polletno pošiljanje na dom v Ljubljani se odrajta še 15 kraje. Celoletno plačilo za pošiljanje po cesarski pošti znese 7 gold., za pol leta 3 gold. 30 kraje., za četert leta 1 gold. 45 kraje., — Vsaka cesarska pošta prejme naročilo in denar, kteri more po novi postavi frankiran biti.
Vraclnl del.
Visoko c. k. dnarstvino ministerstvo je z razpisom 21. Aprila 1851 št. 11325/1014 to le v spolnovanje ukazalo:
(Jloge dnarstvinih prokuratorjev v zavarovanje ali iztirjanje tega, kar sirotskili dnarjev ali deposti manjka, nej se je to pri patrimo-nialnih ali komunalnih oskerbnijah sirotskili ali depositnih uredov ali pri cesarskih uredili skazalo ali se skaže in iz tega namena storjene zavarovanjske naredbe se imajo kot take misliti, ktere se morajo v izgotovljevanju deržavi pristojne najvišje skerbnijske pravice in somerne dolžnosti prednesti ali napotiti in tadaj niso davšini v začasni postavi 9. Februarja 1850 ustanovljeni podveržene.
Danes bo XXXII. del, III. tečaja 1851 deželniga zakonika in vladniga lista za krajnsko kronovino izdal in razposlan.
V Ljubljani 4. julija 1851.
Od c. k. vredništva deželnega zakonika za krajnsko kronovino.
4. Julija 1851 je bil XXXII. del, III. tečaj deželniga zakonika in vladniga lista izdan in razposlan, ki zapopade:
Spisek od c. k. kupčijskega ministerstva 21. Januarja 1851 podeljenih izklenivnih poobla-stnenj. — Spisek od c. k. kupčijskega ministerstva i. Februarja 1851 podeljenih izklenivnih pooblastnjenj — Spisek od c. k. kupčijskega ministerstva 16. Februarja 1851 podeljenih izklenivnih pooblastnjenj. — Razpis c. k. kupčijskega ministerstva 21. Marca 1851. Podaljšanje Janez Kollerjevega pooblastnjenja. — Rapis c. k. kupčijskega ministerstva 29. Marca 1851. Podaljšanje Antonio Masera-tioviga pooblastnjenja. — Spisek ode.k. kupčijskega ministerstva 30. Marca 1851. podeljenih izklenivnih pooblastnjenj. — Spisek od c. k. kupčijskega ministerstva 14. Aprila 1851 podeljenih izklenivnih pooblastnjenj. — Spisek od c. k. kupčijskega ministerstva 23. Aprila 1851 podeljenih izklenivnih pooblastnjenj.
5. julija 1851 bo v c. k. dvorni in deržavni tiskamici na Dunaju XLIV. del občniga deržavnega zakonika in vladnega lista in sicer v edino-nemškem, kakor tudi v vsih dvojnih izdanjih razun romansko-nemškega izdan in razposlan.
Zapopade pod
Št. 158. Cesarski ukaz od 24. junija 1851 glede preiskovanje in obsodbe uporov zoper osebe, ki so za ohranjenje javnega miru postavljene.
Št. 159. Razpis ministra denarstva od 29. junija 1851, po kterem se razglasi pozneje poterjeno preloženje denarnega okrajnega vodstva tz Karlsburga v Broos in vstanovitev dveh novih finančnih vodstev na Sedmograškem, potem začetje moči denarnega deželnega vodstva in denarnih okrajnih vodstev v Erdelju.
Št. 160, Razpis ministerstva vojaštva od
30. junija 1851, zadevajoč povračbo za izbe na vojaškem popotovanju za vojake, ki niso prostaki, pa tudi ne častniki.
Tudi danes 5. julija bodo ravno tu sledeči deli tečaja 1850 občnega deržavnega zakonika in vladnega lista v sledečih izdanjih izdani in razposlani, in sicer:
XXXVII. del v poljsko-, slovensko-, hor-vaško- in serbsko nemškem; XLII. v poljsko-nemškem; CXXXVIII. v horvaško-nemškem; CLXIV. vtalijansko- in slovensko-nemškem dvojnem izdanju.
Poslednjič bo danes, 5. junija za edino-nemško izdanje pregled zapopada deržavnega zakonika in vladnega lista mesca junija 1851 izdanjih delov tega zakonika izdan in razposlan.
2. julija 1851 sta bila ravno tu sledeča dela tečaja 1850 občnega zakonika in vladnega lista izdana in razposlana : XLII. del v česko-nemškem, CLXII. del v slovensko-, serbsko- in ro-mansko-nemškem dvojnem izdanju, česko-nem-škemu izdanju dela XLII. je tudi zaznamek tiskarnih pogreškov pridjan.
Pregled zapopada 2. in 5. julija izdanih delov tečaja 1850 je bil že pri razglašenju edi-no-nemškega izdanja naznanjen.
Hevratliii tlel.
Narodno jugoslavensko gledišče v Zagrebu.
Minulo je že čez deset let, kar se doneski za jugoslavensko gledišče v Zagrebu nabirajo in sicer ne z naj boljirn vspehom.
Da se ta reč bolj srečno, bolj veselo ne do-veržuje, je več vzrokov; zdi se nam, da je pervi naj važniši vzrok, ker se z nabranimi denarji ne ravna javno in drugi, tudi sila važni , ker narod ni prepričan o koristi te naprave, ker ne zna ceniti sadu, kterega bi ona rodila. Večidel našega naroda, ne rečemo da celi narod, meni, da je gledišče le, da se dolgi čas krati, da ne prinese nikake koristi, nikakega vžitka, in zavolj tega mu tudi mar ni prizadetja nekterih mož za vtemeljenje narodnega igrališča, pozabiv tisto pomembonosno načelo, da se samo z združenimi močmi celega naroda zamore doseči tako imeniten namen. Zavolj tega ne bode preveč, ob kratkem spregovoriti sploh o gledišču in o njegovem bla-gotvornem uplivu za narodno izobraženje.
Gledišče, ako je tako vredjeno, kakor mora vredjeno biti, ima razne dobre vplive. Čuti, ki se zbude pri igranju dobrih iger, požlaht-nijo serce in duh, ga zbude iz nemarnosti in nečutljivosti, iz bolezen, ki tako gosto napadete človeško serce. Gledišče združi tisto stran naroda, ki nič druzega vzvišenjega ne misli kakor je tisto, ki isključljivo dušno življenje raduje. Z jedne strani vblažuje sirove običaje, z druge strani pa umiruje divjost serca , plod uholosti i lahkomišljenosti. Gledišče
je tista naprava, v kterej se združi razvese-lovanje z podučevanjem, mir z nepokojem, kratkočasovanje z učenjem.
Ko žalost serce mori, ko nam trud v samoti ure greni, ko se nam celi svet in vse razve-selovanje pristudi, ko se tisuče in tisuče težav nam na dušo vleže, in ko smo obilnih opravkov skoraj obnemogli: takrat nas sprejme gledišče v svojo sredo; v tem umetnem svetu pozabimo na strasti, nezgode in tugo-polno življenje, spet sami k sebi pridemo, naši čuti se ožive, zaterti občutki spet zbude dušo našo k novemu marljivemu življenju. Nesrečni se zjoka v gledišču o tuji nesreči in o svoji, srečni se strežne, opazi mnogo pogubo in nevarnost, ki mu proti, iz mehkuža postane večkrat v gledišču pravi mož in neizobraženi divjak začne v gledišču najpervo misliti.
Še mnogo bi se zamoglo napeljati v dokaz koristi gledišč, pa že iz tega se mora vsak natanjko prepričati, kolike vrednosti da so.
Kakor je pa dobro gledišče učilnica vsega dobrega in narodnega izobraženja, tako je slabo gledišče učilnica vsega slabega, pokvar-jenja, popačenja, slabo vredjeno kazališke je z eno besedo strup za narode.
Namen tistih mož, ki so pervi pozvali k na-beri doneskov za naše narodno gledišče, je večje važnosti, kakor tudi navadni ljudje mislijo, znamenito pa sovražniki naše narodnosti. Dogodivščina celega človeštva nas uči, da so od sila davnih časov vsi izobraženi narodi mnogo storili za gledišče, veliko skerb zanje obračali. Da pa tudi naš narod zamore vse te koristi doseči, ktero dobrovredjeno gledišče stvari, je potrebno, daje gledišče narodno, norodno ne samo glede jezika, ampak tudi glede izbere iger, ki se na oder spravijo, da bi se narodu, ki se z ene strani izobražuje, ne vzel čut in narodni ponos, brez česar ne more noben narod izobražen in svoboden biti. Res poslednji čas je že, da se marljivo poprime-mo in poskerbimo za vtemeljenje narodnega
gledišča, in ker ni zbranega sedaj narodnega zbora, kteremu bi imele take reči mar biti, bi morala za to skerbeti banska vlada, ali bi si pa moralo sostaviti posebno društvo, ki bi se te reči marljivo poprijelo, dokler da se zbere naš deželni zbor.	N. N.
Austrijansko cesarstvo. Ilorvaška.
Ban Jelačič je pervikrat podel 45 miloda-rov iz Jelačičevega zaklada.
Med 45. osebami jih je 38 iz horvaške gra-nice in 7 iz slavonske, po polkih jih je 7 iz likanskega, 3 iz otočanskega, 8 iz ogulin-skega, 3 iz Sluinskega, 4 iz kriškega, 2 iz St. Jurškevega, 2 iz brodskega,5 iz gradiš-kanskega, 9 iz pervega banalskega, 4 iz druzega banalskega polka.
Po spolu je 20 moških oseb, 20 vdov in 5 sirot padlih graničarov med podeljenimi.
Med 20 moškimi osebami je 1 naddesetnik, 5 desetnikov, 1 poddesetnik, 1 topničar in 12 prostakov, ki so bili vsi v vojski 1848 in
1849 ranjeni. Eden zmed teli je zgubil, ker j je ozebel, na vsakej nogi 4 perste, eden je bil pri Szolnoko trikrat v ramo ranjen, enkrat v persi in enkrat v herbet, več njih je zgubilo noge in roke. Od teh podeljenih 20 moških sta dva neoženjena in 18 jih je oženjenih. Od oženjenih sta dva brez otrok, drugih 16 pa ima skupej 50 otrok, ki še niso preskerbljeni. Eden jih ima 6, trije jih imajo po 5, dva po 4, trije po tri; drugi imajo po enega ali po dva. Naj mlajši med podarjenimi je 19 let star in nar starši 47 let. Služil je eden 20, trije 19 in dva 16 let, eden pa še le 7 mescev in sicer Siuinec Dako Baja-kovič, ki je bil v kvok ranjen.
Med 20 vdovami jih je 17 iz horvaškegra-nice in tri iz slavonske, po polkih ste dve iz likanskega, 1 iz otočanskega, 2 iz ogulin-skega, 1 iz sluinskega, 3 iz kriškega, 1 iz Št. Jurjevega, 1 iz brodskega, 2 iz gradiš-kanskega, 5 iz pervega banalnega in 5Ž iz druzega banalnega polka. Moži treh vdov so bili desetniki in drugih prostaki. Od teh 20 vdov imajo štiri po 6 otrok, devet po 5, in drugih 7 vdov ima vsaka 4 otroke. Vsih dvajset vdov ima 97 otrok. Med peterimi otroci Stane Bonitovičeve sta dojčika pet let stara. Med možmi teh vdov, sta padla 2 pred Dunajem in trije so umerli v bolnišnici pri Dunaju za rane, ktere sta ondi dobila, trije so padli pri junakoserčni brambi v Rudi pod Hentzi-om, dvanajst drugih jih je padlo na Ogerskem in dva na Laškem, dveh je pri Giinsu zmanjkalo, ni dvombe, da so ju Madjari umorili.
Vsih pri tej podelitvi preskerbljenih otrok je 168.
*	Po visokim c. k. ministerstvu za tergovino obertnost in javne stavbe imenovani odbor, ki ima vstanoviti pripravno mesto za zidanje kolodvora, v kterim bi se železnici od Zidanega mosta do Zagreba in od Zagreba do Karlovca in Siska zjedinile, je dogotovil svoje opravilo na koncu mesca junija in svoj predlog viso-cemu ministerstvu za polerjenje poslal.
Po tem predlogu se bo kolodvor zidal na tako zvanej Ciglenici in s tem so poderti vsi glasovi, ki so se slišali, da se železnica na Hervaško ne bode napravila.
*	Horvaško kmetijsko družtvo je sledeče ban-ski vladi predložilo, de bi ona skerbela, da se po moči izpelje:
1.	Da se pospeši komasaciain vredijo zemljišča, da se razdele občinski gojzdi in pašniki, da se zemljišča vsacega gospodarja kolikor je mogoče v en kos spravijo.
2.	Da se pospeši gojenje merve.
3.	Da se gleda, kako bi se z vinom bolje ravnalo in mu odperla pot v tuje zemlje.
4.	Da se napravijo vodotoči za močenje livad.
5.	Da se napravi statistika obdelovanja cele horvaške zemlje.
6.	Da se vstanovi štibra na mesec, ne pa kakor sedaj enkrat na leto.
7.	Da se posebni pozor oberne na gojzde.
8.	Da se vpelje primerno podučavanje o polj skem gospodarstvu.
Avstrijanska.
Ministerstvo denarstva je sklenilo ceno soli ponižati.
*	Njegovo veličanstvo, saksonski kralj je skoz Prago 2. t. m. na večer v Reč prišel
*	Njegovo veličanstvo je Marii Rreitenfeld, ktero je porotno sodništvo v Pragi k smerti obsodilo, smertno kazen prizaneslo in Najvišje sodništvo na Dunaju jo je na 6 let v teško ječo obsodilo.
*V narodni banki je bilo konec mesca junija za 42,804,345 gold. gotovine in banknotov je bilo med občinstvom za 240,715,294 gold.
Ako primerimo to z mescam majem, se vidi: da je v banki za 500,000 gold. gotovine več kakor mesca maja, banknotov pa za 2,500,000 manj med občinstvom kakor poprejšni mesec. Tripercentnih denarničnih navkazov je bilo pa za 400,000 več med občinstvom kakor mesca maja.
*	„Vid. dennik" naznani, da se je za češko gledišče nabralo v Reču do konca mesca junija 1018 gold.
#	1. julija je bila na Dunaja javna obravnava pod predsednikom baronom Sammaruga zoper Sebastjana Preslera, zatoženiga hudodelstva uboja.
Iz zatoženega spisa se je vidilo, da je zatožen 28. oktobra 1850 v Ragendorfo Pavla Rauer-a, ponočnega čuvaja, sicer ne z namenom , ga vsmertiti, vendar pa s hudobnim namenom, petkrat ranil in sicer tako, da je moral umreti in na tako vižo je hudodelstvo uboja doprinesel.
28. oktobra 1850 je bil somenj v Ragen-dorfu, in tamošnja občinska kerčnia je bila polna gostov; med njimi so bili Sebastjan Mos-hamer, Pavel Hauer in Jožef Presler. Poslednji gre ko osem odbije iz kerčme, pa kmalo spet nazaj pride in Pavlu Rauru reče: ,,1'avel, pojdi z mano" in mu pod pasho seže. Pavel Hauer z njim odide. Čez kake dve minuti gre tudi Moshammer za njima, sreča ga Jožef Presler. — Moshamer stopi na cesto in vidi kakih 6 stopinj proč Pavla Raura v blatu ležati. Poslednji se ni zavedel in je bil ves v kervi. Več gostov ga vzdvigne in v hlev kerčme nese, on je rekel, da je komaj pred duri kerčme stopil, ko je bil že zaboden, drugo jutro umre. Zdravniki so rekli, da je Rauer dve majhini, dve nevarni in eno smertno rano dobil, ki je bila tudi vzrok njegove smerti. Sum so naglo vergli na Sebastjana P. On se je že popoldne z njim v kerčmi prepiral, ko je bil zvečer z več gostovi na poti proti domu, zapazi, da ima telovnik stergan in pravi, da ga noben drug ni stergal kakor Rauer, in pravi: „Tega nc pustim tako iti, moram se domu vernuti." On tirja potem od svojih sprem-ljevavcov nož in jih naganja, da naj z njim grejo. Martin Kopf in Franc Mauser gresta z njim h kerčmi, Jožef Presler, ki je ravno na pragu stal, spelja prekanjeno Hauera na cesto; Hauer gre na cesto in kmalo potem ga Moshamer na cesti v kervi najde. Oba sprem-ljavca pravita, da ga je Jožef Presler zabo-dil. Ko so Sebastjana P. zaperli, najdejo v njegovej hiši nož , od kterega so rekli zdravniki, daje bilo smertno orodje, med tem ko sta bila noža tovaršev taka, da bi se človek ne bil mogel z njima do smerti zabosli. Sebastjan P. sam obstoji, da je rekel, da hoče Rauer-a pretepsti, da ga je zares za uho bil in da ga je z nožem enkrat za pleča sunil. Kopf, ki je tudi Raura tepel, ga je nekoliko popred zapustil kakor Sebastjan P. Zdravniki pravijo, da so bile rane vse z enim in ravno tistim orodjem zavdane. Ako se tedaj premisli, da je le Sebastjan P. na Hauera jezen bil, da je tudi rekel, da ga hoče pretepsti, ako se premisli, kaj da je sam obstal; in da so zdravniki zoper njega pričali in da sc je pri njem nož najdel, s kterim je bil P. vsmertjen, se poterdi, daje sam Sebastjan P. Bauru vsih 5 ran zavdal. Toraj je zatožen Sebastjan P. uboja in umora.
Potem se začne zatoženi zpraševati:
Predsednik. Koliko je bila ura, ko ste prišli na poslednji somenj?
Zatoženi. Znalo je biti krog pol dveh.
Predsednik. S kom, kdo je vas spremil?
Zatoženi. Z obena vertnarjema. Bili smo v kerčmi; jez, Franc Mauser, vertnar Martin Ivopf in Jovan lvunst; smo pili in plačali, kar smo prinesti ukazali.
Predsednik. Je bil Jožef Presler tudi zraven?
Zatoženi. On in Gabriel Reggendorfer sta bila pri drugi mizi.
Predsednik. Ni bilo druzega nobenega ondi?
Zatoženi. Še nek mož je bil, pa ga nisim poznal, on ni bil iz naše vasi.
Predsednik. Je bil Jožef Presler z unimi znan.
Zatoženi. Tega ne vem. On je pri stranski mizi sedel.
Predsednik. Je bilo še več drugih mož ondi?
Zatoženi. Za gotovo ne morem povedati; bila je majhina mizica za tri ali štiri osebe.
Predsednik. Se niste pripirali.
Zatoženi. Smo se. Smo jedli, pili in peli; stala sta dva moža za nami, ki sta skoraj gotovo tergovce na somenj peljala; ti so z nami peli; naenkrat stopi k nam mož, ki je bil čevljar, ker so mu čevlje čez ramo visele; bilje pijan. Gabriel se začne z njim prepirati. Nato pride kerčmar in reče enemu, kije z nami pel: „Stepite se, sicer ne gre o somnju." Na to se vsi smejajo in mož odgovori, zdaj še le pijemo; on plača polič vina, kdo daje pa bil, tega ne vem; Martin Kopf bo povedal. Kerčmar praša, zakaj da se prepiramo, mi zavernemo, da se ne prepiramo, ampak Je radujemo, točarpa pravi, Begendorferje. Ho-tli smo potem domu iti, pa kerčmar nas ni pustil, on nam vina naliva in mi ga stoje pijemo. Poleni še en drug pride, ki je zdaj hlapec v Sclnveinbartu, ki je tudi za bokal vina dal, tako smo ga že vsi precej pod kapo imeli. Ko gremo po stopnicah dol, pride nam nasproti nek mož, s klobukom pokrit, kterega nisem poznal. On nas zadej suje in obstane; Martin Kopf proti njemu stopi in ga po klobuku udari. Jaz hočem na stran skočiti, pa mož me udari, me za persi zgrabi in k zidu pritisne. Tedaj pokličem oba verfnarja in Kopfa in rečem, ko bi nož imel, bi mu kako dve dal. To sim tudi že popred povedal, ker je resnica drugači ne morem povedati. Martin Kopf za-verne, da nima noža. Mauser pravi, tu ga imaš, in mi da pipec. Potem nisim več na moža mislil, ker je preč šel. Jez stojim pri kerčmi in slišim , da se pogovarjajo o ključu od kleti; to je vzrok, da se spet vernemo. Vertnarja gresta in mi rečeta: »Pojdi z nama domu, skupej smo pili, skupej gremo tudi domu." Ko pridem pred vrata kerčme, stoji za vralmi 31artin Kopf, Franc Mauser in Ivan Kunst. Jaz jih prašam,če grejo z mano, ko Jožef Presler znad pervega nadstropja pride in reče: »Počakajte, mi gremo koj z vami." Ko mu povem , da mi je mož telovnik stergal, reče Presler: Jaz bi ga vun vergel, pravi fanti ste, ko si pustite obleko z života terga-ti! Jez sini bil tudi fant! Jaz mu rečem: »Pusti ga noter." Ko lako stojimo in govorimo, pride Jožef Presler z možem in reče: »Stric, ta tukaj ima vašo pipo, zgrabite ga, skoz vrata ž njim!" Martin Kopf priskoči in mu dve založi, če z nožem ali ne, tega ne vem; jez govorim golo resnica , ker vem, da pred sodbo stojim, in da tu nič ne pomaga kakor resnica. — Zdaj pridem zraven in mu tudi dve dam. Martin Kopf gre preč, jez grem tudi domu; Jožef Presler pride za nama in reče: Pojte, jez sim ga vun spravil, vi dva sta korenjaka; se ne branita. Mož še tam leži, sta ga morebiti z nožem." — JazinMar-tin Kopf praviva, da ne.
Preds. Ste pili tobak, ko ste bili ondi?
Zatož. Da, in sicer iz pipe, ktero mi je Kunst dal in tudi smodko ko sim šel domu, ker zlo tobaka ne pijem, mi je bila tudi ena smodka dovolj.
Preds. Je Jožef Presler tudi tobak pil?
Zatož. Tega ne morem povedati, ker dru-
gekrate ga ne pije; ko so pa nas zaperli, je rekel, da mu je uni mož tri smodke dal.
Preds. Kdo je bil zraven, ko ste tje prišli in se začeli prepirati ?
Zatož. Jaz, Martin Kopf, oba vertnarja, Mauser inKunst; bilo je takrat tudi že tamno, v kerčmi je bila še luč.
Preds. Tedaj ni bilo tamno?
Zatož. Mrak je bil tako, da seje komaj vidilo, da nekdo gor in dol hodi, kdo pa da je bil, nisim mogel viditi, ker sim bil preveč omoten.
Pa vendar za vse veste, ki so bili
Preds. zraven?
Zatož. pej bili. Preds.
Da, ker smo zgorej pili, in vsisku Sicer pa nisim nikogar poznal. Niste tistega moža, kteremu so klo buk zmečkali, popred vidili, ali morebiti ni tudi pri vaši mizi sedel?
Zatož. Ce je bil tisti mož, ne vem; imel je klobuk; tudi ne vem, če je imel kožuh ali suknjo, samo tisti mož, kije zgorej stal in rekel: „štepite se, sicer ne gre na somnju," ti je imel kratko suknjo.
Preds. Ne veste nič o prepiru v kerčmi?
Zatož. Nič, samo točar se je z nekim možem pričkal, ki ni hotel bokala vina plačati in je rekel: „Vi povsod tako naredite, greste piti in nič ne plačate." Sicer se pa nobeden ni pričkal.
(Dalje sledi.)
Češka.
V Boješiču pri Breznici je poslednjič ogenj vstal, ki je 9 hiš pokončal. Škoda se ceni na 10,000 goldinarjev. Kako pa je ogenj vstal, ni znano.
Moravska.
Znano je, da se tergovec v Bernu, gospod Bauer trudi s Perzio v neposredno kupčijsko zvezo stopiti. Avstrijanski izdelki so bili že tje poslani, pa tudi ondašnji izdelki so že na poti v Avstrijo. Po pismu deželnega poglavarja Zabalkanskega, gospoda kneza Wo-ronzova od 15/27 maja t. 1. so že nektere poslatve tje prišle in deželni poglavar je k sreči izvolil komisionarja, Dragotina Grizonia v te namen, ki bo opravilo mnogo polajšal. Posebno važno je to, da je knez Woronzow rusko ministerstvo denarstva sprosil, da je v Odeso že povelje prišlo, daje blago, ki gre v Perzio in iz Perzie, kterega gospod Bauer pošlje, ali ktero je njemu poslano, prosto preiskovanja. Kdor ve, kako ostro se ruske čolne postave spolnujejo, bo spoznal, kako ve lika težava je s tem poveljem padla.
* Iz Hradiša so poslali kneza Schwarzen-bergu zahvalno pismo z 3600 podpisi, ki se glasi:
Svitli knez in gospod!
S čuti naj serčnejše zahvale in ljubezni se bližamo Vašej svitlosti, v Vašej visokej osebi rešitelja invarha Avstrije pozdraviti in Vašo svitlost posebno za obrambo miru o tej teškej dobi ponižno zahvaliti.
Ime Vaše svitlosti napolni svet z čudenjem, ono dviga persi vsacega pravega domoljuba, vsacega jakega Avstrijanca z ponosom in na-vdahnutjem in zjedini prevagJjivo število vsih dobromislečih v enej želji; da bi večni previdnosti dopadlo, Vašo svitlost na čelu prestola v srečo in blagostanje Avstrije, v srečo in blagostanje Evrope dolgo ohraniti! Ne pre-zremo neskončno prizadetje, skerbi in nevarnosti , ktere je Vaša svitlost na svojo ramo vzela iz gole ljubezni do carskega prestola in naše vesolne domovine, pa tudi od neskončne moči volje Vaše svitlosti, da se bo vse skoraj srečno premagalo, se soglasno v celoto
združilo in veliko Avstrijo v cvetje kakor ni kdar poprej pripravilo.
Mi zaupamo nepogojno v vse storitbe vlade, ker vemo, da le tisto hoče in želi, kar nam je dobro in koristno in kar k občinskemu bla gostanju vsih narodov Evrope pelje.
V vsih časih in vsih okoijšinah bo Moravec svojo pošteno dobro voljo, svoje domoljubno mnenje in prizadetje za najvišje carsko hišo, za vesolno avstrijansko domovino potcrdil in z Bogom svoje drago in blago za čast, za slavo, za veličanstvo Avstrije zastavil.
To je mnenje, kterega v sercu hrani po ce-lej deželnej sodnii Hradiša vradnik, mestnjan in ratar za Vašo svitlost, ohranitelju mira, varhu Avstrije ponižno s tem zahvalnim pismom s serčno prošnjo ga sprejeti, poda mo."
Ogerska.
Ko je leta 1849 Gorgey s svojo vojsko šel od Komorana v Potisje je imel saboj 17 vo zov zlate rude, ktero mu je domobranni odbor izročil, da jo čuje pred Avstrijanci. Gor-gey prispe v Potisje in vidi, da mu druga rešitev ne ostane, kakor nagli beg, da se osvobodi teškega in drazega blaga, kterega so teško naprej spravljali na močvirnih krajih, ga ukaže v Tiso potopiti, kar se je tudi zgodilo blizo Tisa-Fiireda. Že čez dve leti krije hladna Tisa teh 17 vozov zlata, in nikdo se še ni spomnil jih iz dna reke spraviti. Ni še dolgo, kar se je predlog storil s pomočjo on-dašnjih ribčev to zlato iz reke na beli dan spraviti, ktero je vredno naj manj 400,000 goldinarjev.
*	Ivan Urag, lekar v baranskej županii, je naznanil svojim prijatlom, daje čedo, ki je imela 154 glav, s ceplenjem goveje kuge tako ozdravil, da so le 4 glave padle, 150 glav se je pa v 14 dneh popolnoma ozdravilo.
*	Na Ogerskem je bil 1. t. m. v različnih mestih potres in sicer ob 10 zvečer. V Komorami je bil tako hud, da so zvonovi začeli klenkati. Skoraj nobena hiša ni ostala tako, da bi ne bila bolj ali manj poškodovana, dimniki so se poderli, in nadstrešje je pri večih hišah na kup padlo.
Tudi v Požunu, Vacu in Budapešti je bi potres, vender ne tak hud.
Serbsko.
Juri Svilarovič, serbski učitelj, je spisal načert za serbske narodne početne šole.
Galicia.
„Lemberger Ztg." naznani, da so kmetje občine SIaventyn posestva svoje nekdajne graj-šinske gosposke s silo napadli; akoravno jih je krožno poglavarstvo tega svarilo, so se vendar pogovorili in skupoma vstali zoper vpeljavo naredb, ki so bile v varstvo posestva grajšine storjene. Morala se je toraj sila rabiti. Pri tem je bila perva potreba soseskinega župana odstaviti, ker je on posebno sosesčane dražil. Poslalo se je po žandarje tu, ki so župana zaperli, množica seje pa žandarmerii ustavila in otroke in žene saboj imela, da bi žandarji ne bili streljali. Žandanji vendar tega niso porajtali in začno z vojaki vred, ki se jim prišli v pomoč, med množico streljati, tako da je bil eden zmed množice smertno ranjen: Nato se je pa vsa množica razkropila in preiskovanje se je začelo.
Tuje dežele. Nemška.
Njegovo veličanstvo pruski kralj je minister-skemu predsedniku, knezu Sclnvarzenbergu čemi orlovi red podelil.
*	Hamburško mestnjanstvo je postavo o tisku zaverglo.
Francoska.
Porotno sodništvo v Parizu je obsodilo znanega demokrata Ledru-Rollina, ki je zdaj v Londonu, kakor spisatelja nekih puntarskih spisov v kontumacio na dve leti v ječo in h kazni 1000 frankov.
*	Ko je predsednik republike francoske po-slednjikrat vojake pregledoval, so upili: Živi republika, živi predsednik! dva godca vojaške bande pa zavpijeta: Preč z predsednikom, živila republika. Ta dve nezadovoljnika sta se brez odloga zaperla.
Laška.
Poslednje dni se pripoveduje od več moritev na Laškem, ki so se na enako vižo, ob enakem času, pa na raznih krajih zgodile.
*	V narodnem zboru v Turino so se poslanci poslednjič hudo zoper ministerstvo dvignuli in ga grajali; ako se to tako naprej godi, bo moralo ministerstvo odstopiti, ker se obder-žati ne more. Mesto Turin je vse napeto o izidu te reči.
*	Iz Turina se piše 29. junija sledeče: Ne verjemite, da je radikalno stranka tukaj
zaspala in de leno križem roke derži. Ona je bolj marljiva, kakor bi se zamoglo misliti, posebno na Nemškem, kjer se tolažijo z vero, da se v Piemontu vse po redu godu, da je dežela mirna, prebivavci zadovoljni in da vstavna vlada vsak dan bolj čversto korenine poganja. Več znamenj nam pokaže, pa temu ni tako. Naša reč takole stoji: Radikalni so zdaj mirni, oni hočejo, da bi se zdelo, da so zadovoljni z vstavnimi napravami. Pa vse to je le zdetje. V sercu pa ne zaupajo vladi. Ako bi se kdaj spet vojska vnela za neodvisnost in edinost Italije, bi se hudo prizadevali jerzde v svojo roko dobiti in se poskusili biti s svojo roko, v svoj nevarnosti in odgovornosti. Predenj se vendar ta razločna doba prikaže, jih ne mika namene na celo zapisati. Kdaj bi tudi s tem dosegli? Zares bi se kraljeva vlada o takem iz svoje dremote zbudila, konservativni možje, ki do zdaj niso mogli svojih namenov speljati, bi s perstom zamogli na nevarnost kazati, ktere mladi kralj ne vidi, ali je viditi neče. Življi obstanja v deželi niso slabi. Posebno časopisi zoper nje govorijo. Ako pa pride dan razločbe, če ima vladarski ali republikanski namen v Piemontu veljati, se bo pokazalo, da ima stranka kon-servativcov mnogo moralne moči. Revolucijska stranka svoje opravke doveršuje v skrivnih zbirališčih, kterih je po deželi mnogo. Pravijo in zagotovijo nas, da jih je samo v Genui 50, da bi plamen revolucije zbudili. One si vedno dopisujejo. Pri pervim zbirališču v Genfu se bodo talijanski demokrati pogovarjali Mazzinetove stranke. Ako je govorici verjeti, bodo posebno pazljivo oko na Sicilio obernuli. Neapolitanska vlada je bila o tej zadevi osve-dočena iz Pariza in od drugod. Piemonteški časopisi so toraj močno prizadevajo, zoper Neapel sovraštvo zbuditi, in toraj pripovedujo vsake sorte pravlice. Tako se je od ondi naznanilo, da je v Neaplu vse napeto, pa je kralj poslednjič posili nekterim politiškim hu-dodelnikom milost skazal, ker je ljudstvo skup vrelo in kralja prisililo jim prizanesti. Vojaki bi ne bili vbogali, ako bi jim bilo dano povelje, se zoper ljudstvo dvignuti itd. Take reči so le pravlice, pa vendar se pri nas verjamejo.
Gerška.
Na Gerškem še vedno roparji vasi in mesta nadlegujejo kakor tudi morske bregove.
Kdor zeli v vradnim ali pa v otenanilnim lista karkoli si bode naznaniti, plača za vsako verstico z navadnimi čerkami za enkrat 3 kr., za dvakrat 4 kr. in za trikrat 5 kr. in za vsak-krat je še 10 kr. za kolek po
Vradni
si 40.
novi postavi za p la čati; kdor sam ne utegne v slovenskim jeziku sostaviti, zna nam tudi sogta-vek v nemškim jeziku poslati, proti tem, de od vsakih treh tiskanih verst en krajcar zapre-stavljenje odrajta.
Št. 5886.
Razglas,
(123.) 1
k 54. listu VJubljauskiga časnika, il«rik Mal. serpana 1851.
sriedno, dakle obišav naznačeni put, u ruke dodju, bez ikakvog obzira natrag opremati.
Natiečaj za ova miesta razpisuje se do pervoga serpnja 1851. s tom primiebom, da ce se, čim taj rok izmine perovodni viežbe-nici primiti.
C. k. zemaljsko porezno ravnateljstvo za Hervatsku i Slavoniu.
U Zagrebu 23. svibnja 1851.
Kappel.
c. k. kronskega deželnega poglavarstva 2. julija 1851, zastran ravnav za vgotobo doneskov občne požitnine za upravno leto 1852.
Vsled razpisa visocega c. k. denarslveniga ministerstva 15. Junija t. 1. št. 19665/1072 se ima donesk občne požitnine za upravno leto 1852 tako in po tajistib določbah ugotoviti, kakor je bilo za upravno leto 1851 predpisano.
Po tem visokim zaukazu se bodo:
1.	Obravnave za občno pogojenje družtev obdačencov ali celih davkovskih srenj in davkovskih okrajev kakor todi za v najem vzetje samo za eno leto z ali brez pri— deržanja molčečega ponovljenja sklepale.
2.	Ostane kakor doslej od teli obravnav ugo-
tovba dožitninskih doneskov od olarij in žganjarij sklenjena.
3.	Se ustanovi, da imajo dožitnini podver-ženi započetniki izrekbe, kterih jim je za doseženje dohodno urednijskiga pri puli v-nega lista treba, najpozneje do poslednjega dne mesca julija tega leta prepodati.
Gustav grof Chorinsky I. r. c. k. poglavar.
št. 5605/1092. Razpis konkurza osiocs
V krajnski kronovini je spraznjena stopnja tajnika okrajnega poglavarstva z letno plačo od 500 gold. (petsto goldinarjev) v srebru.
Čas za to stopnjo vložiti je do poslednjiga julija tako, da imajo prosivci svoje prošnje, ako so v deržavni službi po neposredno pred-stoječi gosposki, sicer pa naravnost pri podpisanim deželnim poglavarstvu do imonovane dobe vložiti.
Prošnji se imajo priložiti učiliščne spričbe, privatnega izurjenja ali javne službe in znan-stev jezikov.
Od c. k. deželnega poglavarstva
Ljubljana 26. junija 1851.
Br-Sii- Razpis natečaja, c^sos
Kod c. k. hervaf.-slav. zemaljskog po-reznog ravnateljstva ima se privriemeno po-puniti miesto jednoga perovodja s godišnjom platjom od 700 for. i. 9. nadnevnim razredom.
Natiecatelji za ovo miesto trieba da uz obzir na naredbe zakona o biljegovini, slie-deče vlastitosti vierodostojno izkažu:
a)	dobu života;
b)	'
l
nauke pravo- i deržavoslovne, sver-šene s dobrim uspiehom;
c)	dosadanje zanimanje (zabavljanje);
d)	ostale znanosti, ko je su si uz nauke risvojili-, — a medju njimi osobito onakove, oje se poreza tiču;
e)	bezprikornu čudorednost (blagona-ravnost), — i to trieba da oni, koji jos do sad kod nikoje c. kr. javne oblasti služili nisu, svoje bezporočno vladanje dovoljnimi i vie-rodostojnimi siedočbami dokažu;
f)	stalnu platju, koju su dosele iz der-žavne blagajne ili koje druge javne zaklade dobivali, ili pako naznačenje, da takove uživali nisu;
g)	podpuno i saveršeno znanje niemač-koga i hervatskoga ili harem kojega drugoga ovomu verlo srodnoga slavjanskoga jezika, s vierodostojnim dokazom, ila molitelj u oba jezika ne samo govoriti, nego i pisati'umie.
Natiecatelji, koji več u kakvoj c. kr. jav-noj službi stoje, imaju molbenice prieko svojih poglavarah podnašati, a ovi če razviditi i protresti podneske i dokaze, te onda u pro-pratnom pismu isjaviti svoje mnienje o sposobnosti njihovoj za službu, koju traže.
Natiecatelji pako, koji neobnašaju nika-kove javne službe, imaju molbenice putem svoje miestne političke ili kotarske (podžu-panske) oblasti predavati.
Molbenice, koje se neposriedno, dakle mimoišavši ovdie propisani put c. k. zemalj-skomu poreznomu ravnateljstvu izruče, neče se u obzir uzeti, i povratit če se odmah na trag.
Natiečaj za tu službu razpisuje se (ime do 1. serpnja 1851; po izmaku tog roka po-punit če se ovo miesto bez odvlake.
C. kr. zamaljsko porezno ravnateljstvo za Hervatsku i Slavoniu.
U Zagrebu 23. svibnja 1851.
Kappel.
Br.su. Razpis natečaja.
Kod c. kr. hervatsko-slavonskog porez-nog ravnateljstva popunit če se privriemeno u struci računarskoj sliedeča miesta:
1.	Miesto jednog otliciala za računarsku struku s godišnjom platjom od 700 for. i 11. nadnevnim razredom, zalim
2.	miesto jednog Assistenta s godišnjom
platjom od 400 lor. i 12. nadnevnim razredom.
Oni, koje žele zadobiti jedno od ovih miestali, imaju za svako miesto, koje uzlraže, posebnu molbenicu predati i s obzirom na biljegovni zakon, sliedeča vierodostojno dokazati:
a)	dobu života;
b)	sveršene nauke;
c)	dosadanje zanimanje;
d)	ostale znanosti, koje su si prisvojili, i medju tirni osobito one, koje se tiču blagaj-nicah, poreza i računarstva:
e)	bezprikornu moralnost,— i (o trieba da oni, koji još do sad kod nijedne c. kr. javne oblasti služili nisu, svoje izverstno vladanje vicrodostojnimi sviedočbami izkažu;
f)	stalnu platju, koju su do sad dobivali iz deržavne pieneznice ili koje druge javne zaklade, ili pako naznačenje, da takove uživali nisu;
g)	saveršeno znanje niemačkoga i hervatskoga ili drugoga kojega ovomu verlo srodnoga slavjanskoga jezika, uz dostovierni dokaz, da je molitelj jednomu i drugomu od ovih jezikah toli u govoru, koli u pisanju podpunoma viešt.
Natiecatelji, koji več jesu u kakvoj službi, imaju svoje molbenice putem svojih poglavarah predati, koji če jim podneske i dokaze razviditi i svoje mnienje izjaviti o sposobnosti prosilelja za službu, koju traži, usuprot pako imaju molitelji, koji nisu u javnoj službi, molbenice svoje putem miestne političke ili kotarske (podžupanske) oblasti podnieti.
Molbenice, koje stignu neposriedno na c. kr. zemaljsko porezno ravnateljstvo, neče se u obzir uzeti, nego odmah natrag po-vratiti.
Natiečaj za ova miesta razpisuje se tirne do 1. serpnja 1851. godine, s tom opaz-kom, da če se odmah po izmaku ovog roka namiestjenje preduzeti.
C. kr. zemaljsko porezno ravnateljstvo
za Hervatsku i Slavoniu.
U Zagrebu 23. svibnja 1851.
Kappel.
Br-8ii■ Razpis natečaja. c«?o»
C. k. hervatsko-slavonsko zemaljsko porezno ravnateljstvo sklono je primiti niekoliko perovodnih viežbenikah, i to nepodielivši jim predbiežno pripomoči.
Natiecatelje za ova miesta imaju, uz obzir na ustanovljenja obstoječeg zakona o bi-ljegovini, vierodostojno dokazati:
a) dobu života svoga;
nauke pravo- i deržavoslovne, sveršene s dobrim uspiehom;
c)	zanimanje poslie izučenih naukah pa sve do sada;
d)	bezprikorno ponašanje;
e)	podpuno znanje niemačkoga i hervatskoga ili harem drugoga kojega ovomu verlo srodnoga slavjanskoga jezika s dosto-viernim dokazom, da je natiecatclj jednomu i drugomu od ovih jezikah ne samo glede govora, no i pisanja podpunoma viešt.
Natiecatelji za ova miesta imaju molbenice putem svoje miestne političke ili kotarske (podžupanske) oblasti tim večma podnašati, čim ce se sve molbenice, koje c. kr. zemaljskomu poreznomu ravnateljstvu nepo-
St. 1909.
Oglas
(11?0 2
C. k. okrajna sodnija Zužemperk da na znanje: de je ona po prošnji gosp. Matia Epih-a iz Poloma št. 10 zoper gosp. Franceta Tekaučič-a iz Hinje št. 20 zavolj dolžnih 195 gold. c. s. c. iz sodniške poravnave 4. dne kozaperska 1850 št. 1153 izpeljavno javno zdražbo privolila, pri kateri bota popred pod kerški farovš podložna polovica zemljovanja z pohištvam in en voz omenjeniga gosp. Franceta Tekaučič-a prodana; zemljovanje je cenjeno na 570 gold. in voz na 4 gold. Javna zdražba bo deržana v Hinjah 24. maliga ser-pana, 25. velkiga serpaua in 22. kimovca vsak bart ob 9 uri dopoldne.
Ako ena ali druga reč pri pervi ali drugi zdražbi ne bo za gor imenovano ceno ali draži prodana, bo pri tretji zdražbi to je 22. kimovca tudi pod ceno oddana. Zapisnik cenitbe, izpis iz javnih bukev in zdražbeni pogoji, po kterih ima kupčivic 60 gold. pred zdražbo vložiti, zamore vsak pregledati v navadnih uradniških urah pri ti sodnijiv
C. k. okrajna sodnija Žužemperk 6. rožnika 1851.
sodnik:
Laurič.
st. 1 967. Oznanilo (122)02
Zavolj odpovedbe službe je spraznjena
služba postnega ekspedinta v Račah.
Ta poštna ekspedicia v Račah se ima s preskerbovanjem pisemskih in vožnopoštnih po-slatev pečati in se zveže vsakdan po Malle-pošti, ki vsakdan proti Zagrebu in Ljubljani gre.
Namesti dozdajnega plačila te poštne ekspedicie se prihodnjemu |poštnemu ekspedintu za preskerbovanje poštnih opravil in vradnih potreb dovoli sto goldinarjev na leto, on pa je nasproti zavezan dve sto goldinarjev službine kavcije vložiti in primerno izbo preskerbeti za poštno ekspedicio.
Da se ta poštna ekspedicia spet postavi, se tedaj to sploh razglasi s pristavkom, do imajo prosivci svoje prošnje z dokazi starosti innravnega dobrega zaderžanja, potrebne zmožnosti, potem primerne izbe z drugim posest-vam do 20. julija t. 1. pri tem poštnem vodstvu vložiti.
C. k. poštno vodstvo
Ljubljana 27. junija 1851.
Hofmann, s. r.
st. ii48. Oznanilo. C"«oc»
S 15. julijam 1.1. se bo vstanovila v Železnikih c. k. poštna ekspedicia, ki se ima pečati z preskerbovanjem pisemskih in vož-njopoštnih poslatev, s poslednjimi do treh liber teže.
Ta poštna ekspedicia se bo z ekspedicio v Loki po pešnem potu na teden štirkrat tako zvezala, da bo pot vsak pondelik, sredo, petek in seboto ob devetih zjutraj iz Železnikov šel, ob 12 v Loko prišel, in od tod po izročitvi in prejembi pisemskih in vožnjopoštnih poslatev ob 1 popoldne se iz Loke napotil in ob štirih na večer spet v Železnike nazaj prišel.
Ta potovska pošta se neposredno zveže s potovsko pošto med Loko in Krajnom, ki je ob enem takole vstanovljena:
15. julija 1.1. bo namreč pot vsak dan ob 9 zjutraj iz Loke z vozom šel in ob pol enajstih v Kranj prišel, od kodar se bo po prihodu Ljubljansko-celovškega Mallevoza ob 11 iz Krajna nazaj podal in o pol eni spet v Loko prišel.
Ka se s tem sploh naznani.
C. k. poštno vodstvo v Ljubljani 23. junija 1851.