UoiiinjMkf! Xovicc izbnjîijo vsiiK	ako
: ; je t!i {iiiji priiziiik, dnii i>oi»n'j. : :
Oiia jjjii jť zíi celo into (od «tfrilii tio HpriJiij ;í It, k« [loi !ora l'j>0 IÍ. Naroniiiiii za Noiiii'ijo, liost]o iti driifi« evropske države znaša ^i'.M) li, za Aitieriko K, Ust in (i!:liisi s<i ))Iiicii.jni<> ii;)|M'(\j.
Vs« «loptsc, Tiuiořiiíno in o/iiaiitla s[)r<\i(M»a ti ft k a r ti a ,J. Kr»jec iiaHl,
našo kmetijsko mladino!
Nei/xiinia iiioC, ki j« dvij^anio v sedanjih vihiirniii čiisili, i^iluijîi iz Ivnuitijsla-ga staim. Možje in nilailciiici stujú tnltio kot skala na tVoiiLi; gospodinji», mladina in stai'ëki olideliijejo kot itiiavljo pridno domačo /otiiljo — 1)0 geslu : t !■ (i 11 o z a ) t; d j e, zmagovita fronta. Tak jc naš kmetijski stan v Avstriji, liodisi jm naiodiuist.i ali veri .še tako različen. V sedanji sve-toviii^ljorbi ge-le prav sjioziiamo, da iitiaino ^V.?^!	ili'žavi iídriižcnili toliko
odličnih in bisernih kronoviii, da se nam do (lim dnše smili, ko bi morali le eno i)ogreŠati. Ko se je govorihi, da Iji se nagi nekdanji zaveznici odstopilo jnžiio-zaliodni del nekaterih dežel, kako so nam je srce krčilo; ko so sovj-ažniki ju'eplavili (îalicijo, stoprav tedaj smo prav ocenili njtMio g()S[K>-daisko važnost în bogastvo. Knako smo cnt-ili Bosno in Hci'cegovino. V resnici, alvo bi nam Stvarnik ponndil, naj si i/,-beremo kcíšřek zemlje, kjer lioietiio živeti na svetn, gotovo bi si ne izbrali diugih pokrajni, kakor našo Avstrijo. Odtod Ijnbezen, požrtvovalnost in bratovska vez, ki nas veže vse različne narode in vere naše Ijnbe Avstrije — k sknpnemu odporu, la vez se zediiii v en sam biser ~ neomajne zvestobe in ndatiosti do presvelle vladarske liiše, ki nas modro vlada že stoletja. Ohraniti ta bisď čist in neoitiade-ževan našim i)oznim potomcctii, to je naša t-ast in naš ponos, ki nas navdaja, da vse žrtvujemo - življenje in premoženje za nezmanj.šani obstoj naše države.
V teh resnih časih si pa črtamo nove smotre za bodočnost. Zahteve posameznika liostajajo dvakrat, triki'at veíje in tern pri-"lerno se morajo njef^ove sposobnosti razvijati ill ])ovcčati. Zlasti pri kmetijskem sjíiiiu se mora mnogo pi'cosnovati in postaviti na stališče, da bode kos novim zahtevam. Tu je pa zopet njegov naraščaj imda in temelj, katerega nioj'amo iiiwstevati v i)rvi vrsti.
Kateri je naš sedanji kmetijski naraščaj y
^í^ar so bili pred vojno niladeniči in 'Mladenke, stari nad J rt le(, to je sedaj i^adnja šolska leta obiskujoča šolska mladež nadebudna mladina do IS. leta. Za vse Kieale najbolj pristopna mhidina. V to vcepili ljubezen do rodt.c gnnlc in ji j,odati 0110 strokovno znanje, ki jo sposobi za unmo obdelovanje kmetijskih ohratov — to "Iiora biti naš smoter. V tem slremljetiju "ti sme nas mamiti misel, lo hočemo storiti stoprav po vojski. Kmetijski obrati oe ""»'"jejo kakor kake t vornice ali obrtniška lioiljetja. Naša mladina je vsak dan stai'cja 1" se ob ponianjkanjn poduka bolj in bolj udaja zastarel,,,,,, načinu obratovanja. Da so dntgod polaga
a va ,.ost, izv.„„. j,	,,,
ZZrT'	večini'vseh kro-
•ovinah, ie pn nas bolj ali n,.nj počiva.
Ako npostevamo, da ostaja n, p,-. ,, j.Vanj-
^k m bh/u stotisoč nadebudno mladine
Kmuijsi^ega stann brez nadaljnega poduka
dík è a	'''	gospodinje,
več . 0	vo na deželi ne slišijo
e u udeleževale, tedaj je želeti, da bi sc isti v največjo korist zoi.et oživil.
V tem ozračju živi sedanja kmetijska iidadina in misli, že mora tako biti. Dvigniti jo na stališče, da je knudijski slan pokliean dajali neizčrpne vire dolioiikov samemu sebi in vsem drugim stanovom s pomočjo umnega obdelovanja grude, ter da je s tem njemu samenin zajamčen najboljši ol)stoj, zdiuiten z blagostanjem, srečo in zadovoljstvom, to ji! naloga vsega kmetijskega poduka. V dosego tega namena pa je l)otrebna izraba iie-le telesnih, ampak tudi duševnih močij, v kar naj služi kolikor mogoče obsežen kmetijski strokovni poduk. Le ako bode čutila mladina, da se skrbi za njeno bodocrtosi, vzklila bode iz nje ona ljubezen 'do svojega jiokliea in do naše ljubljene države, ki jo bode iisiiosobila, da bode kos novim zahtevam, da bode liki sedanjemu rodu do meje skrajnosti delavna, požrtvovalna in stelter države.
Skrb starišev in jioklicanili činileljev je, (la delujejo z vsemi močmi v dosego tega vzvišeiuiga cilja, v blagoi' kmetijst va in eele države! Hedaiija kmetijska ndadimi ji 1)0 radovoljno sledila tui tej poti tiai)redka !
Cerkveno.
Zaobljubljena Urhova jirocesija župnije Prečna v nedeljo i), julija na Trško goro se je izvršila ob najlepšem vremenu zolo slovtisno in z veliko udtjložbo. Vsa ]ei)a <;eikvena pobožnost ni imela samo značaj zahvalne an^iak (udi sjiokoine in prošnje i)oklonitve |tri čudodelni tiškogorski Jlariji, pred katero pridejo vsako leto enkrat farani iz Prečne skupno i[i z vsem zaupanjem. ■— Ob K), uri je bila sv. maša, ])ri kattiri je hvalevredno iti tiavdušeno })el vrli mešani pevski zbor preéenski pod dobrim vodstvom dfniiačega gos])oda tiad-učitelja Zupančiča, Po evangeliju sl.ojn iia leeo č. g. kaplati ŘnsterŠič, ki jc vodil vso slovesnost, ter nam v ganljivih besedah obrazloži pomen Urhove procesije in nedeljskega berila k ozirorn na sedanji Čas. Temelj govornikovi pridigi so bile Itesede sv. Pavla do Kiniljanov: „Bratje! Mislim, da se trpljenje sedanjega Časa ne da primerjali s prihoiltijo slavo, ki se bo v nas razodela", In ker je bila vsebina govora zares aktualna, zelo primerna sedanjemu žalostnemu času, jc paČ vredno in potrebno, da i)riobčimo govor na tem mestu v glavnih točkah in sieer z najboljšim namenom, da bi našlo v njem marsikatero žalostno srcc tolažbe in utehe.
„Tredragi!
1'risli smo zopet, na
Trško goro. Nesreča, ki je zadela nase pradede na polju (hud črv), je dala povod današnji proeesiji ; vsako leto pridemo semkaj, da pred Marijo jioložinu) svoje prošnje in želje, tiaj ona, tršlia Oospa, čuva in brani naša jiolja in vinograde.
L<itos pa iiriliajamo semkaj Še z drugo pi'oŠnjo: žalost razjeda naša srea, trpljenje in žalost iiriiiašamo pred .Marijin (ron; naj bo ona v teh dmdi naša tolažiia, saj se [>0 pravici imenuje „Tolažnica žalostnili",
'iVpljenje je človekov delež na zemlji; a to trpljenje se je v vojskiniii dneli jiodvo-jilo, da naraállo je v eno samo neizmerno bol. Da bomo lažje prenašali bridkosli sedanjih dni, vam hočem povedali prvič: zakaj je toliko trpljenja na zc.mlji in drugič: dali vam I,udi tolažbe z apostolovimi l[)ese-dami: „Bratje, mislim, da se trpljenje se-
danjega časa ne da primerjati s jiribodnjo
slavo, ki se bo v nas razodela" (Rim. 8, liS.j,
*
Da mora vsak človek več ali manj trpeti, zato ni trtiba dokazov; saj pravi že pobožni Job: „Človek, rojen iz žene, živi kratek ča.s, in mnoge nadloge ga tarejo". In že na prviii straneh sv. Pisma berem : „V potn svojega obraza boš jedel svoj kruh". Bog je ustvaril človeku dnšo in telo; z obema je grešil človek, zato mora prenašat.i trj)ljenje duša in telo. Ako premislimo, dragi, človeka v različni starosti, nmramo priznati, da ima vsaka svoje nadloge: ako pogledamo raztie stanove, ima vsak svoje križe.
Koliko mora trpeti človeško telo, poglejmo samo na sedanji vojskini čas! Na i>oljih se vbijajo le starčki, žene in otroci; najlioijših moči za.st()nj išče,š. Pa saj sami najbolj skušate; skoro vsi pripadate ktnečkemu stanu, ki uprav v teh dneh največ trpi, tuijveČ prenese. Toda ne smete misliti, da samo vi, tudi dnigi stanovi po svojetii veliko trpe, zakaj vsak človek ima svoj ilelež v trpljenju.
Med najbolj žalostne pesmi jirištevamo lužne pesmi Jeremijeve, Kdor jih sliši, mora nehote občutiti vsaj nekaj tiste boli, ki je razjedala dušo deremijcvo, Na razvalinah jeruzalemskega mesta sedi in premišljuje usodo svojega ljudstva, V živih baivah nam slika žalni ])rcrok pcdožaj izvoljenega ljudstva v babilonski sužnost i ; pred oči nam postavi podrti tempelj lui Sijoiui, vse grozote tedatijib bridkosti zlije v besede: ,.HČi sionska, komti naj te primerjam V Velika kakor morje je tvoja bolečina" (Žal. p, ± pogl.),
'1'aka Žalost navdaja v seilaiijih dneh tudi nase duše. „Domovina, kakor morje je tvoja bolečina! Komu naj ])rimerjam tvojo bridkost v sedanjih dneh"'? po pravici zdiliiijemo v teh težkih dneh.
Kaj ne, kako rade se mude naše misli jU'i naših bratih in očetih, ki so daleč, daleč z doma bogve kje'? ňe celo v sanjah smo )iri njih. Vsako delo nas spomni naših vojakov. (ílejte, koliko dušne žalosti!
Misel, da morda tega in onega iie bo več, nam seka nove rane v naše srce, že itak iirenapolnjeuo z biidkostjo. ICako so se i>oslavljali naši bratje in očetje, bridko slovo! Se !i še povrnejo vsi V Júlo to ve"? In če se povrnejo, ali ne bo ta ali oni brez roke, noge, morda celo brez vida! Ta moreča skrb neprestano vznemirja naša srca, zato ni zdaj pravega, prisrčnega veselja. Zojiet in zopet se povračajo naše misli v neprijetna razmišljefija, — (ilejte,
to je dusno trtdjenje sedanjih <lni!
li:
Ako je pa človeška reva na svetu tako velika, kako more sv. aj)Osto! fiditi, da se vse to trpljenje — dušno in te-• lesno —■ ne da ])rimerjati s prihoilnjo slavo'? (ilejte, dragi ])()slušavei, sv. Pavei ni bil eden izmed listih, ki bi mu bilo priltranjcno tijiljenje in žalost, Sam nam pove, d;i je bil večkrat preganjan, ponovno v smrtni nevarnosti, zato je lahko rekel, da sedanje ti'pljenje Še v primeri tli z nebeškim veseljem, o katerem sam pravi, da „oko ni videlo, uho ne slišalo in v srce človeško ni prišlo, kar je Bog obljubil tistim, ki ga ljubijo". — Zat.o pa, diagi moji, iščimo leka za naša žalostna srea v
sv. Pismu, ki hi'ani božjo besedo. Ne dajmo ])ro3t.ora v našem srcn obupu! Skoro dve leti že jjrenašaitu) vojskine težave; veliko žalosti in trpljenja smo že okusili, veliko žrtev že prinesli, pa bi zdaj omahovali? Nikakor ne!
Fiancoski pisatelj Jloric lîarrès pripoveduje sledečo zgodbo: V temnem gozdu nemško-francoskega bojišča so našli ranjenega nemškega vojaka ; Viljem Fîanmer mu je bilo ime, Ležal je ranjen celih pet dni brez jiomoči, brez vode in hrane. Pre-neso ga v laijno bolnico, kjer kmalu unii'je. Pri lijem so našli beležnieo, kamor je napisal z veliko težavo: „Ker jc volja božja, zato Njemu zadnji pozdrav! Vsak Čas bom umrl vsled lakote. Velikokrat sem jjrosil Oospoda ))onioči in sedaj bom kntaln v svoji domovini. Na svidenje v nebesih!"
Taka živa vera navdaja naše vojake, da pretiašajo — rekel bi — z veseljem in boguvdatiostjo vse težave in napore sedanje vojske. Piav ta živa vera mora navdajati tudi vas, dragi moji. Saj nas ravno sv, vera uči, da bo vse to trpljenje t lajalo le nekaj časa; sv. vera nas uči, da je žalost in bridkost naš delež; ona nas uči, (ia ie po trpljenju pridemo do nebes, za katera smo vsi nstvarjeni. Božji Zve-liČar sam nas uči isto: „Kdor hoče za menoj, naj vzame svoj križ ter naj hodi /a menoj!" Zato prenašajmo vse trpljenje, zlasti trpljenje in žalosti vojske potrpežljivo, bognvdano invstrajno! Storimo za domovino vse, kar smo dolžni, še več: žrtvujmo se ludi za naScï vojake! Naj ne mine daiu da se ne bi si)omnili naših dragih v svojih molitvah, naj ne mine večer, da bi ne veljale naše molitve naši domovini in njeni srečni bodočnosti. Jn prav v molitvi bomo tudi našli ntelie za naša žalostna srca.
Naš Odrešenik nam bodi zgled tudi zlasti sedaj ! (-eio njegovo življenje je bilo trpljenje, najhujši njegovi zailnji dnevi ; a veliki teden je minil, prišla je zanj velika noČ — dan zmage.
Tako tudi mi. (k'io naše življenje je prepleteno z žalostjo in trpljenjem. Hndi in težki so zlasti sedanji vojskini časi. Vemo pa, (ia bo tudi za nas prišlo po tej vojski — velikem tednu ■—■ velikonočno jutro, ki tiam bo oznanjalo dan zmage in mini.
lu kose bo i)ribližalo naše življenje svojemu konen, takrat Immo dodobra spoznati resničiiost apostolovib besedi, da se vse trpljenje in žalost še prinuîijati né da z veseljem v nebesih. Takrat bodi za nas vse končna zmaga, ki nam prinesi nebesa, kjer bo Bog obrisal vsako solzo, kjer smrti ne bo več, ne žalosti, ne joka. Amen.
Cerkev sv. Nikolaja v Martiiiji vasi pri Mokronogu je stala že leta 1464.
SjiímiI lvii)i SteklflSft.
Vi'-, in ki. dunajske!n državnem arhivu se naliaja znamenita zbirka (kartulai') iz izvirnikov prejiisanih listin, ki se ti(";ejo leta 1400 utemeljenega kart uzijanskega samostana v Plelerjih. To zl)irko je spisal ])roi', Kr. Komatar v nemških izvcst.jih muzejskega društva za liranjsko v 14. letniku na str. <lo 7'i, iled drugimi listinami je posebno zaniaiiva štev. HT tui str. (il) z dne S. maja leta 14(i4, Ta dan sta jiro-dala Volbenk Klinger in njegova žena
Mai'gareta i)rîorju Gregorju (14G3—1472) in saniostaiHi v l'Ietoi jili zn lli mark clolji'ili (imiiijskili viiiai'jiiv (1 mai ka vín. = -ÍOO
110	10!) ki'ajcarjcv iieiiiSki! vrciliiosM) njivo liri íi-gu Doluiijeiii Moktorio^ii ob voznem polu, ki vodi jn'oti Slepšřjcku do križanja,
111	ob ciistí, 1)0 kateri se gi'e i/, trga proti cerkvi sv. Nikolaja v Martinji vani. Ta njiva je liila tedaj Idizu iR;!ije današnjega mokronoškega [jokopališca. tJe bi sc pa kdo u.sodil posestnika motili radi posestva, ol)ijnl)ita prodajalca zagovarjati, liranili in zast-opati posestnika te njive kadarkoli iii lioiikorkralkoli bo polrebno po kiipnlb in tržnih pravicaii trga Mokronoga in po de-žeinili |iiavicH]i na Jiraiijskem. I'ečatila sta plemenita Atižc Dur in Jurij A\'ni'e/pucliler. Tosiednji je bil i.aki'at stolnik v JCostanjevici ; Anže Dur je bil pa bržkone vlastelin iz bližnje okolice. Volbeiik Klingor je i)ii gotovo oskrbnik mokronoŠke graščine, ki je takrat spadala |>od last krškega Skoia.
1/, te listine izvemo, da je stala cerkev sv. Nikolaja v Martinji vasi ž« leta 1404, in da imamo tako za to ccrkcv starejši podatek o njenem obstanka, nego je popis cerkev na Kranjskem iz leta ir)2(j. Potem pove tudi ta listina, da je bit Mok]'onog takrat še vedno trg (prvikrat je imenovan v listini iz leta 1280) in da Valvasorjeva trditev (XI. 31)4), češ da-je bil Mokronog nekdaj mestece, iii prav verjetna, kar razložim obsežneje pri drugi priložnosti. TaS pa je imel IMokroiiog kot trg svoje posebne pravice tudi glede trgovanja, kakor so omenjene v tej listini.
Dopisi.
Iz Šmihel-Stopiške občine. Kar je
dober gospoda]' družini, to je za občni blagor in za potrebe svoje občine vnet in delaven župan obiiiii. V naši na Kranjskem najobsežnejši občini — Šmiliel-Stopiče — imamo srečo, da je že mmigo let župan gospod deželni poslanec .losip Z ure posestnik v Kandiji. sedanji vojski Čutimo v iiajobibiejši meri s kako marijivostjo in vestnostjo izvršuje svoje županske posle; koliko gorja in .solz odvrne njegova pi'a-vičnost od posameznikov. Vsak dan vidimo, koliko prošenj se vlaga pri županstvu, in koliko zabtev se tam z vso gorečnostjo v milejšo razsojo priporoča. Pii tako obsežni občini je to veliko delo in zaliteva nje ]iraviČna rešitev natančno spoznavanje za-sebtiili razmer. V majbcn dokaz hvaležnosti, —■ da iirav cenimo to obče koristno delovanje, priobčimo tc vrstice z gorečo željo: Bog nam ohrani g. župana i 11 njega vrlega občinskega z a-stopa še m noga j a leta enako delavnega in naj jim it) ii j i ii o v i m r o d b i n a ui stoter n o p o v J' n e, kar nam dobrega store v sedanjih resiiili Časili, kei' nam s tem lajšajo prenašati sedanje vojsJcinc zahteve!	Občan.
Iz Leskovca. Ko bi na Turn pri Leskovc-ii sedaj prišel nekdanji posestnik te velike lastnine, bi gledal, v čigavih rokah je zdaj njegov Turn. A, Auersperg je vse posestvo poklonil Ervinu Auersitergu le zavolj tega, da se ostane iia njem ime /Viiersperg. Sedaj po nedolgih letih je po Antonu že četrti gospodar. Ervitt je za po! milijona vse prodal vrliniškeniu Lenarčiču, Ta je mnogo odprodal In drugo prodal zagrebški parcelačni banki. — Ta je vse la/.prodala do 300 oralov in le je sedaj kupil in tudi grad zagreb.ški veletržec 1'ilipič za stot.isoč kron. Tako je prenehalo eno prvih veleposestev v deželi. Obsegalo je iritisoč oralov. Dobro pri řem je to, da razun zaihijega kupljenega ostanka so vse pokupili domačini in tudi večinoma jilačali.
Iz Žužemberka. Pri nas smo silno im slaSicm. Komaj je utakiii! tat po zadnjih tatvinah v t,rgu nekoliko roke v žep, že se je zgodil nov slučaj tatvine. V gori Lisec, kjer je rodila trta nekdaj vitia kakor vode, in kjer je sedaj večidel vse opu-ščeno, ima tudi in;ki tukajšnji posestnik
svoj vinograd. Ta je sicer pust in prazen, a luam zraven je vendar hranil nekaj steklenic, izljorne vinske kapljice, ki so bite določene za kako posebno priliko. Zadnjič se je res podala Izbrana družba v goro izpraznit posode in se je že vnaprej oblizovala okoli ust ob misli na zlato kapljico. Načno prvo zelenko, pa groza, liila je polna — čiste vode, 1'rav lako tudi druga iti tretja. To je že preveč. Nobena stvar ni več varna. In kar je še posebno nei'odno; ni se še moglo dognati, ali je ulomil zlikovet; zai'iss v hram in izpil zares vino, ali je bila vse sknpaj le šala. ulovidi ne ve, ali bi se jezil ali smejal, ali — bil tatu nevoščljiv radi dobrili požirkov.
S Preloke pri Vinici. Pokopali smo Ano Novak, učiteljevo vdovo in izprašano babico. Pai' dni prej je bil prišel telegralično pozvan k bolni materi sin kor[ioi'a! Stanko. Ni mu bilo dano, da bi bil pri smrti in pogrebu svoje matere. Moral je prej nazaj. ■— Sanitejec. Himčič Fran je tudi dihal 14 dni sveži domači zrak. Po enoletnih vojnili naporih se mu je pač priíegeí. — Sušo iiiuuiio neznosno. Povsod zija na široko zemlja in prosi potrebniga dežja; kajti že od Vel. noči nismo imeli pravega dežja. Vse vene in se suši. Preti nam glad. 1'oljski pridelki, zlasti koruza, krompir, tižol in zelenjava sploh, bodo uničeni, če nam líog takoj ne odpomoie. Zato je zdaj naša prva želja in piušnja : Daj nam Jiog potrebnega dežja!
Z laškega bojišča pošiljata dolenjske pozdrave kaiiclni azpirant ,jo.ško Zakrajšek in praporščak Janko Muha, ki piše z dne IK. junija iz svojih doživelosti sludeče:
„Ako je bilo na današnjo nedeljo t. j. na praznik sv. Trojice lepo vreme, je bila ajdovska cerkvica nabasatui domačinov in tujcev. To nedeljo je v Ajdovcu „glavno žegnanje". Ooji v zvoniku je slovesno potrkavalo in zastave so naznanjale okoličanom domačo slovesnost, V vsej „oferti" so se pokazala domaČa in tuja dekleta zlikanim fantom. Žužemberška „lectarja" sta pripeljala konjičkov, punčk in srčkov. Veličastno so pele to nedeljo orgije in pevci so zaki'ožili, da so se domačini spogledovali, tujci prikimovali. Po sv. maši sta se napoltiili olie gostiliiîci do zadnjega kotička. Pri rujnem vin(;u so se pogovarjali domačini s svojimi sorodniki in znanci iz bližnjih tara.
To so bili zlati, lepi časi. . .! — In letos:.
iSedini pred svojo nizko liarako zloženo iz kamenja in ruš na gori -— v zavzetem laškem ozemlju. Nekam otožen dan je danes. Ře-le popoludne je prišlo solnce malo do veljave, vendar nimam tako lepega razgleda jio okolici, kakor pretekle dni. Tam na severu se i'azprostira pusta pianota — posejana z lepimi vasmi, vzadaj se dvigajo visoki hribi z poniŠein'mi trdnjavami. Res so bile močne, a našim topovom niso bile kos.
Doli na jugu se širi krasna, nepregledna ravnina. Nebroj belih vasi in mest se blišči po njej. Tam v daljavi se blišči AH če lica . , .
i'ri nas je danes mirno, da lahko sedim zunaj. I'roti sovražniku zakiiva „moj dom" par bukovih (ireves. Le tu in tam pade lia naš vi'li granata ali se razpoči šrapnela. Ljudje c'el božji dan tičijo v svojih brlogih, najboljše je, da se prav nič ne kažejo na svitlo. Pii nas iiač velja jiravilo: „N^ič za delo, dan za počitek."
Tam na levi venomer pokajo puške, kot bi dež kapal na pločevinasto streho, pogosto se oglašajo strojnice, treskajo šrapnele in razsajajo gianai,e. Že več dni trajajo boji brez jiresledka. Večkrat nsip-Ijejo naši topovi na sovražne postojanke tako strašno, da celi hribi izginjajo v dimu in po koTičaiKiiii oljstrcijevanju izgledajo, kot bi bili preorani za pomladansko setev. S jtomočjo vrle artilcrije osvajajo naŠe hrabie čet(t vi.šino za višino, — Tudi mi k smo imeli pred nekaj dnevi „straštie dni
poskuštije". ètiri dni je polentar bombardiral nas hrib, nam poslal na tisoče šrapnel in gratuit. Vemo, da bi se rad maščeval, ker je moral zapustiti to prevažno goro, a slabo se mu je objieslo. V vseh štirih dneh „peklenskega ognja" nam je prizadejal par izgub. Pač smo se tiščali cele dneve v svojih luknjah za skalami in zidovjem, a ko se je zturaČilo in je prenehalo obstreljevanje, je ves hrib oživel, kot mravljišče spomladi. Prišla je menaža, kruh in nekateri priboljški, in pozabljen jii bil ves strah celega dne. t.'elo noč so potem ljudje pridno delali: kopali, zidali, sekali in maskirali. H „Iiiira" klici so klicali poleiitarje na korajžo in prav po fantovsko zapeli.
Res je, da kranjska kri nikol' ne fali!
Vojni pregled.
llalijsiiiskq bojišče, — Kakor se 7. t. iii. uradno poroča, je v Dotji'dobskcm odseku de-loviiiijc tOiiiiiStva zo]ict oživelo, liazvili _so se tadi vzhodno od Selc boji pehoto, v kàtenli so ostale naše jiostojanke popolnoma v rokah jifišili čet Južno od doline Su^^ana lued Cima Dieci in Monte Zebio naimdlo so zelo močne silo Italijanov nušo bojno črto ter bile povsod iiiestoina v ročnem metežu otlbitc. — 8. t. m. pa so uradno poroča, du so je na soški bojni črti razširil toíini.ški boj na Goriško in Tolminsko obmostje. Greben pri Tržiču napadli ao Italijani po noči po ijuti topniški predpripravi večkrat, pa so bili vselej krvavo odbiti. ,lužno od Sngaiisko doline napadata SiO. in 2SÍ. italijanski zbor našo črto mej Cima Dioci in Monte Zebio. Vse te, .šest divizij in več čet alpincev broječe čete otilnli smo ter so imele težko ixgube. V odsekn Ortlerja odbili smo napad sovražnika na naše postojanke na Malem Eiskilgele. Iz Cnrilia so javp, da je zbiral tjeneral Cmlorna med avstrijsko ofenzivo za itiilijiinskimi črtami iia^ beneški ravnini novo armado, broječo 600.000 mož in 2O.0U0 častnikov. — V „Tinjes" piše polkovnik Repington, da se nahajajo avstrijske čete na tirolskem bojišču v izvrstnem stanju, da niso izpbile vojakov in nihče ni bil ajet. Sedanje njih postojanke so izredno močne, njih topništvo je mogočno in blaga imajo dovo^. — V Italiji so prišli na sled velikanskim dnižabiiim skandalom, kakor so jioroča ,.Neue Zllricber Ztg-." iz Kima, Prijeli so vojvodo .^cipiavi va d'Aragona, ker je kradel večkrat denar in kině iz žepov članov kluba Lawn Tennis. V Milanu so zaprli veletvorničarja Cuvaliere Spertoli, ki je iwnarcdil menic v vl^ni dva in pol mih'jona-lir. Zasledili so v Ncapolju tvornico za ponarejanje potnih listov; visoke uradne osebe so prizadete. In enakih škandalov je še ne-brojno. — Iz poročila 8. t, m. povzamemo, da sovražnik z jako močnimi silami dalje napada v prostoru med Asiagom in Sudansko dolino, toda brez vsakega uspeha. — Uradno poročilo 9. in 10. t. m. nam prina.ša vest o nadaljevanju topniškega boja ob soški bojni črti. Italijani so zopet (juto obstreljevali Gorico in Kenčo ter si v zadnjem kraju izvolili za jrlavno tarčo vidno označeno poljsko bolnišnico. Manjši napadi na goriško obmostje in na greben vzhodno od Tržiča so se izjaloviti. Naša pomorska letala obstreljevala so z bombami Picris, San Canziano, liestrigno in dvakrat Adria-delavnico. Našo bojno črto južno doline Sugana jo sovražnik močno obstreijevai s topovi. Mej Brento in Adižo BO se ljuto bojevali. Močno silo alpineev napadlo so večkrat naše črte južnovzhodno od Citna Dieci, a bile so po oddelkih kranjskega pespolka št. 17 in 70 z velikanskimi izguliami sovražnika odbiti. Pred našimi črtami leži nad 800 mrtvih Italijanov. Pri Val Morbia iu Monte Corno napadli so Italijani in osvojili tudi tu hrib, toda protinapad naših hrabrih tirolskih deželnih strelcev jim ga je zopet iztrgal iz rok, pri katerem podjetju se je udalo 455 Italijanov.
líuslío hojiSče. — Iz poročil vojnih poročevalcev dne 7. in 8. julija posnamemo, da so se v odsekih bojno črte, kateri so pretekle dni postali središče ruske ofenzive, ponovili številni, jako ljuti siinki. Posebno ljuto so se bojevali v prostoru zahodno od Kolomejo in v kolenu Stira severno od Kolki. V južno-vzhodni Galiciji so se sovražni sunki pomnožili. Neprestano posegalo so nove čete, katere so prišle jtreko Kolomeje, v boj. Napad je sledil napadu. Kamen Rusov, katereg-a so pa na.šo hrabro čete preprečile, je bil, po upoíínityi tega odseka zvezo našo črte v Hiikovini in gališko bojno črto pretrgati. To se jim ni posrečilo, kajti z izvanredno hrabrostjo odbilo so avstrijske čete iz alpskih dežela vse navale močnih ruskih množic. Mej tem ko je severno od tod do zahodno Kolkija vladal še precejšen mir, vnelo so je na črti Styra ob kolenu reko severno Kolkija in na obeh straneh železnice nujljutojše borenje. .Mesoe dni so poskušali v tem prostoru prekoračiti Styr, a vse zaman, poslej ]>npravili so nove množico čet in top-
ništva, da bi zlomili skrajni odpor naših čet. Početkom pretočenega tedna gonili ao nepretrgoma množice vojaštva v reko, a mtši so stali kakor skala na obrežju Styra ter vrgli vso ruske Čete, ki so ]>rilczlc- po pobočju navzgor, zopet nazaj. Ponovno priborilo so si premočne čete prehod čez reko, a vselej zapodile so jih našo čete, akoravno niso dobile nikake pomoči, zopet čez reko nazaj. Óe-le, ko se je na višjem mestu uvidťflb, da obstoja nevarnost dvojne obkolitve po sovražniku, se je dalo povelje, umakniti se z obrežja in prepustiti sovražniku ])rostor vzhodno črto Kolki Kolodia. — V prostoru Jakobeny - Ki rl i baba prešle so naše čete k napadu ter vrgle sovražnika v dolino gorenje Moldave. Novi v odseku Przewlowka-Potok'Zloty po lîusih izvršeni napaili na nase nove postojanke ob potoku Koropiec izjalovili so se s težkimi izgubami za Ruse. — Dne 10. julija se uradno poroča, da so priborile ii8.še čete, na Čehi jim zaliodiiogališki pešpolk št. 13, pri Breazi prehod čez Moldavo.
Zaliodno hojišt-e. — Po preteku enega tedna velike angleško-irancoske ofenzive bi bil po poročilu vojnega poročevalca dne 7. t. m. položaj sledeč: Mej tem, ko je sovražnik ns celi zahodni bojni črti podvzel vzncinirjcvalne akcije, je ob Somi nagromadil tako množico topniškega gradiva, kakor do sedaj še nikjer. Po natančno enoteden.skem bobnečem ognju na naj3])rednejše nemške postojanke in po izdatnem obstrc^evanju liruge črte in zadaj ležečih zvez in številnih napadih s plini, pričel se je napad 1, julija zjutraj na široki črti z namenom, nemško črto v širini 30 do ^Okni prodreti. Najsprednejši jarki so bili sicer izravnani, a z napredkom vgraditvi podzemskih bivališč uiti Angleži ne Francozi niso računali, kajti ta so k^ubovala sedemdnevnemu bobne-čcmu ognju, posadko so stale zvesto na straži ter hladnokrvno ropotale s strojnimi [)uškami, ko jo navalil v gostih valovih sovražnik. Prvi naval je bil pobit iu Francozi so drago plačali s premočjo pridobljene uničeno najprednejšo nemško postojanke, v katero so slednjič udrli, Mej tem Angleži na večjem dehi svoje na-jiadalne črte niti v najpredncjše postojanke Nemcev niso mogli priti. Samo na francosko bojiJO črto meječem boku priborili so z istimi korakoma s krvavimi žrtvami nekoliko ozemlja. Že prvi dan nu|)ada pokazal je sovražniku, da se ne da, kakor je upal, kar na mah ])rc-dreti nemško bojne črte, kajti ta se je, kjer je zapustil svojo postojanko, umaknil jako poíafti in Se le jiotpm, ko Je nnićfl TSe, kar bi moglo sovražniku koristiti. V bojih, ki so se razvili do skrajnosti (juto, je sovražnik tudi kmalu spoznal, da so nemško čete dovolj močne, ustaviti veliko ofenzivo Francozov ia Angležev. Ob potoku Ancre izkrvaveli so Angleii tako, da tam več ne na[)adajo, Francozi pa 30 ob obeh straneh Somme iz nekaterih pridobljenih postojank zopet po Nemcih pregnani, za druge ])a so boj Še vrši, „Tage-blatt" poroča iz velikega glavnega stana 10. t, m.: Olicuziva že tri dni stoji. Tudi z največjimi silami podvzeti najiadi v itrostoru na obeh straneh Helloy in i»ri Kstrees niso imeli nikakega uspeha,
Kalkausko bojišče. — Iz Aten se poroča 7. t. m., da je sjiorazum sklenil, ,v dosedaj od razoroženih grških čet zasedeno grško ozemlje po lastnih četah zasesti in v Macetloniji lastno policijo urediti. Grškemu policijskemu prefektu v Maeedoniji odločili so 24 ur za odhod. Grški i>odanik Nidriotis postavljen jo na Čelo prefekture. — Solunska armada šteje zdaj kakor se poroča iz Haaga 430.000 mož: 270.000 Francozov, 125.000 Angležev in ;i0.ooo Italijanov. Število Lahov v Valoni ni znano. Napredovati nameravajo proti Bitolju. — Atenski list ,,Embros" poroča, da jo sporazum razširil epirsko bojno črte do zahodno od Ivorice. Grška je potem takem popolnoma ločena od sosednih držav. Humunska vlada je razorožila letnika 1891 in 1892. — Po avstrijskem uradnem poročilu 7. t. m. so vrše ob spodnji Vojuzi praske. — V Ameriki nakupljeno strelivo, ki ieži v Solunu in Marseillu je rumunska vlada v Loiulonu iu i^arizu večkrat zahtevala, a Francija ne dovoli izvoza, po čemur petrograjski politični krogi sodijo, da vprašanje streliva znatno vpliva na rumunsko vlado, da stoji na stali.šču čakanja.
lïaziia liojiščit. — Iz Carigrada poroča turški glavni stan 8. julija: Na iraški bojni črti vlada mir. Rnskc četo v okraju Sineh napadli so turški prostovoljci ter jih po sedein-urnem boju popolnoma jiorazili in prisilili, da so se umakiiile v Sinch, kjer jih prostovoljci oblegajo, V tem boju izgubili ao Rusi 100 mrtvih, mej njimi dva častnika. — Na kavkaški bojni črti v odseku Čornha se jo Rusom namen, da bi ustavili prodiranje Turkov, popolnoma izjalovil. Turki so osvojili neko ozemlje lokalnega pomena, katerega so se Rusi polastili, zopet nazaj ter pri tem zaplenili velike množino vojnega gradiva in streliva. Napade na turške predstraže odbile so iste z velikimi izgubami za sovražnika z lahkoto.
Hoji iiii morju. — Uradno se poroča 10. t. m.: Duc 9, t. m. ol) jutmiiji zori zadela ) jo naša križiirica „Novara" v Oti'aiitskî morski i ťG.sti na skupino štirih, ali kakor aoglasno 1 trjujojo vsi 1'ii'tej priliki vjeti Angltíži, petih 1 oborožcnili straž;ni)i ladij ter jih vse potopila j z ognjem iz topov. Vse ladje s') sc fjorcúc I>otopile, tri potcni. ko so se razpoOili kotli. Od posadk teli ladij zamofila. je ,.Xovíira'' rešiti le 9 Aiiříležev. — 'Purške bojne iadje ^ViiViiz" (Goeben) in „Midilli" (Hreylau) na. padli ste na kavkaškem obrežja množino sovražnih transportnih ladij tor potopili štiri ladje in več jadrnic, ob-streijevaii novo ladje-stajne naprave pri Tube, jnžnovzhodiio Novo-rosijskej,'a in vžgali ravnotani veliko skladi.šee za petrolej iu zaîoge lirug-ejia j^radiva. Hej potjo niso srečalo nobeno sovražao ladjo.
DomaČe in tuje novice«
Prezentacija. Kolegijat.ni kapitelj no-votneški je preže utiral za župnijo Vavlovas (i. g. Bertoldii Bartclj, žnpnika v Želiinljali pri Igu.
Duhovniški jubileji v ljubljanski šnofiji 1916. Zlato mašo, petdesctlctnico nKišiiist.va, bodo obliajali naslednji p. n. gospodje:
Janez Novak, Častni kanonik iii dekan v Radovljici; Jernej Ranioveš, (Uih. svetnik iir žnpnik v Poljanah; Peter Uo\m\ eks-pozit. v Konjsici; Miluiel Koželj, župnik v pokoju v Kainnikn; I;,niadj Kiitiiar, žnpnik v iiok. na Zaplazti na Dol.; Alojzij Knnnner, župnik v pok. v Stari Loki. — l'etindvajsetletnii'o niaSnišlva, ozii'onia du-liovniškega ilclovanja bodo pj'uznovali : Viktor Steska, konzist svetnik in ravnatelj kii.-šk. pisarne; di'. .Jožef TJebevec, e. kr. ř^iinn. profesor v Ijjnbljaiii ; Fei'diiianii Ki'ker, dekan v Kočevju; F]an(ii,sek Pešec, dekan v Smanji; dr. .ložef Kržišiiik, dekan v Triioveru na Notr.; Janez liaiaii, konzist. svetnik, župnik v pok. v Ljnbljani; Frančišek Knnnpestar, duh. svetnik, župnik, Sv. (4regor; Janez Slabnkovec, duli. svetnik, župnik. Križe pri Tržifin; Dominik .Taiicz, župnik, Studeno; Janez Pfajfar, znpnik, Hildnik;^ Jožef Bnišar, župnik, Vcle.sovo; Alojzij (Ješarck, žui)nik. Fara pri Ko.stelii; Frančišek Cešai'ek, Župnik, Brezovica; Vaclav Filler, župnik, Dole pri ijitiji; Anton Hribar, župnik. Zali log; Frančišek Iiidoi', župnik, Javorje pri Litiji; Janez Lovšin, župnik,Lese; Henrik Povše, žnpnik, Oatež po(i Zaplazom; Jožef Seigerscliniied, župnik, Naklo; Yulentin Jakelj, župnik v pokoju, Lahoviče pri Cerkljah.
Konferenca sodalitaiis ss. C. J. za (itikaiiijo Trebnje bo dne 17. julija t. 1. v Moki'onogn.
Vabilo k odborovi seji kmetijske podružnice, ki bo v pondeljek 17. julija t. 1. ob á. un popoldne v gostilni g. Košaka y Novctn mestu. Spored: I. Poročilo iia-«tîliiika; 2. oddaja modre galice; 3. oddaja žvepla; 4. predlogi za pospeševanje kiiie-tijskilj interesov.
^ Vpoklic črnovojnikov. Z Dunaja poročajo: pj'i nedavnih pi'ebiranjih potijeni ii'Jiovojniki bodo, kakor že znano, vpo-IJicani poil orožje, čim bodo glavna žetvena jlela končana. Po dosedanjih določbaii se »oiio vpoklici izvršili v dveh oildelkih. Okoli (iiic J5_ avgusta bodo najbrž v))o-klieani črnovojniki do 3(i. leta.
Oficijelni kranjski patruotični znak
je prav lično izpeljan s kianjskitn grbom H'pežno pozlačen. Je tedaj zai'es najlepši spnmio na pomenljiva leta svetovne vojne. Velja :) ki'otie. Dobi se v Novemmeslu liri J. Krajec nasi, in Vrh. Horvat. Oddaja mrjaščekov za pleme. K^i
kmetijski Šoli na (irmu je oddali več "ii'jaš<^kov v staro-sIJ od D) do 12 tednov. Jitlor želi dobili nnjuščka za pleme in l>o snbvencijski eeni tí K kilogram žive «žc, naj se obrne na ravnateljstvo knie-"Jske šdie „.j (ij,,),,!
^'logradnikom izročamo, da je došla "J" ^''»'Inja Četrlinka modro galice, kateio " težko pričakujejo. S tem je v splošno zadovoljitev rešena ta l.ežka naloga, ki si je stavila novomeška kmetijska podružnica.
Vsak je dobîl toliko modre galice, kolikor jo je naročil in plačal. Kei- so nekateri založili višjo ceno, kolikor stane galica račiinjeiia po 3 ]{ lOb za vsak kilogram, se jim !)odc ta ijr'cbitek povrnil, kakor hitro bodo j'ačnni sklenjeni.
Žveplo imamo pjičakovati v nekolikih dneh in se ga bode dobilo tudi toliko, kolikor se ga je naročilo po žnpanstviii. Dan oddaje se bode posebej naznanil.
Ukaz deželnega predsednika za Kranjsko o obrambi domačega kostanja proti čezmernemu izkoriščanju. Na podstavi ^§4. in 23. gozdnega zakona z dne 3. decenibi'a I 852, di'ž. zak. št. iiiTjt), ukazujem sporazumno s (',. i[i kr. poveljstvom 5. armade ((^.-Abt,) sledeče: § 1. Sekanje domačega kostanja v gozdih je' brez oblastvenega dovoljenja prepovedano. O dopustitvi takega sekanja razsodi v pivi. itištanci pristojna okrajjKi politična oblast na vlogo gozdnega jiosestiiika ali njegovega postavnega za-sto})nika. Priglasitev selianja.) — ^ Sekanje domačega kostanja izven gozdov, torej v iogih in večjih sknpitiah je dovoljeno biez jioscbiiega, v ij 1. predpisanega dovoljenja, v kolikor se posekajo le posamezna stara drevesa, katera ne rodijo več obilno ali pa so poškodovana. — ^ 3. Doba sekanja se omeji za domači kostanj na čas, ko rastje počiva, t. j. od 1. oklobra do 1. aprila. Ta določba ne velja za tekoče lelo v oniii slučajih, ko se sekanje že vrst ali ko bi gozdni posestiiilc dojtrincscl dokaz, da je bila ))ogo(U)a glede iiosekanja sklenjena pred 1. junijem li)l(j. — § 4. Piiglasitov sekanja po ij I. tega ukaza se mora prijaviti pii političnem okrajnem olilastvu najpozneje Stii'i tedne pred početkom nameiavatiega sekanja lesa. — § 5, Prestopki teii ])i'edpis()V se kaznujejo, v kolikoi' se ne gre za kaznivo dejanje po gozdnem zakonu, v smislu ministrskega ukaza z dtie 30. septembi'a ISTm, drž. zak. št. 1!)H. — § G. Ta ukaz (hibi moč z dnevom razglasitv^. kr. di^želni pred-scdin'k: Henrik grof Atteins s. r.
Pozdrave pošilja Ivati ICiilavic iz poštiio-nradne št. 215/1 nekeinit gospodu v Novbmesto ter piše: „ . . Pozdravljam Vas tu iz tirolskih gora. ited tem, ko pri Vas iščete hladne sence, se mi tu na 35G0 metrov visoki gori, kamor nosimo z ruskimi ujetniki v bojno črto razne potrebščine, v sneženem metežu zavijamo v kožuhe, kot pri Vas v iiudi zimi. řleljno pričakujemo vrnitve k svojim dragim."____
Častno smrt za domovino je stoiil Ivan Turk, doma iz Primorskega, sedaj pa več let že naseljen v Novem mes(.n. Padel je na tirolskih hribih zadet od gi'a-iiate ravno, ko je imel že dovoljenje za dopust v žepu. Bil je sedemnajst mesecev zaposlen líot kuhar, vedno tik za vojno črto. l'i'ndtniga potrdila še sicer ni, p'ive-dali so pa njegovi sojirogi to pretresljivo in iznenadno vest njegovi tovaiiši, ki so prišli na dojiust in so ga tudi že pokopali. — Pokojnik je bil naji)oljši sopiog in skrben oče svojim štirim otročičcm, kt pretakajo neusahljive solze posvojeni ljubem očetu, oziroma možu. Naj počiva v miru blagi mož-vojak ! Njegovim žalujočim zaostalim srčno sožalje!
Nagloma umrl je v soboto s. julija jii'edstojnik slavbnega oddelka kranjske deželne vlade c. kr. stavbni nadsvelnik ing. Framr Pavlin. Pokojnik je ogledoval cesto na Kovternici, ki vodi iz Tržiča proti Bistiici. Vozil se je na kolesu. Ko je skočil s kolesa, se naenkrat onesvesti in se zgrudi mrtev na tla. Na lice nnista doSIi okrož. zdravnik dr. Kaise.rsbei'ger in duliovnik sla našla že niilvega gospoda iiadsvetiiika. Ker je I'ajni bi-at vinskega veletržcag, Pavlina ( Krancka) v l^idbi-ezju, so ga /. vozom od|>eljali takoj v Podbi'ezje na njegov dom, kjer se je v Podbreški Si'edišnji vasi vršil pogreb K), t. m. Pokojni nadsvel.nik Pavlin je dosegel starost 5fi let. Pi i lii'atijski dež. vhidi je služboval od leta 18'J3. Blag mu spomin!
Janezi s fronte. 23. jnnija 1916. Pristni Dolenjci mojo hi'abi'e čete, ki stojimo tr<hio na braniku domovine, ki nas je do sedaj vodila Jelačičeva srei'a junačka ter pokončavamo v. ognjem in mečem najbolj verolomnega sovražnika, kar jili pozna dosiidanja zgodovina, — piosimo iz dežele polente in makaronov vse svoje vrle Dolenjke, da pridno spravljajo seno în gojé vinograde, da se morda v jeseni že zojjet zbei'emo v živahnem pogovarjanju pii zlati kapljici cvička ter pošiljamo končno vsi skupaj iz netoplih goi'a, kjei' pijemo sneg in uživamo ostri ziak na 1 7U0—IHOO m visokih višavah, Janezov železni, a prijazni pozdiav! — To smo: .loško Marjetic, ^piapoi'sčak" iz Skocjana ])ri Mokronogu; Anton Lisec, „četovodja" iz Pi'eske ])ri Hodni; Lojze Novak, „desetnik" iz Kandije pri Novem mestu ; Tone M est nik, „ixxhiesetnik" iz Laz pri Krki; .■\nton G ro z n i k , „menažverteile!'" iz Črni [lotok, Šmartno pri Litiji; Jože Maver, „soldat" iz Selo pri Sumbergu ; Adoli' il e~ž a n , „trobentač" iz Kamni [»otok pri Vel. Loki; iVlartin Oiobelnik, „korenjak" iz Zameš-kega pri ňkocjanu ; Miha Marin ček, „moj inicpinzel" iz Uerkelj; Anton In ti ha i', „ubogljivi" iz Doliie vasi pri Lovrici ; Miha Jiirct.ifi, „zaspane" iz Pirč pri Fari (Kočevje); Tončk -iakoš, „tazvesti" iz Št.Janža; Anton M e d v o d , „huinoi'ist" iz Oombišči pi'iZagi'adcu; Jeinej Deriiovšek, „špilavCiz Dole pri Litiji; Anton i I i'egoi'ič, „gigeiV' iz Primča vas pri Ambrusn; Janez Gerbajs, „takunŠten" iz Dolenjih Sic pri Toplicah; Jože IColič, „stara sablja" iz Crn(nnlja na Belokranjskem.
Utonila je v Krki dveletna hčerka Fi'anceta Hro vat, po domaČe Brsančidt, ](oscstnika na Brodu.
Smrtna kosa v cesarice Elizabete bolnici v Novem mestu: Dno julija je nm]'la Marija Povše, užit-karica, iz občine Št. Janž; in dne (i. jnlija Olga Fischer, natakarica, iz Vtrske pri Noveinmestii. Naj počivate v miru!
■ Prstan se jo našel od Velike Loke do Trebnjega. Kdor ga je zgubil, lUij se oglasi v trgovini J. Krajec nasi.
Naái fantje — samo železo in jeklo. Leopold Turšič, vojni kurat našega domačega domohi'anskega pešpnlka, piše svojemu prijatelju v novomeški okolici sledeče: „Hiš in miz ne i)oznamo že več dni. i'retepamo se po slaroznanih ki'ajih lanskega leta ob tem Času. S liriba v hrib, z gozda v gozd kakoi' Ahasvej-i in cigani. Boji zelo krvavi, posla veliko. Polk se krasno drži... Veš, naši fantje so lo ! Samo železo itt jeklo !"
Mestna vojna kuhinja se je otvorila v Ljubljani v sredo 1 2. t. m. opoldne.
Nesreče. Janez Brinouc, kočarjev sin z Dolgih njiv [iri Trebnjem, si je zlomil d(;sno roko v podlehtju. — Franc Jordan, Žagar v Soteski, se je ponesrečil pri žagi, ki ga je zagrabila z zobmi za levo roko. — F'ranc Mrvar, učenec ljudske šole iz Hrn-Ševca, je piišel koscu (»od koso, s ktero ga je uiezal na desni nogi. — Anton Kocjančič, učenec ljudske Šole z Vrha pri 5;uženibeiku, je [lasel kravo. Vi'v, na ktero je .bila krava navezana, si je ovil okrog desne roke. Medl.em je krava skočila in dečku dva jirsta na pol odtrgala. Janez Maver, dninai- v Metliki, je bil med potjo napaden od nekega zločinca. Dobil je tak udai'oc po glavi, da je nezavesten obležal. Navedeni ponesi'ečenci se zdravijo v kan-dijski bolnici.
Tudi karte za tobak! V več mestili na Nižjeavstrijskem so vpeljali ondotni tobačni tralikaiit.i — karte za tobak, ker so se dogajali slučaji, da so si nekatere osei)c iiakupičevale cele zaloge tobaka, dočim zo|iet drugi kadilci niso mogli dobiti nobenega tobaka. K^er so se karte za tobak na Nižjeavstrijskem dobro obnesle, namerava toliačna uprava vpeljati za vse avstJ'ij-ske kronovine kai'te za tobak.
Na Predarlskem je kajenje dečkom pi'epovedano. Ker so od mnogih strani
prihajale pritožbe, da razposajenost dečkov narašča in da se kajenje pri naraščajoči mladini vedno bolj širi, so glavai'Stva na Predarlskem d<!Čkom pod 17 letom kajenje prepovedala. Pi'estopki so kaznujejo z denarjem in zaporom. Tudi pii nas bi bilo inav dobro pobalinčkoni kajenje prepovedati in pi-estopke ne samo z denarjem in za-lioj'om kaznovati, ampak tudi z batino.
Berta Kenda, junaško goriško dekle, o katerem smo ]n'cd meseci jioročali, leži sedaj, ko je bila po g. primai'iju dr. Jenkotu v ljubljanski deželni bolnišnici rešena smrt ne nevaiiiosti, na dunajski obČni bolnišJiici v iX. (ikrajn (Alsersti asse). flevica je moiala med tem prestati še eno operacijo na slepiču, ki se je pa hvalabogn po))ohioma jmsrečila. Sedaj je že izven nevarnosti in hodi že po bolniškciii vrtu na bei'gljaii, čakajoč na protezo. Slovenci iu Slovenke na IHinaju! i)0-setite svojo junaško rojakinjo v obilném številu, pj'inesite ji čtiva, ker se čuti zelo osandjeno nu.'d tujim svetom. Berta Kenda leži na klinilci piofesorja dr. FiidcHa, All-gemeines Krankeiihaus I. Hof, (i. Stiege, Tiir 27. Posetne ure so od pol 2. do pol 4. ui'e pojjoldne.
Vihar v Dunajském Novem mestu djie K), t. m. je strašno divjal. Posebno je ti'peh) Jožefovo predmestje, kjei' je bilo ubitih 30 oseb vsied zrušenih malih stavb in kei' je odnašal vihar strehe. Škode je napravil vihai' več milijonov.
Važno naznanilo. Od sedaj zanajnej se bodo potne legitimacije izdale le osebam, katere za-nje osebno zaprosijo pri c. kr, okrajnem glavarstvu in jih v navzočnosti niadtiika, ki jih izdaja, lastnoiočno podpišejo, To postopanje se bode ostro izvajalo. Dalje se še enkrat opomni, da je za izdajanje potnih legitiniacij — izvzemši nujne slučaje — dtdočeji le dopoldan. — Stranke, ki bodo prišle po legitimacije popoldan, ne bodo uslišane.
Krajepisiio-zgodovinske črtice iz BeleKrajine.
TriobOil L. Kolbczen.
„Šokci".
Izredno zanimiva je Bela Krajina za folklorista in jezikoslovca, a dokaj tudi v verskem oziru, ker bivajo v enoistem okr, glavarstvu Črnomaljskem l iinokatoliki, gi ko-katoliki in pravoslavci. Kakoi' je po nai avni lepoti bogato oblagodarjena i po dušnih zmožnostih naroda, ki tod prebiva z različnimi jezikovnimi narečji in nijansami, ki se osi'edotočujejo v mestih Črnomlju in Metliki, tako je tudi v versketn oziru mnogoličnost. In po nauku mo<Íroslovcev je lepo ono, kjer je mnogoličnost v enoti, tako n. pr. na tla vrženi kamenčki, ki nise v nobeni zvezi med sabo, ne delajo lepote; ako se jih pa postavi v obliki križa ali sicer v kaki drngi podobi, tedaj pi-avimo, da je dolična podolia iz kamenčkov le[>a, ker vidimo v njej ninogoličnost kamenčkov v enoti dotične podobe, kar se najbolje vidi pii mozaiku. Kakor je ona cvetlica lepša, ki ima lui enem steblu več različnih cvetov, in ona pesmica bolj ugaja, ki ima več različnih iiapevov, tako se tudi Bela Krajina ponaša z lepoto v verskem ozirii: razlika obredov v edirnisti vei'e. Kar daje katoliški cerkvi, tej največji napravi božjega ustanovitelja, poseben sijaj, je lazlika obie-dov v edinosti veie. Kako enolično bi bilo katoliško bogoslužje, ako iii se opi'avljalo samo po rimskem obredu ; a razlika v obre,dÍh daje dovršeno iiopolnost katolicizma. I baš ta deželica nudi to mnogoličnost v obredih v edinosti vere. iled črnomaljsko, pi'rloško in adleSičkt) žu|niijo so se naselili v Mai'in-doiu in lîojaiu'-ih pravoslavni Srbi, medtem ko bivajo na Dragi pri Subotu grkokatolik! (unijati) vsi drugi so rimoiialoliki. Ta razlika v oliredih s(î javlja tudi v raznih )iriimkih. Oni del črnomaljske žujmije. ki rinjji na semiško župnijo, kakor tu<li vso semiSk(i žu[iniji», iiazivajo s Šokci, šokija. VeČina si tega imena ne zna razložiti. Menim, da bo najbolj pravilna lazlaga
oiltoil, kci' so jji'iivoshivci {starovtirci) in gi'koliatoliki na/ivali (kar jo še ztlaj |)fi iSi'liili v navadi): i'iinukal.oiikc s „Sakci", t, j. verniki, ki h« križajo si šako (pest a slcgtij(',iiiiii [»alceni) nieill.ciii ko se po f^Tškeiii oIjiíkJu križajo fi ste^'njetio dlanjo. Ta razlika med latinskitn iti grSldm Itrižein se je |>renesla ludi za /azn:uiiovanje iniegii dela belokranjskega ljudstva, pri katèrili je iiajliolj razvit ilniokatoliški (lut, kai' se lahko hiiio ojiazi, da so lakozvatii „Sokci" najbolj pobožni verniki in goi'cfii kristijani incd Belo-Kranjei.
Va^ovor nadzoriiika Laviižarja na deželnega predsednika.
Dne 23. jniiija se je picdstavila deputacija šolskih ravnateljic in voditeljev slovenskih šol IjnbljanskiJï deželnemu predsedniku groťu II. Atteiiisii, Jleputacijo je vodil g. nadzornik Fr. L a v t i Ž a i, ki je nagovoiil deželnega jiretlsednika tako-le:
Preldagorodni gospod ]ircdsednikl — Visokorodni gospod grol!! Zastopniki slovenskih javnih in zasebnili ljudskih šol ljubljanskih si dovoljujeiuo v iiuenu vsega učiteljstva teh šol poklojiili se A^aŠemu visokoi'odju ter Vas kot deželnega predsednika — zastopnika presvetlega cesarja v naši lepi domovini — ob pj'ilikî, ko ste nastopili svojo visoko službo, najudaneje in najdostojneje pozdraviti. Vojska je's svojimi neiigodtiiini posledicami globoko posegla zlasti tu(ii v vzgojo šolske mladine, Zavedamo se, da je postalo vzgojno vt»ra-šanje najvažnejše vprašanje, s katei'ini se mora z v.so ljubeznijo in resnostjo baviti ravno Ijiidskosolsko uditeljstvo in da bo morala šola skušati to škodo v pedagoškem in (lidaktiineni oziru popraviti že sedaj, zlasti pa po vojski. Izjavljamo, da hočemo skrbeti z besedo iti z zgledom za to, da se bo mladina v naših .šolah še bolj kot kdaj prej vzgajala v vei'slto-nravnein duhu za lioga, cesarja in širšo ter ožjo doiuo-vino ter da bo prožeta pravega verskega, avstrijskega in domoljnbnega duha zapuščala šolo ter stopila v življenje. Da bo pa naše delo uspešno in jdoihniosno, si iisojamo zaupno prositi Vašega visokorodja blagonaklonjenosli in opore.
C-iospod deželni predsednik je odgovoril: Veseli me, da ste me tako lepo pozdravili. Nagovoru g. voditelja deputacije nimatii niČ dostaviti. Vse, kar je govoril g. nadzornik, podpišem tudi jaz v celeni obsegu, kerjetieba skrbeti, da postanejo učenci kdaj dobri državljani. Želim, da se po govorjeni obljubi ravna vse učiteljstvo ter dela vsaktio na to, kar je ])ri nastoi)U službe obljubil. Učitelj ima v šoli dovolj dela. Ti^oti onemu, ki bi se pi'evei brigal za politiko, bodo morale pa tudi šolske oblasti vršiti svojo dolžnost v polnetii obsegu. Delajte v korist šoli in učencev in })otcm .smete pričakovati, da boni tudi jaz podpii'ai Vas in storil za učiteljstvo vse, kar mi bo mogoče.
Ureditev prometa s kavo.
C. kr. deželna vlada ra^j^laSa: Od dne julija daije ae sine neposrednim porabnikom oddajati kava lo proti izkaznicam o porabljanju kave (izkaznice za kavo). — 1, V zttiislu ministrskega ukaza z dne 18. junija, so dolof:« za spodaj navedene dele tieželc k a vin delež za osemtedenslto dobo ini ^jj kg pružene kave, in sicer: mestna obćina Ljul^ljana, potem: v političnem oki'iijii 1'ostojini: mesto Postojna, trgi : Ilirska Bistrica, .Senožeče iti Vipava, dalje kraji : rit. Peter, liadohova vas in Hrastje ; v političiieni nkrajn lioČHTjc: mesto Kočevje ter kraji: Ribnica, Velike Lašće in Sodražica; v političnem (»ki-jijii Krško: mesto Krško in kraji: Kostanjevica, Mokronog, Radeče in Kriiielj; v polîtièniini «kriijii Kranj: kraji: Škofja tjoka, Železniki, Sv. Križ, Kovor, Kranj, Tržić, Sv. Ana in Sv, Katarina; v i)olitičiieni oknijii Ljiibljjiini, okoiiea: občine D. Al. v Polju, Zgornja Siska, Moste in Vič, dalje kraji: ilrnSica, Dobrnnje, Htepaiya vas in Bizovik, trg Vrhnika in kraja Boi'oviiica in Medvode; v političnem okrajii Litija: obùîne: Zagorje, Kotredež in Aržiše, da^je kraja Litija in Gradec ;
v političnem okraju Logatec,: mestna občina Ilirija; V političiioiii uUi-aJii lîa<iovlJica: ob-ùine: Jesenice. Koroška Bela, Dovje, Bela pet\ Kropa, R^dovliica in Kamna gorica; v ])olitířnein okraju itndolťnvo: mestna obi>ina Rudolfovo; v i)(iIiti(;ii('iM okraju Kamnik : obiiine: Domžale, Mengeš in Kamnik; v jjo-iitičfiem oki-aju Či-nomclJ: mesti; Metlika in Črnomelj. — 2. V vseli drujiili «iolili (initcle zniiša osemtedeiiski kavin delež Vj kg pi'UŽene kavo za vsako osebo. — 3. Izkaznice za kavo se iziiajo uradno, večajo za eno osebo in za dobo osiuib tednov, ki je označena na izkaznici. Izkaznico za kavo veljajo samo za Kranjsko in niao prenosne. Pravico, da se jim izroOc izkaznice za kavo, imajo samo one osebe, ki se v njih gospodarstvu ne naliaja več kot Ikg kavo za vsako v gospodarstvu prebranje-vano osebo, pri čemur so jia otroci pod 4. letom ne štejejo. Osebe, ki se nahaja v igib gospodarstvu več kot 1 kg kave za vsako v gospodarstvu prehranjevano osebo, no H])rcjniejo Bobeiie izkaznice za kavo, dobo pa i)ravico do nje, čim se znižajo zaloge jiod sjiredaj omenjeno množino (I kg). Kdor zahteva, da se mu izroči izkaznica za kavo, mora podati pri oddajni poslovalnici, ki jo'določi politično okrajno oblastvo 5), pismeno izjavo, ki naj obsega število v gospodarstvu prehranje-vanili oseb, pri čemur se otroci pod 4. letom ne smejo šteti.
Raznotero.
Juha iz kamenčkov. Tudi pred sto leti je bila velika lakota in draginja, lia-ííume se, da so nekateri boljši posestniki in gostilničarji skrivali živež za svoje lastne potrebe. Niti za drag denar ni bi!o dobif.i v krčmah ite gorkih, ne mrzlih jedil. — „Sila kola lomi", sta djala dva lačna potnika ter si nalu'ala deset lepih kamenčkov v potoku. S temi kamendii pe podasta v bližnjo gostilno dol)ro vedoč, da ne bodeta nič jesti dobila. Tedaj naprosita gostilničarko, naj jima skulia kamenčke, ki sta jili prine.siii seboj» ker sta silno lačna. Gosiiodinja radove(ina na to jed, je vi'gla kamenje v pisker, nalila vode tel- pri.stavila k ognju. Med kuhanjem je še bodočo juho pi'iiiierno osolila in pridjala tudi nekaj tnasla. Na ukaz popotnikov je še morala ubili zraven oseni jajec in to skupaj dobro mešati. Ko je bilo to dovolj prevndo je Še tmuala djati v juho večji kos kruha in nekoliko peteršiljčka in seveda še nazadnje tudi [irimereti porcijon pšenične moke. Ker pa se kamenčki le niso hoteli !'azkuhat,i, sta i'ekla tujca gospodinji, da še manjka vsaj ena na drobtio zrezljana prekajena klobasa v tej jiihni ztiiesi in kamenčki bodo takoj razimdli. Tu(ii to je storila kuharica, četudi z nevoljo. — Končno pride ta nova juha, iiravzaprav kaša na mizo. Srečna popotnika začneta talioj, z velikim tekom jesti to tečno, a okustio juho in gostilničarka pa jih je z zač\ulenjem gledala. Se bolj se je pa začudila gospodinja, ker tujca niti enega kamenčka nista i)ojedla, ko so bili vendar tako dobro zabeljeni. In najbolj se je začudila naša gostilničarka, ko sta jej tujca odgovorila na njeno vprašanje, zakaj da ne pojesta tudi kamenčkov; „Ve.ste dobra mama, kiuiienčki so postali zopet ti'di; če jiii hočete pa vi jesti, pa jih morate še enkrat dobro iirekuhati, ampak brez kruha in moke, î)rfiz jajcc in klobas!*'
Dolgotrajna pot k tiašitn zvezdam. Zrakoplovec, ki preleti v treiiotku skoraj 28 metrov, bi prišel jio petmesečni iiepre-tigani plovbi na mesec. Ôe bi hotel pa obiskati it) pozdraviti devico veČeniico, bi moral pa v enoiuer leteti 5^00 let! Ko bi jia hotel ))osetiti solnce, bi potrcljoval najmanj 1 7.(K)0 hit, dočini prešine to daljavo solnčni žarek pri hitrosti 300.000 na trenotck v S'/^ minuti. Ali tudi solnčni žarek bi rabil skoraj 10 tisoč let, da bi prispel do najbolj oddaljenih zvczil rimske ceste, kamor bi priletela granata, izstreljena z zemlje, še-le Čez do 4 milijarde let Na solnce lii iiriletela granata v petih lelili, lia mesec (la v štirih dnevih in jud, ljudska izobrazba v Bolgariji. Ljudska izobrazba se je v Bolgariji v zadnjih tridesetih letih zelo povzdignila. V Bolgariji je 3000 ljudskih šol z i)0()0 učitelji in
i)(H) 000 učenci, aOO nižjih gimnazij s 1 900 iH^itclji in TiO.OOO iičmici, 300 višjih gimnazij zSOO učitelji in 14,000 učenci, 30 učiteljišč in eno v.seiiřilišče s 4 fakultetami, kat.ere obiskuje ^300 slušateljev. — KMaj pa bodo doliili Slovenci, ki bivajo v ]H'iih deželah avstro-ogrske iiKiiiariiije, vseitčilišče, kdaj slovenske srednje šole vsaj na Kranjskem'r' Kedaj bo konec vojne? Pariški do-
danskega
„Bei'lingske Tidende"
])i:inik z
je imel pogovor s pariško vedeževalko Thcbes o tem, kako dolgo bo še trajala vojna, Vedeževaika je v decetnlu'ii 1913 prei'okovala za leto It) 14; „ivCto 11)14 bo leto velikega junaštva. Teklo bo mtiogo krvi in solza^ leto bo za Francijo častno." (Uede leta 191(3 je rekla: Vojna bo vedno na svetu. Sicer je lepo, sanjati o miru, želeti mir in ]nidÍgovati o miru in raz-oroženjii, a io so same sanjarije. Didvler bodo na svetu b^ dva nioŠka, ena ženska in le košček zejiilje, !»> vedno l)oj. To velja (tidi za narode. Boj med narodi ne bo nikoli nehal, ker .s[>ada k svetovnemu redu. Za obrambo mora biti vedno vsak pripravljen, zakaj volk jiožre vedno ovco, če le more do nje. i'rerokovala sem, da bo vojne že letos konec. Vzlic vsem nasprotnim mtienjeni trdim, da bo vojne še pred Novim letom konec. Tu sicer bo takrat, nehala, kadar se bo to najmanj pričakovalo in na način, na kat.e]i sveL sploh ni jtri-pravljeti. Nove zimske vojne ne bo. Majhen, neznaten dogodek bo vojno končal, peSče'no zrno 1)0 na obeb čj'tali povzročilo, da bodo umolknili topovi in puŠke. Usoda ima sedaj svoj prst na iiuškinem petelinu!— Tako vedcževalka Thebes, ki zna na karte prerokovati piihodujost. in zasluži vedno veliko denarja, dasiravno se njena prerokovanja ne izpolnijo vedno.
Razvedrilo.
Katehet majhni deklici: „Ali kaj po-
trcluijemo tiožje. pomof-i ?" — Dtikliea :
„Sedaj ravno ne!"
V	Šoli. Učitelj: „Kdo vć imenovati tri Živali, ki Živé v Afriki':^" —■ ÍČan : „.laz, gosjiod učitelj!" - Učitelj: ;No, le povej !" — Žaii : „iJve oiii<;i pa en papagaj!"
Ljubezen v podobi, časinik: „Go.spo-dična, moja ljubezen do vas je kakor ta jirstan — brez konca." ■—- Gospodična: „Tudi moja do vas je enaka — brez začetka."
Prav Je povedal, — Sestia bratu-visokošolcu: „Kari, tolikrát slišim besedo „se-mestei'" — kaj pa je to pi'av za prav V" —■ Kari;.„To je prav zoprno prenehanje počitnic,"
Slabo izpričevalo. Mati: „.Tožek, tvoje izpričevalo je zojiet .^ilabo." — ,)ožek: „I'a je dejal gospod ])rofesor, da je še predobro zatne!"
V	Šoli. Učitelj: „Košiček, kaj pa se vedno smejete tam zadaj V" — IJčenec: „Oprostile, gosjnid profesor, mene tako noga boli!'' — Učitelj: „No, to je kaj druzega!"
Iz otročjih ust. Jud da svojenni sinčku po.sodo '/, zlatimi ribicami in ga vpraša: „No, Samuel, kaj bi ti storil z ribicami, če bi i)oginile?" ■ Samuel; „Stopiti bi jih dal!"
V Šoli. Pri zemljc.pisju izpi'aŠuje učitelj, kateri so bolj znameniti doloijski hi'ibje. l.a'icnec našteva : „Kuni, (iorjanci, Snežnik in . , Učitelj kaže na svojo plešasto glavo („Plešivec".) — Učenec; .... in „Ušivec" !"
Judovska kletev. „To ti želim, da bi v Ameriki podedoval milijon kroti in moral ])onje v sedanjem vojnem Času na angleški ladji!"
Prednost samskega stanu. A.: „Tone,
ti ne veš, kako je zate prijetno, ker si samcc. Kdor ima družino, s« mora pri vsaki jiriliki ozirati tia svojce; ti pa se lahko vsaki trenut-ck ali obc.siš, ustieliš, ali v vodo skočiš, kakor se ti bolje zdi!"
Revež. „Oh, jaz osol, ki moram v teh pasjih dneh v iej vražji vročini žejen kakor žolna in lačen ko volk po teh kozjih liotih hoditi!"
Nepremišljeno rečeno. A.: „Ali si že slišal, da bodo zanaitrej mrliče sežigali ?" — li.: „!'ojdi mi nos takimi novicami! Jaz hočem enkrat [lokopan biti, kakor sem od mladih let navajen!"
Razglas- t^^isi
HHF^ Cunje, vsake vrste, suknjene, volnene, pavolnate in platnene kupuje in plačuje po najvišji ceni za vojne namene Franc Perko v Kandiji.
Knjigoveznico
]. Krajec nasi, u Rudolfouem
SB uedno izuršyje vso navodno delo solidno in holilior mogoče v vojnih rozmersli točno In ceno. Posebno opozorjomo na tosolshe in druge hnjiznlce. Istotoho se ppiporočuje
Tishopno.
Učenec
g, Friderik Skušek,
se takoj sprejme v trgovino z mešanim blagom in deželnimi pridelki. — Več pove
trgovec v Metliki,
Lep vinograd
Je na iiroilaj. — Natančna pojasnila dajo Huta (.jlol)očuik, Ljiibljiina, Woli'ovu ulica t/5.
••••••
Popoinoma ynrno naložen (iBnar.
Hranilnico in posojilnica
za Kandijo in okolico, reg. zadruga z iieom. zavezo v lastnem domu v Kandiji ^
sprojenia hranilne vloge od vsace^^a. če je njen ud ali no, ter obrestuje po
wr 4"1„
Tia leto brez odbitka rei!tne;ia davka, katereji'a aania iz svojega plačuje.