VOBJEKITVU 1. Slovaški mladinec Jožef Jasso je v kategoriji maket S7 na SP v LesznJ nastopil z dvostopenjsko maketo francoske rakete Dragon III. Načrt zanjo smo objavili v Timu št. 2/92. 2. Med obiskom v Sloveniji je dr. Ronald Sega, prvi vesoljec slovenskega rodu, obiskal tudi člane ARK Komarov iz Ljubljane. Ob tej priložnosti so mu podelili izkaznico častnega člana kluba, astronavt pa jim je podaril slovensko zastavico, ki jo je imel med svojim poletom na krovu space shut- tla. 3. V logaški firmi MIBO - modeli izdelujejo modele letal tudi za tako velike svetovne proizvajalce kot je Graupner. 4. Dobitniki medalj na odprtem mestnem tekmovanju Ljubljane v razredu MC-2 so bili letos: 3. Grega Hutter (O. š. Koseze), 1. Sandi Logar in 2. Blaž Garbajs (oba O. š. Franceta Bevka). 5. Kjerkoli sodeluje, Francoz Jean Louis Benoit povsod demonstrira polete svojih RV-modelov futurističnih vesoljskih plovil, za katere si prizadeva, da bi jih pri FAI uvrstili med tekmovalne panoge raketnega modelarstva. Foto: Jože Čuden, Miha Kozjek in Roman Zupančič 1 8 6 674 REPORTAŽA Astronavt Sega med ljubljanskimi raketarji Prvi astronavt slovenskega porekla dr. Ronald M. Sega je 11. novembra v Ljubljani obiskal Astronavtsko raketarski klub Vladimir M. Komorov, ki nosi ime po prvem vesoljcu, ki se je ponesrečil med vesoljskim poletom. Srečanje Šege z ljubljanskimi raketnimi modelarji in astronavtiki v prostorih ARK Vladimir M. Komorov je bilo prisrčno, domače in je pomenilo za mlade in starej¬ še raketarje pravi praznik. Sekretar kluba Tone Sijanec je ob tej priložnosti izročil dr. Ronaldu Šegi izkaznico častnega člana kluba, predsednik Mestne zveze organizacij za tehnično kulturo Janko Kušar pa je na predlog kluba podelil dr. Šegi zlato plaketo MZOTK za izjemne dosežke na področju astronavtike. Člani kluba so slavnega vesoljca seznanili s svojim delom ter razmeroma skromnimi pogoji, v katerih deluje društvo, čeprav dosegajo uspehe tudi v svetovnem merilu. _ Predsednik raketarske sekcije Jože Čuden je dr. Ronaldu Šegi predstavil tudi mladinskega svetovnega prvaka v kate¬ goriji raket za doseganje višine (SIB) z nedavnega svetovnega prvenstva, Toma¬ ža Kogeja, in Andreja Vrbca, ki je bil v isti kategoriji kot Tomaž odličen drugi. Astronavt je Tomažu Kogeju podaril našitek z emblemom svojega poleta, prav takega, kakršnega nosijo vesoljci na svo¬ jih vesoljskih kombinezonih, Andreju Vrbcu pa značko z enakim emblemom. Predsednik astronavtske sekcije kluba, Vojko Kogej je izročil dr. Šegi značko - emblem kluba ARK V. M. Komorov. Enaka značka je natanko deset let pred poletom dr. Šege na Discoveryju poletela na Prešernov dan, 8. februarja, na krovu sovjetske vesoljske ladje Sojuz T 10 in se po skoraj 63 dneh vrnila na Zemljo - in nazaj v klub. To je še vedno edini zares slovenski "satelit", ki je kdaj krožil okoli Zemlje. Med obiskom v klubu si je astronavt Sega s prav posebnim zanimanjem ogledal zmago¬ valni model svetovnega prvaka Tomaža Ko¬ geja. TIM $&>rEM8&t W94. CENA 931.00. POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI PRI POŠTI 61 102 i ^ O A P P '°V* *>%• ^ .»-'V (S \ \ClOX \i M MODE! ARSKI PRAVILNIK Sporočilo dr. Ronalda Šege bralcem revije TIM Urednikov predal Leto je naokoli in če potegnemo črto pod najpomembnejšimi športnimi dosežki, ki so zaznamovali telošnjo tekmovalno sezono, lahko z zadovoljstvom ugotovimo, da se jih je nabralo kar lepo število. Lani smo ob tem času pohvalili predvsem naše priza¬ devne organizatorje velikih modelarskih prireditev, medtem ko športniki niso mogli pokazati ravno izjemnih dosežkov. Letos pa imamo Slovenci po zaslugi raketnih modelarjev spet svetovne prvake. Najbrž niti največji optimisti niso pričakovali tako bagate bere medalj, s kakršno so se vrnili domov naši reprezentanti. Ker jih je dobr¬ šen del, med njimi najbolj žlahtne, osvojil mladi rod tekmovalcev, se nam ni bati za prihodnost tega športa. Občutki sreče in ponosa ob zvokih Zdravljice ter dviganju slovenske zastave bodo mladim za vselej ostali v zavesti in bodo zanje nedvomno velika vspodbuda za nadaljnje delo. Upal bi si zatrditi, da ni več daleč čas, ko se bo podoben dosežek nasmehnil tudi drugim modelarjem. Prizadevno delo mora slej ko prej roditi sadove, ali kot je mladim bral¬ cem Tima zapisal vesoljec slovenskega porekla dr. Ronald Sega: Le z vztrajnim delom in učenjem se odpirajo poti k zvez¬ dam. Letos so se uresničile tudi davne želje mnogih naših modelarjev, da bi pridobili organizacijo največjih prireditev kot sta svetovno in evropsko prvenstvo. Poleg pri¬ zadevanj delegatov v mednarodnih zdru¬ ženjih so k temu prispevali tudi dosežki naših športnikov. Tako naj bi že prihodnje leto v Velenju organizirali evropsko prven¬ stvo z ladijskimi modeli (FSR-V), čez dve leti pa bomo gostitelji kar dveh svetovnih prvenstev. V Ljubljani se bodo pomerili ra¬ ketni modelarji, V Velenju pa še enkrat la¬ dijski modelarji. Dobili bomo torej prilož¬ nost, da se dokažemo ne samo kot uspešni tekmovalci, temveč tudi kot dobri organi¬ zatorji in prijazni gostitelji. Številni ljubitelji modelarstva si bodo te prireditve lahko tudi ogledali. Tim bo seveda na prizorišču vseh dogajanj in bo o dogodkih tudi izčrp¬ no poročal. Skušali bomo zagotoviti načrte uspešnih modelov in jih pripraviti za obja¬ vo. V uredništvu se bomo tudi v novem letu trudili, da bo Tim ostal nepogrešljiv strokov¬ ni časopis v vaši domači delavnici. Pri delu in ukvarjanju z najljubšim konjičkom pa vam v imenu uredniškega odbora želim ve¬ liko uspehov in zadovoljstva. Jože Čuden, urednik TIM 4 • december 1994 • 1 REPORTAŽA Sekretar Tone Šiianec izroča Šegi izkaznico častnega člana kluba Komarov. V znamenju, številke 8 pa je bilo tudi darilo, ki ga je Vojko Kogej podaril astronavtu: knjiga enega najpomembnej¬ ših svetovnih pionirjev astronavtike, Slo¬ venca Hermana Potočnika, Problem vož¬ nje po vesolju, ki je leta 1929 v Berlinu izšla pod psevdonimom Hermann Noor- dung in smo jo v slovenskem prevodu prvič dobili 11. novembra 1986, torej natanko 8 let pred obiskom astronavta v klubu. Astronavt dr. Ronald M. Sega je izročil V pogovoru z urednikom Tima članom kluba tudi darilo Nase, plaketo s slovensko zastavico, ki je letela na krovu vesoljskega raketoplana Discovery (polet STS 51) med 12. in 22. septembrom 1993, in emblem posadke, ki je letel na krovu Discoveryja (polet STS 60) med prvim ameriško-ruskim poletom raketo¬ plana Discovery (od 3. do 11. februar¬ jem letos). V tem poletu je sodeloval tudi dr. Ronald M. Sega. Kot že veste, je mednarodna letalska federacija (FAI) organizacijo naslednje¬ Astronavt se je na željo mladih članov kluba podpisal tudi na njihove tekmovalne modele. ga svetovnega prvenstva raketnih mode¬ larjev prvič zaupala Sloveniji, organiziral pa ga bo ARK V. M. Komarov. Zato so se v klubu odločili povabiti dr. Ronalda M. Šego, da bi leta 1996 osebno odprl 11. svetovno prvenstvo raketnih modelarjev v Ljubljani. Ob koncu obiska astronavta Šege so člani kluba izvedeli tudi za najnovejši pričakovani dogodek: izstrelitev novega vesoljskega raketoplana Atlanti^ v ZDA. Vojko Kogej Na obisku v firmi MIBO - modeli V Timu smo že večkrat pisali o našem domačem proizvajalcu kompletov letal¬ skih modelov, logaški firmi MIBO - mo¬ deli. Omenjali smo jih, ko so se s svojimi prvimi modeli šele pojavili na domačem tršišču in tudi kasneje, ko so začeli us¬ pešno sodelovati s tako znanimi svetovni¬ mi proizvajalci, kot je nemški Graupner. Bralci gotovo poznate vsaj tiste njihove modele, ki smo jih testirali in tudi podrob¬ no opisali v Timu. To sta bila jadralna modela pilatus B4 in spider, v sliki pa smo predstavili tudi dvokrilnik pitts, šol¬ sko motorno letalo turimaster in eleganten tekmovalni model experience. Kar precej časa je že, odkar sem se namenil napisati članek o njihovem delu in načrtih za prihodnost. Končno mi je le uspelo najti toliko časa, da sem se lahko odzval vabilu direktorja firme Boga Štempiharja, sicer znanega slovenskega modelarja in kolega iz državne reprezen¬ tance, naj jih obiščem v njihovih novih večjih prostorih. Pregled kril za modele pilatusov, ki jih v MIBU izdelujejo za potrebe nemške firme Graupner. V tem zelo kratkem obdobju je mlada logaška firma prerasla v pravo malo tovarno modelov, ki se ji odpirajo nove perspektive predvsem na tujih trgih. S ka¬ kovostjo so prodrli na zahod in danes poznajo njihove izdelke marsikje po Ev¬ ropi, predvsem pa v Nemčiji, Švici, Av¬ striji in Italiji. Okostnico proizvodnega programa predstavlja že kar obsežen seznam RV- Trupi za vse tipe modelov so izdelani iz kom- pozitnih materialov. 2 • TIM 4 • december 1994 REPORTAŽA jadralnih in motornih, modelov. Prvi med njimi je RV-jadralni model spider, ki je namenjen za šolanje, izdelujejo pa ga tudi v izvedbi z električnim pogonom. Model je bil podrobno predstavljen v Timovem testu. Sledita mu Graupnerjevi novosti, ki sta bili prvič predstavljeni na letošnjem nurnberškem sejmu igrač, ma¬ keta jadralnega letala pilatus B4 in RV- jadralni model experience, namenjen za tekmovanja v kategoriji F3J. Slednja sta plod lastnega znanja, konstruirana v MIBU, in ju tam tudi serijsko izdelujejo izključno za firmo Graupner. Oba mode¬ la smo prav tako že predstavili, še pose¬ bej poglobljeno pa uspešnico pilatusa, ki smo ga za naše bralce tudi testirali. Tiste, ki se zanimajo za nakup teh modelov, velja opomniti, da sta seveda naprodaj tudi pri nas, pri MIBU, po občutno nižji ceni kot pri Graupnerju. Turimaster je vse¬ stransko uporaben motorni model, na¬ menjen za šolanje, aerovlek jadralnih modelov, uspešno pa ga uporabljajo tudi v naši TO pri urjenju enot protizračne ob¬ rambe. Njegove manevrske sposobnosti smo imeli priložnost občudovati na tradi¬ cionalnem ^modelarskem mitingu v Crn¬ grobu pri Škofji Loki. Program dopolnju¬ jeta še akrobatski model svvift in tek¬ movalni model kategorije F3J spartakus, ki se ponaša v celoti z laminirano kon¬ strukcijo. Čiščenje in pripravo kalupov za ponovno upo¬ rabo Nekatere dele modelov je treba ročno obde¬ lati. V MIBU so nedavno še razširili po¬ slovno sodelovanje s tujimi partnerji. Po¬ leg uspešnega sodelovanja z Graup- nerjem, za čigar celotni prodajni pro¬ gram imajo tudi ekskluzivno zastopstvo za Slovenijo, pa se dogovarjajo tudi z italijansko firmo Eurokit, za katero naj bi izdelovali modele večjih akrobatskih letal. Izdelali so že vzorčne modele in obeta se jim prodor tudi na italijansko tršišče. Ob tem moramo poudariti, da se v MIBU ne ukvarjajo s prodajo Graup- nerjevih izdelkov na drobno. Z izjemo RV-naprav, ki jih je mogoče naročati po¬ samezno, gre v vseh drugih primerih za grosistično prodajo, torej za posredova¬ nje izdelkov našim trgovinam. Lahko pa pri njih naročate izdelke firme R&G, ki izdeluje razne epoksidne smole, loščilna sredstva, pigmente, tkanine iz steklenih, ogljikovih in aramidnih vlaken, roving, silikonski kavčuk ipd. Te izdelke prodaja¬ jo izključno po pošti, vendar le v količi¬ nah, ki niso manjše od tovarniško pakira nih. Pri firmi Geitner, ki jo letalski modelarji poznajo po vrhunskih modelih višjega ce¬ novnega razreda, so mibovci s svojimi sposobnostmi vzbudili še prav posebno pozornost. V Logatcu naj bi kmalu začeli po izvirni Geitnerjevi tehnologiji izdelo¬ vati tudi te zahtevnejše modele. Pri tem ne gre le za posamezne tipe modelov, temveč naj bi sčasoma prevzeli proiz¬ vodnjo njihovega celotnega programa. S tem v zvezi je samoumevno tudi zastopst¬ vo za slovenski trg, ki pa je razširjeno še na Italijo in Madžarsko. Po pogodbi naj bi ves proizvodni program v MIBO posto¬ poma prenesli v nekaj letih. To pa je že poslovni dosežek, ki nedvoumno kaže na visoko tehnološko raven slovenske firme. Trenutno je v MIBU osem zaposlenih, od teh šest redno, dva pa pogodbeno. Proizvodnja poteka na dveh mestih. Pri¬ bližno na 200 m 2 delovnih prostorov, ki ne zadoščajo več za vse proizvodne postopke, poteka celoten proces lami- nacije in lepljenja kril, vsa strojna obdela¬ va pa je še vedno v_ starih prostorih mizarske delavnice na Cevici. Za potrebe firme Graupner izdelajo mesečno do 200 pilatusov in 25 experi- enceov, ki jih imajo za morebitne do¬ mače kupce vselej na zalogi. Poleg teh sestavijo tudi kakih 25 svviftov in 10 turi- mastrov, kar je odvisno od števila naročil, in ostale modele za druge naročnike. Na ta dva modela čakajo naročniki do ene¬ ga meseca. Šolske jadralne modele obeh tipov spiderja pa izdelujejo samo občas¬ no, v serijah po 20 kosov. To so modeli, ki so namenjeni izključno domačemu trgu in jih je mogoče kupiti neposredno pri MIBU. Letos so se prvič tudi samostojno pred¬ stavili domači javnosti na sejmu Alpe Adria - v delu Svoboda gibanja, ki je potekalo na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču. Pri delu pomagajo tudi dekleta. V prihodnosti si v MIBU največ obetajo od poslovnega sodelovanja s tujimi part¬ nerji. Glavni cilj je razvijati nove tipe modelov, ki bodo v celoti izdelani iz kom- pozitnih materialov, ter pod lastno bla¬ govno znamko nastopati na tujih trgih. Kolektiv naj bi se povečal vsaj na 10 zaposlenih, kar pa še ne bo zadoščalo za izpolnitev ambicioznega programa, ki so si ga začrtali. S tem v zvezi načrtujejo tudi preselitev proizvodnje v nove, večje prostore, kar bi jim omogočilo razširitev sedanjega programa in zaposlitev novih delavcev. Ob tem jim lahko zaželimo le čim več uspeha in da bi se jim želje tudi kmalu uresničile. Malo je namreč takih skupin, ki so tudi poslovno uspele na področju modelarstva, kjer so še posebej dragocene izkušnje, pridobljene v dol¬ goletnem, uspešnem, športnem udejstvo¬ vanju. Teh pa fantom v MIBU ne manjka. Jože Čuden Graupner Modellbau Primerna novoletna darila V vseh bolje založenih modelarskih trgovinah ¥ 7777 ^ 77 * Zastopa p. p. 17, 61370 Logatec Graupner Modellbau PORTOFINO dolžina 900 mm RV-jahta z izvenkrmnim elektropogonom HYDRO-SPEED V vseh bolje založenih modelarskih trgovinah Zastopa MODEL/ p. p. 17, 61370 Logatec TIM 4* december 1994 • 3 PRILOGA RV jadralni model HOT-94 Model HOT-94 je RV jadralni model za začetnike. Namenjen je predvsem mode¬ larjem, ki so že zgradili kak preprostejši model. Konstrukcija modela je zelo eno¬ stavna. Material za gradnjo lahko naba¬ vimo v trgovinah z modelarskim materi¬ alom v Ljubljani, Celju in drugod po Slo¬ veniji. Model je konstruiran tako, da je z njim mogoče uspešno leteti v termiki in na pobočju. Dobre letalne sposobnosti mu omogočajo primerna razpetina kril, ki je ugodna za začetnika, velika površina (46,2 dm 2 ), vitkost krila (10,47) in profil krila. Zaradi lahke konstrukcije krila znaša specifična obtežitev kril le okoli 26 g/dm 2 . Model zato leti počasi z majhno hitrostjo padanja. Krilo modela je razsta¬ vljivo po sredini, kar omogoča lažji pre¬ nos modela do terena za spuščanje. Z modelom lahko uspešno tekmujemo tudi v kategoriji F3J. Izdelava trupa Modelar, ki želi izdelati HOT-94, mora imeti že nekoliko izkušenj z gradnjo mo¬ delov in branjem načrtov. Trup klasične konstrukcije je sestavljen iz letvic 5 x 5 mm (št. 15 in 16), ojačan z oplatami iz balze (št. 10, 11 in 17) in z rebri (št. 3 do 7). Del balasta (svinca) se nahaja v nosu trupa (št. 2) del pa v pros¬ toru za baterije. Trup začnemo sestavljati tako, da ne¬ posredno na načrt z bucikami pritrdimo vzdolžne letve trupa (št. 15), nato vlepi- mo preostale prečne in diagonalne letve (št. 16). Ko se lepilo posuši, na konstruk¬ cijo prilepimo bočne opiate (št. 1 7). Tako pripravljene bočne stranice trupa obde¬ lamo in prebrusimo s finim brusilnim papirjem. Nato jih postavimo navpično na ravno podlogo in prilepimo rebra tru¬ pa (št. 5, 6, 7), nadaljujemo proti repu in prilepimo še druge prečne letve trupa (št. 16). Ko se lepilo posuši, na zgornjo (hrbt¬ no) stran trupa prilepimo oplato (št. 10). Tako pripravljen trup obrnemo na hrbet, pritrdimo z bucikami na načrt ter vlepimo še preostala rebra (št. 3 in 4) in prečne letve trupa (št. 16). Medtem, ko se lepilo suši, iz lipovine (topolovine ali sambe) izrežemo sprednji del (št. 2) - nos trupa in ga z leve in desne strani oblepimo z balzo (št. 1). Nato ga z epoksidnim lepi¬ lom (UHU plus endfest 300) prilepimo na rebro trupa št. 3. Ko se lepilo posuši, odvečni del nosu odrežemo in pobrusimo na ustreznofobliko, kot je prikazano na načrtu. Na trup prilepimo spodnjo strani¬ co (št. 1 1) in vložek (št. 18). Na spodnjo stranico trupa prilepimo smučko. Lepimo jo v dveh delih tako, da najprej prilepimo prvega, ko je lepilo suho, pa še drugega. Začasno, samo v štirih točkah, prilepi¬ mo pokrov trupa (št. 8). Trup lahko sedaj zbrusimo in oblikujemo tako, kot je pri¬ kazano na načrtu (Glej preseke A-A, B-B, C-C, D-D, E-E in F-F). Nazadnje vgradimo v trup še ploščico (št. 13) za pritrditev štartne kljuke in nosilce (okrogle palice - št.9] za pritrditev kril. Pokrov trupa (št. 8) pritrdimo na trup z elastikami. Smerni stabilizator Naredimo ga iz lahke in mehke 3 mm debele balze, razen delov št. 37 in 38, ki sta izdelana iz 1,5 mm debelih kosov balze, medsebojno zlepljenih s kontakt¬ nim lepilom (npr. UHU greenit). Vmes hkrati prilepimo dva kosa sintetične tka¬ nine, ki omogočata premik v levo ali des¬ no. Smerni stabilizator lahko sestavimo neposredno na načrtu. Sestavljenega pre¬ brusimo s finim brusilnim papirjem. Pred¬ njo in zadnjo letev oblikujemo tako, kot je prikazano na načrtu. Vse skupaj potem prilepimo na trup. Rebro (št. 35) vstavimo in prilepimo v utor na opiati trupa (št. 10). Pri tem pazimo, da je stabilizator prilepljen pravokotno na navpično os tru¬ pa. Nazadnje prilepimo še trikotnik (št. 36) ter pritrdimo krmilni vzvod (št. 45 a). Višinski stabilizator Izdelamo ga iz lahke 5 mm debele balze. Konstrukcija je preprosta, zato je potrebno narisati samo eno polovico. Prednjo in zadnjo letev stabilizatorja ter uške (št. 46, 47 in 53) z bucikami pritrdi¬ mo na načrt, jih med seboj zlepimo, nato pa vmes prilepimo še srednji del stabi¬ lizatorja (št. 52), trikotnike (št. 49, 50) in rebra (št. 51). Ko se lepilo posuši, stabi¬ lizator pobrusimo. Sprednji del in robove obrusimo tako, da dobimo profil, ki je prikazan na načrtu. Višinsko krmilo (št. 48) obdelamo v obliki trikotnika. Z mo¬ delarskim nožem ali skalpelom vrežemo v zadnjo letev stabilizatorja in v višinsko krmilo, utore za pritrditev šarnirjev (št. 55). Sarnirje vlepimo z lepilom za pla¬ stiko, ki veže na les (Isaplast L 530, Bison hart plastik kleber, Stralon in podobno), ko je model že prelakiran. Pri lepljenju oz. montaži šarnirjev je dobro, da os šarnirja narahlo naoljimo s strojnim o- Ijem. S tem preprečimo blokiranje šarnir- ia zaradi morebitnega učinkovanja lepi¬ la. Nazadnje na višinsko krmilo pritrdimo še krmilni vzvod (št. 54). Krilo Sestavljeno je iz dveh delov, ki sta medsebojno povezana preko t.i. bajonet- nega sklopa. Na jeklena nosilca s pre¬ merom 4 mm nataknemo krilo s pomočjo medeninastih cevk (št. 30), ki sta vlepljeni v obe polovici krila. Prednja letev je sestavljena iz dveh med seboj zlepljenih delov (št. 22 in 23). V zadnji letvi so zareze za rebra, globine 3 mm, ki jih spilimo s tanko pilico ali izrežemo s skalpelom oz. britvico. Dvo¬ delni nosilec izdelamo iz smrekovih letvic s presekom 5x5 mm, ki sta med seboj povezani z vstavki (št. 25). Rebra izreže¬ mo iz srednje trde balze, razen reber v bajonetnem sklopu in zaključnih reber, ki so iz 2 mm debele letalske vezane plo¬ šče. Sprednji del krila do nosilca je na spodnji in zgornji strani prekrit z lahko balzo (št. 3 1), prav tako tudi zadnji del krila pri bajonetnem sklopu. Krilo začne¬ mo sestavljati tako, da na načrt najprej z bucikami pritrdimo spodnjo oplato (št. 31), spodnji del nosilca krila (št. 24) in zadnjo letev ter na to lepimo rebra iz balze. Ko se lepilo posuši, prilepimo še prednjo letev (št. 23). Na tako priprav¬ ljeno krilo postavimo in prilepimo še spodnjo oplato bajonetnega sklopa ter prilepimo še preostala rebra (št. 20). Ko lepimo rebra centroplana, skoznje isto¬ časno potisnemo medeninasto cev (št. 30) in jo prilepimo z epoksidnim lepilom. Nato prilepimo po vrsti še zgornji no¬ silec, vse vstavke (št. 25), ojačitev V-loma (št. 26), zgornjo oplato (št. 31) in zgornjo oplato bajonetnega sklopa. Nazadnje rilepimo še prednjo letev (št. 22). Obli- ujemo še nos profila in zadnjo letev v trikotno obliko ter vso površino prebrusi¬ mo s finim brusilnim papirjem. Centro- plan krila je tako dokončan. Najbolje je, če ga gradimo v enem kosu in ga nato razrežemo na dve enaki polovici. Na¬ zadnje prilepimo še zaključna rebra (št. 4 • TIM 4 • december 1994 PRILOGA 19). Na podoben način izdelamo za¬ ključke za obe polovici krila (uški). Pri izdelavi ušk pazimo na kot, pod katerim postavimo rebro št. 21, ki je v stiku z enakim rebrom na centroplanu. Uški iz¬ delujemo vsako posebej in ju potem pri¬ lepimo na centroplan. Ne smemo po¬ zabiti prilepiti trikotnikov št. 29 in 32. Zunanji rob krila naredimo tako, kot je prikazano v načrtu (presek l-l). Prekrivanje modela Model prekrijemo s srednje debelim japonskim papirjem. Postopek prekriva¬ nja z japonskim papirjem je bil opisan v Timu št. 7/94. Površin, ki jih je potrebno zlepiti (zgornji del opiate trupa in delček površine na sredini višinskega stabiliza¬ torja) ne lakiramo in ne prekrivamo. RV-naprava V model sta vgrajena dva servomotor- ja. Njun položaj je nakazan v načrtu, pritrditev pa ne, ker je odvisna od vrste servomotorjev, ki jih imamo na razpola¬ go. Povezavo servomotorjev s krmili za smer in višino naredimo z drogovoma iz trde balze s presekom 10x10 mm. Na vsak konec palice namestimo in prilepi¬ mo jekleno žico 0 2 mm. Nanjo prispaj- kamo tulce z navojem in vanje privijemo vilice, s katerimi pritrdimo drogova na ploščici ali ročici servomotorja oz. krmil¬ na vzvoda. Krmilna drogova vgradimo v trup pred prekrivanjem. Vse druge skriv¬ nosti in nasvete za pritrditev in izvedbo pogona in povezav s krmili lahko najdete v knjigi "Kaj mora vedeti RC modelar", avtorja prof. dr. Rafaela Cajhna. Za ta model zadostuje akumulatorska baterija 4,8 V, 500 do 600 mAh, ki jo vgradimo v prednji del trupa. Spuščanje modela Pred spuščanjem moramo najprej pre¬ veriti položaj težišča modela. Vključimo oddajnik in sprejemnik ter preverimo delovanje smernega in višin¬ skega krmila. Ko to opravimo, lahko model spustimo. Za prvi preizkusni let si izberemo raven teren. Model primemo tako, da imamo krilo nad glavo. Usme¬ rimo ga proti tlom, oziroma proti točki, oddaljeni približno 20 metrov. Ko ga vržemo, model ne sme biti nagnjen v levo ali desno. Če je sunek normalen, bo mo¬ del odletel naravnost v predvideni smeri. Če sunek ni bil dovolj močan, bo model adel na nos, če pa je bil premočan, se o model najprej vzpel, nato pa omahnil in udaril z nosom ob tla. Prve polete in preizkus modela opravimo v mirnem vre¬ menu ali v lahnem vetru. Model lahko spuščamo tudi tako, da ga držimo nad glavo in začnemo teči proti vetru. Ko ne občutimo več teže modela, odmaknemo roko in model bo nadaljeval svoj let. Najbolje pa je, da se povzpnemo na manjšjo vzpetino in spustimo model na enak način kot na ravnini. Tako bo polet daljši in bomo jmeli več časa za opazo¬ vanje modela. Če se model takoj po star¬ tu strmo spušča, podložimo krilo s tanko ploščico, debelo nekoliko manj kot 1 mm. Če pa se model po normalnem startu vzpenja in nato pada ("pumpa"), pod¬ ložimo ploščico enake debeline pod sprednji rob horizontalnega stabilizator¬ ja. Kadar model zavija v levo ali desno, je vzrok temu lahko zvito oziroma po- TIMOV NAČRT 4 Načrt RV jadralnega modela HOT-94 v merilu 1 : 1 bomo izdali tudi kot TIMOV NAČRT, in ga lahko naročite na naslov uredništva: Revija TIM, Lepi pot 6, 61000 Ljubljana (Tel.: 061/213- 749). Cena načrta je 500 SIT, k tej pa prištejemo še stroške pošt¬ nine. Načrt vam bomo poslali po povzetju. Poleg tega imamo na zalogi še: TIMOV NAČRT 1 (motorni letalski RV-model Basic 4 Star) po ceni 496 SIT in TIMOV NAČRT 2 (RV-jadrnica Lipa I) po ceni 496 SIT. strani postavljeno krilo ali nenatančno pritrjen smerni stabilizator. Pri zvitem krilu je najbolje, da ga še enkrat prelaki- ramo in osušimo pritrjeno v šabloni. Če nam popravek ne uspe, ga še enkrat prekrijemo. Zavijanje modela lahko za¬ časno preprečimo z nastavitvijo osnovne¬ ga položaja ("trimanjem") smernega kr¬ mila. Za start modela z vrvico - visoki start s pomočjo škripca potrebujemo 0,8 do 1 mm debel laks dolžine do 200 m. Najprej pa poskusimo brez škripca, za kar zadošča samo 100 m laksa. Model vlečemo vselej proti vetru. Pri visokem startu naj nam pomagata dva pomočni¬ ka, eden pri vleki, drugi pa naj bo izkušen RV-modelar, ki bo opravil prvi polet z modelom. Startna kljuka je postavljena 40 mm pred težiščem. Če bi se model pri visokem startu slabo vzpenjal, jo lahko premaknemo nazaj proti težišču, vendar za največ 20 mm. Vsem, ki se boste odločili za gradnjo modela, želim veliko veselja in uspehov pri gradnji in seveda pri spuščanju mo¬ dela. Otokar Hluchy UGODNOSTI IN NAGRADE ZA STARE IN NOVE NAROČNIKE REVIJE TIM Za vse, ki želite prejemati revijo TIM na dom, objavljamo naročilnico. Lahko jo prefotokopirate ali kar prepišete in izpolnjeno pošljete na naslov: Tehniška založba Slovenije, d. d., Lepi pot 6, 61.111 Ljubljana. Prejeli boste položnico za plačilo naročnine ter si tako zagotovili nespremenjeno ceno revije, poleg tega pa še 20-% popust pri nakupu knjig in priročnikov naše založbe. Izmed izpolnjenih naročilnic, ki bodo najkasneje do 20. decembra 1994 prispele na naš naslov, bomo izžrebali tri dobitnike lepih knjižnih nagrad. Med novimi naročniki smo tokrat izžrebali tri: To so: Ožbej Košeljnik, Brdinje 34/A, 62390 Ravne na Koroškem, Maja Markon, Graščinska c. 15, 63312 Prebold in Denis Kebler, Borova vas 16, 62000 Maribor. Čestitamo! NAROČILNICA Nepreklicno (do pisne odpovedi) naročam revijo TIM. Naročnino bom poravnal po položnici. Ime in priimek: _ Naslov: Poštna številka in kraj: _ Datum: _ Podpis: Vse morebitne spore rešuje sodišče v Ljubljani NOVOLETNI POPUST Spoštovani naročniki revije TIM ! Poleg običajnih 20 % popusta, s katerim lahko kupujete knjige, priročnike in pojmovnike Tehniške založbe Slovenije, Vam za naročila s spodnjega seznama samo do konca tega leto priznavamo še dodatnih 5 % novoletnega popusta. Kupnino lahko poravnate v največ treh mesečnih obrokih. D. Bajt: VSEVEDNIK (predelano izdajo). 2940,00 Čuden, Snoj. RAKETNO MODELARSTVO . 3150.00 Koškin, Širkev.č: PRIROČNIK ELEMENTARNE FIZIKE.1260,00 T. Obersnu: STROJNO HLAJENJE IN GRETJE . 1575,00 V. A. W. Hiller: DELOVANJE MOTORNEGA VOZILA . 3360,00 Bronštejn, Semendio|ev. MATEMATIČNI PRIROČNIK . 2625,00 B. Kraut. STROJNIŠKI PRIROČNIK . 3990.00 Beriolini. leutert. ANATOMSKI ATLAS . 15750.00 E Osredečki POSLOVNI BONTON .2100.00 KEMIJA. SPLOŠNI PRIROČNIK. 4725,00 T Petouer: LEKSIKON RASTLINSKIH BOGASTEV . 9975.00 E. Marek. D. Žvab: PRIROČNIK ZA RACIONALIZACIJO V PROIZVODNJI .2100,00 Vej avtorjev: OKOLJE V SLOVENIJI.. 5975,00 L. Sole: ZGRADIMO MAJHNO ELEKTRARNO 1. IN 2. DEL . 525,00 L. Šole: ZGRADIMO MAJHNO ELEKTRARNO 3. DEL . 525.00 B.Klemenc ZGRADIMO MAJHNO ELEKTRARNO 4. DEL. 525.00 S. Rakčevič: ZGRADIMO MAJHNO ELEKTRARNO 5. DEL . 525,00 I. Volan: ZGRADIMO MAJHNO ELEKTRARNO 6. DEL. 525,00 A. Kostnopfel: TRANSPORT V INDUSTRIJI . 357,00 M Kos: KONSTRUKCIJSKA DOKUMENTACIJA.651,00 M. Kos: RAZVOJNE SMERI DVIGAL .819,00 K. Ishikovva: KAKO CELOVITO OBVLADATI KAKOVOST . 1575.00 M. Pšunder: OPERATIVNO PLANIRANJE . 1029.00 M. Pšunder: EKONOMIKA GRADBENE PROIZVODNJE . 945.00 D. Novak: VODA.1575.00 MIZARJENJE . 840.00 VAROVANJE AVTOMOBILA . 987.00 Več avtorjev: ENCIKLOPEDIJA NEPOJASNJENEGA .3150,00 N. A de Carlo: PSIHOLOŠKE IGRE . 2940,00 MLADINSKA ENCIKLOPEDIJA ZNANOSTI.2100,00 Delft, Botermons. Oker. MISELNE IGRE VSEGA SVETA. 3360,00 MOJA PRVA ENCIKLOPEDIJA. 1990,00 Slikovni pojmovnik BIOLOGIJA . 1260,00 Slikovni pojmovnik KEMIJA. 1260,00 Slikovni pojmovnik FIZIKA . 1260,00 Slikovni pojmovnik IZNAJDBE IN ODKRITJA . 1260,00 SPOLNA VZGOJA . 2499.00 ZGODOVINA V LETNICAH . 1575,00 Šolska encikloped !; a GEOGRAFIJA ..2100,00 SLIKOVNA ENCNLOPEDUA ŽIVALI . 5985.00 TISOČ NARAVNIH BIVALIŠČ . 2990,00 Slikanica MALČEK PALČEK . 1491,00 Golob, Florjančič. Tomšič: JAZ PA VEM. KAKO. 1201.00 M. Bon: ELEKTRONIKA ZA ZAČETNIKE . 420.00 J. Mlakar: DREVESA IN GRMI SLOVENIJE. 1540,00 TIM 4 • december 1994 • 5 MODELARSTVO NINA I RC z radijskim vodenjem V ladijskem modelarstvu so med najza¬ nimivejšimi modeli prav gotovo radijsko vodeni modeli čolnov in jadrnic. Ker so cene RV-naprave tudi pri nas vedno nižje, izbira druge modelarske opreme pa iz dneva v dan bogatejša, smo se odločili, da tudi NINO I RC nekoliko predelamo in vanjo vgradimo RV-napravo. Tako bodo lahko vsi tisti modelarji, ki so že izdelali model jahte NINA I RC in imajo RV- napravo, to z nekaj dodatnega truda tudi vgradili v svoj model ter tako prišli do ravno pravšnje barke za rekreacijo in demonstracijske nastope. Lahko pa bodo z njo tudi tekmovali v spretnostni vožnji. Namestitev RV-naprave in akumula¬ torskih baterij je odvisna od teže po¬ sameznih delov. Akumulatorske baterije postavimo vedno ob levo stran pogonske gredi. S tem odpravimo vrtilni moment vijaka. Težišče modela se nahaja 290 mm od zadnjega rebra. Na sliki 1 je prikazana približna razporeditev pogon¬ ske opreme in RV-naprave v modelu, na sliki 2 pa si lahko ogledate pogonski komplet in komplet RV-naprave. Pogonski del sestavljajo pogonska gred, kar¬ danska vez, elektromotor in akumula¬ torske baterije. Naloga pogonske gredi je prenašanje moči motorja na vodni vijak. Pogonska gred naj bo čim krajša in primerno debela, ker s tem zmanjšamo tresljaje in nihanja. Kardan je vez med motorjem in pogonsko gredjo, ki mora biti soosen z motorno gredjo, da bodo izgube pri prenosu moči čim manjše. Najpomembnejši del pogonskega sklo¬ pa je vodni vijak, ki moč motorja spremi¬ nja v premočrtno gibanje modela. Izbira najustreznejšega vijaka zahteva precej preizkušanja. Tudi pri izbiri druge pogonske opreme imamo veliko možnosti, ker je ponudba že v naših trgovinah z modelarskim mate¬ rialom zelo pestra, zato je dobro, da tudi to opremo premišljeno izberemo. Od nje sta v veliki meri odvisni hitrost in trajanje vožnje modela. Za pogon modela jahte NINA I RC je primeren že legendarni Mabuchi 540, zelo dobra pa bi bila kas¬ nejša izpeljanka, elektromotor SPEED 500 BB, ki ga izdeluje in prodaja firma Graupner. Deluje v napetostnem ob¬ močju od 4,8 do 8,4 V, njegova delovna napetost je 7,2 V, v prostem teku se vrti s 34.000 obrati na minuto, njegov največji izkoristek je 78 % in prenese tok 1 8 A. Ker pa ima precej veliko porabo v prostem teku, ga moramo napajati z aku¬ mulatorskimi baterijami, ki imajo nazivno kapaciteto 2,0 Ah ali več. Primerna je vsaka pogonska gred s premerom 4 mm, njena največja dolžina pa je že narisana na načrtu. Z vodnim vijakom X-35 bi model dosegel precejšnjo hitrost in bi ga z do¬ bro napolnjenimi akumulatorskimi bateri¬ jami lahko vozili približno petnajst minut. Za radijsko vodenje modela jahte NINA I RC lahko uporabite katerokoli napravo z dvema funkcijama. Kot smo že omenili, si lahko na sliki 1 ogledate prib¬ ližno razporeditev posameznih delov o- preme za radijsko vodenje, ki jih mora¬ mo vgraditi v model. Ne bo odveč, če jih še enkrat naštejemo. To so servomeha- nizem za premikanje krmila, servomeha- nizem za premikanje mehanskega regu¬ latorja hitrosti (kadar uravnavamo hitrost z elektronskim regulatorjem, tega ser- vomehanizma ne potrebujemo), sprejem¬ nik, akumulator za napajanje sprejemni¬ ka, stikalo za vključitev sprejemnika ter * Slika 1. Predvidena razporeditev pogonske opreme in radijskega vodenja Slika 2. Radijsko vodenje in pogonska opre¬ ma : 1 - oddajnik, 2 - sprejemnik z anteno, 3 - akumulator za sprejemnik, 4 - stikalo, 5 - mehanski regulator Hitrosti firme Simprop, 6 - elektronski regulator hitrosti Rotkraft 100 firme Robbe, 7 - elekromotor, 8 - pogonska gred s kardanom, 9 - akumulatorske baterije 1 - nosilna plošča za servomehanizma in mehanski regulator hitrosti 2 - pritrdilo nosilne plošče S - izreza za servomehanizma R - mesto, kamor pritrdimo mehanski regulator hitrosti 6 • TIM 4 • december 1994 MODELARSTVO Slika 3. Pri razporeditvi opreme je bolje prestaviti akumulatorske baterije na levo stran pogonske gredi, ker tako zmanjšamo vrtilni moment vodnega vijaka. povezavo med akumulatorjem, sprejem¬ nikom in zunanjo anteno, ki jo pritrdimo na palubo. Anteno naredimo iz jeklene žice, debele od 0,5 do 0,8 mm. Na risbi je pod 1 narisana nosilna lošča, na katero pritrdimo oba servome- anizma (S) in mehanski regulator hitrosti (R). Kadar uporabimo elektronski rav- nalec hitrosti, ga samo postavimo na to mesto in utrdimo. Nosilno ploščo (1) izrežemo iz 3 mm debele vezane plošče, nosilec (2) pa izdelamo iz 10 mm debe¬ lega lipovega ali sambovega lesa in ga nalepimo na desno polovico dna. Nanj z dvema samoreznima vijakoma privijemo nosilno ploščo. Nato s povezavami, ki smo jih naredili iz 2 mm debele varilne žice ali pa smo jih kupili v modelarski trgovini, povežemo servomehanizem, ki ga krmilimo z levo roko (naprej-nazaj) z mehanskim regulatorjem hitrosti, druge¬ ga pa s krmilom tako, da sta oba v ničel¬ ni legi. Sprejemnik preko stikala povežemo z akumulatorjem za napajanje sprejemni¬ ka, motor pa z akumulatorskimi baterija¬ mi preko regulatorja hitrosti. Sprejem- niško anteno povežemo z anteno, ki smo jo pritrdili na palubi. Nato vključimo naj¬ prej oddajnik in šele potem sprejemnik ter pogledamo, ali se ladijski vijak lahko prosto vrti. Preverimo delovanje vseh delov modela. To opravimo kar na stojalu v delavnici. Ko je preizkus končan, naj¬ prej izključimo napravo za radijsko vo¬ denje; najprej sprejemnik in nato oddaj¬ nik. Če je vse dobro delovalo, je model pripravljen za prvo vožnjo na vodi. Roman Zupančič Akumulatorji NiMH v modelarstvu Akumulatorji NiMH (nikelj-kovinski hi¬ drid) so bili v reviji TIM 93/94 št. 2 že predstavljeni, zato jih ne bi ponovno opisoval. Njihova bistvena prednost pred akumulatorji Ni-Cd je dvakrat večja na¬ zivna kapaciteta za isti volumen, hkrati pa ne vsebujejo strupenega kadmija, za¬ to so ekološko neoporečni. Tovrstni akumulatorji so se pojavili tudi po trgovinah z modelarskim materialom, zato sem pričel razmišljati o njihovem nakupu. To so na primer akumulatorji znane firme Hobbico, ki jih prodaja pod imenom HydriMax. Na voljo so tako po¬ samezne celice, kot tudi že narejeni aku¬ mulatorski paketi za različne napetosti. Vprašanje, ki sem si ga postavil, je bilo, ali nadomestim celice Ni-Cd v RV- oddajniku in sprejemniku s celicami NiMH? Vabljivo je dejstvo, da bi se dalo s temi akumulatorji čas delovanja RV- oddajnika ali sprejemnika podaljšati za vsaj 50 %. Bil sem v dilemi, saj bi moral narediti nov polnilnik. Razlika med aku¬ mulatorji Ni-Cd in NiMH je tudi ta, da ko so polni, napetost akumulatorjev ostane ista tudi med fazo prepolnjenja, pri aku¬ mulatorjih Ni-Cd pa začne napetost pa¬ dati. Pa še dobro, da se nisem prenag¬ lil. Pobrskal sem po dostopnih virih, kjer sem dobil precej jasen odgovor. Teh celic za zdaj v modelarstvu še ne bom upo¬ rabljal! Vzroki za to so: - Močno samopraznjenje celice NiMH, posebno pri povišani temperaturi (npr. vroča poletja) - vsaj 25 % nazivne kapacitete na mesec pri 20° C. - Občutljivost na mehanske vibracije (modeli letal in trdi pristanki, trki mode¬ lov). - Rahlo puščanje celic. Elektrolit, ki se izliva iz celice, počasi korodira priključ¬ ne žice in izolacijsko plastiko. - Kot sem že omenil, potrebujejo dru¬ gačen tip polnilca. Sicer je na tržišču že nekaj integriranih vezij, ki so narejena prav za to, na primer vezje Maxim 71 3. So pa ta še redka in težko dostopna. - Celice ne moremo polniti, hitreje kot s tokom 1C (C nazivna kapaciteta v Ah). Zato odpade hitro polnjenje na terenu in zadnjo minuto pred tekmo. - Notranja upornost celic je 3-4-krat višja, kot jo imajo enake celice Ni-Cd. To pomeni, da se bodo obremenjene celice med delovanjem bolj segrevale. - Dostopnih je samo nekaj velikosti ce¬ lic. - Manjše število polnilnih ciklov. Pri¬ jatelj, ki je pred časom kupil takrat še zelo drage celice NiMH in jih dal v pre¬ dal, je čez čas, ko jih je hotel napolniti, ugotovil, da so celice neuporabne. - Višja cena. V katalogu trgovine Tower Hobies iz ZDA za leto 1994 je cena ene celice HydriMax AA 1200 4,99 USD, celica Ni-Cd Sanyo AA 600 pa stane 1,79 USD. Uporabljal bom kar celice Ni-Cd, na dobre NiMH pa bom še malo počakal, da bodo odpravljene opisane napake. Dr. Janez Holc MLADI TEHNIK NOVA TRGOVINA Z MODELARSKO OPREMO KOMPLETI MODELOV: - JADRNICE P, G. M - Čolni mč - JADRALNI MODELI A1, A2 IN A3 - GUMENJAKI - RAKETNI MODELI IN MOTORJI - FISCHER TECHNIK ORODJE PROXXON VLAKI MARKLIN-1, HO, Z KOMISIJSKA PRODAJA VLAKOV HO IN N TER OSTALE MODELARSKE OPREME ■ BTC, Hala D, Letališka 3, Ljubljana tel.: 061/18-51-058 Odprto: ob delavnikih od 9.00 do 19.00 ob sobotah od 9.00 do 13.00 -fr REMIKO TIMOVI OGLASI PRODAM nerabljen motor za čolne Moki RC 6,5 cm 3 /l,75 kW za 150 DEM in malo rabljen starte/ Robbe 60 za 110 DEM. Igor Železen Cernelavci, Gorička ul.30, 69000 Murska Sobota Tel.: (069) 26-294 (zvečer) PRODAM dvokanalno RV-napravo Robbe-Futaba z baterijami ter jadralni model Filius za 300 DEM. Gregor Obreza Tržaška 11 1 61370 Logatec Tel.: (061)741-195 PRODAM tekmovalni model čolna seamaster. Cena po dogovoru. Klemen Humer Tel.: (061) 735-175 POCENI PRODAM 4-kanalno RV-napravo vario- prop (4 servo, baterije, pult). Roman Slivnik Rateče 109 b 64283 Rateče Tel.: (064) 876-132 TIM 4 • december 1994 • 7 PRILOGA Sobni model "Papir 35" Sobno modelarstvo je na žalost precej zapostavljena panoga in zato je gornji naslov nekoliko nenavaden za tiste, ki se s sobnimi modeli še niso srečali. Po¬ glejmo najprej, kaj piše v Športnem pra¬ vilniku FAI o kategoriji sobnih modelov F1 D. Definicija To so leteči modeli, ki lahko letijo samo v zaprtih prostorih. Poganja jih motor v obliki navite gume. Ti modeli izkoriščajo vzgon, ki nastaja na nepomičnih površi¬ nah, pri čemer je izključena sprememba zakrivljenosti in vpadnega kota profila krila med poletom. Lastnosti Delimo jih na dve vrsti: 1. Sobni medeli; prekriti s papirjem, pri katerih je največja dovoljena razpetina kril 350 mm. Druge omejitve (v zvezi z maso modela in gumo) za te modele niso predpisane. 2. Sobni modeli, prekriti z mikrofil¬ mom, t.i. kategorije svetovnih prvenstev (F1D). Pri. teh je razpetina kril omejena na 650 mm, masa modela (brez gumi¬ jastega motorja) pa ne sme biti manjša od 1 g. Masa gume ni predpisana. Ome¬ jitev ne velja za poskuse postavljanja rekordov. Sobno modelarstvo nam ponuja široke možnosti eksperimentiranja s prosto lete¬ čimi modeli. Z izdelavo tega sobnega modela pridobimo praktične in teoretične izkušnje, model pa nam bo tudi v zaba¬ vo.. Že iz imena je razvidno, da gre za model z razponom 35 cm, ki je prekrit s papirjem (slika 1). Slika 1. Sobni model Oglejmo si njegove značilnosti. Kon¬ strukcija modela je samonosna in dovolj robustna, da ne potrebuje sicer običajnih ovezav za učvrstitev baldahina in krila, i jih srečamo pri večjih sobnih modelih. Ker je model dovolj čvrst, je za začetnike še posebno primeren. Čeprav je zaradi svojske nesimetrične konstrukcije videti nekoliko čuden, odlično leti. Za njegovo izdelavo potrebujemo zelo malo gradiva, zato je cena zanemarljiva. Priprave na let in reglaža so tudi za začetnika po¬ vsem preproste. Priprava na izdelavo modela Za nemoten potek dela je najbolje, da si vnaprej pripravimo vse, kar bomo potrebovali: material za izdelavo mo¬ dela, orodje, pribor, šablone in kalupe. Potrebujemo lahko balzo različnih debelin (1, 1,5 ter 3 mm), iz katere bomo izdelali naslednje sestavne dele: - nosilci kril (1,5 x 2 x 130 mm) - 6 kosov - rebra (1,5 x 20 x 80 mm) - 1 kos (potrebujemo 9 reber) - horizontalni in vertikalni stabilizator (1,5 x 2 x 190 mm) - 6 kosov - zadnji del trupa in baldahin (1,5 x 3 x 130 mm) - 4 kosi - sprednji del trupa (3 x 3 x 220 mm) - 1 kos - nosilec propelerja (3 x 3 x 80 mm) - 1 kos - lopatice propelerja (1 x 25 x 70 mm) - 2 kosa V primeru, da nimamo 3 mm debele balze, lahko zlepimo dva trakova z mera¬ mi 1,5 x 220 mm. Trup bo pač malo tež¬ ji, zato pa dosti močnejši. Pred začetkom izdelave je priporočljivo razrezati balzo na predvidene mere in izrezati rebra. Poleg balze pripravimo še: - majhno perlico (preluknjano kroglico) za ležaj propelerja - 1 kos - 10 cm dolgo jekleno žico 0 1,4 mm za kljuko na trupu in os propelerja - aluminijasto pločevino (0,4 x 3 x 100 mm) za nosilec propelerja - polovico pole tankega, lahko tudi barvnega japonskega papirja (12 g/m 2 ) - acetonsko ali podobno lepilo (UHU- hart) - tanko nit za ovijanje, ki je lahko iz najlonske nogavice. (Lahko jo nadomesti¬ mo z japonskim papirjem.) - modelarsko gumo s presekom 1 x 1 mm, dolgo 900 mm Orodje in pribor Razen običajnega orodja, kot so kom¬ binirane klešče, kladivo in podobno, potrebujemo tudi: - skalpel ali britvico - tanko šilo (lahko je narejeno iz ši¬ vanke) - na ploščico prilepljen vodobrusilni papir zrnatosti 360, 400 in 600 - tanke bucike s plastičnimi glavicami - selotejp - ščipalne klešče za žico - okrogle koničaste klešče - ostre škarje - šablonsko desko Kalupi in šablonska deska Sobne modele izdelujemo iz tankih in posebno lahkih balzovih letvic, ki so tako občutljive in krhke, da moramo biti pri delu zelo previdni in potrpežljivi. Delo si lahko olajšamo s posebnimi priročnimi pripomočki, ki jih izdelamo za vsak tip modela posebej. Kalup za krilo je poseb¬ ne oblike, za izdelavo drugih delov mo¬ dela pa lahko uporabimo običajno ravno šablonsko desko. Slika 2/3. Kalup za izdelavo krila Zaradi kompenzacije velikega vrtilne¬ ga momenta propelerja je skrajni spred¬ nji rob levega ušesa dvignjen za 25 mm v primerjavi z zadnjim. Model zato leti v levih zavojih. Da bi zagotovili potrebno zvitje, ta del sestavimo iz letvic, centralni del in desno uho pa naredimo iz ravnih plošč. Material za izdelavo kalupa je lahko trda balza, ča pa je nimamo, lahko uporabimo lipov ali topolov les. Kalup mora biti dovolj velik, da lahko lažje delamo. Material za izdelavo kalupa naj bo debel približno 10 mm. Opore za kalup imajo naslednje mere: - za desno uho: 40 x 100 mm, - za levo uho: spredaj 55 mm, zadaj 25 mm, dolžina je 100 mm. Postavimo jih na koncih ušes (slika 2). Slika 2/1. Podpora levega ušesa 8 • TIM 4 • december 1994 PRILOGA Slika 2/2. Podpora desnega ušesa Na kalup najprej prerišemo načrt mo¬ dela ali pa. prilepimo kar načrt. Na vsa mesta lepljenja prilepimo selotejp, da se model ne prilepi na podlago. Profil krila je del krožnice in zato enak, če ga gledamo od spredaj ali od zadaj. Lahko sicer izberemo kak drugačen, bolj "mo¬ delarski" profil (laminaren ali turbulen¬ ten), vendar razlike v letu ne bomo opa¬ žih. Šablona za izdelavo reber je pri¬ kazana na načrtu. Lahko jo naredimo iz tanke vezane plošče ali kartona (slika 3). Kot šablonsko desko lahko uporabimo vsako ravno in gladko desko iz mehkej¬ šega lesa (lipa, topol, smreka). Na njej sestavljamo vse ravne dele (slika 4). Slika 4. Šablonski deski Izdelava modela Krilo Rebra in nosilce izrežemo natančno v mero. Nato najprej postavimo nosilce centroplana in ušes, nato pa še zadnje¬ ga. Spoje na pregibih prilepimo, nato postavimo rebra in jih prav tako prilepi¬ mo. Skrajni dve rebri prilepimo v ležečem položaju. Nosilcev pri pritrjevanju na kalup nikakor ne smemo prebadati, ker s tem zmanjšamo njihovo nosilnost. Bucike zabadamo tik ob njih. Skelet snamemo s kalupa, ko je lepilo suho. Vse spoje še enkrat premažemo z lepilom, ter kon¬ strukcijo spet pričvrstimo na kalup, da se posuši. Pritrjena mora biti_ zato, da se med sušenjem ne skrivi. Če nanesemo večjo količino lepila, kot je potrebno, lahko pride do naknadnega krivljenja tanjših delov konstrukcije. Trup in rep Trup je sestavljen iz dveh delov: spred¬ njega z nosilcem krila in gumijastim motorjem ter zadnjega, ki nosi repne površine. Oba dela sestavimo na šablon¬ ski deski. Osnova sprednjega dela trupa je letvi¬ ca z merami 3 x 3 x 220 mm, ki jo pritrdi¬ mo na načrt, napet na šablonski deski. Pristavimo še zgornjo letvico (1,5 x 3 x 100 mm), na katero se lepi krilo, nato pa obe povežemo s podpornimi letvicami. Spoje zalepimo in pustimo, da se posuši¬ jo. Tak način povezave zgornje letvice - nosilca krila in spodnje letvice - nosilca gumijastega motorja, spominja na most¬ no konstrukcijo in onemogoča krivljenje ali lom letvice, na kateri je navita guma. Zadnji del trupa je letvica z merami 1,5 x 3 x 130 mm, ki jo navpično pritrdimo na šablonsko desko. Vertikalni stabilizator je narejen iz letvic s presekom 1,5 x 2 mm in ga prilepimo na spodnjo stran nosilca. Spoje okrepimo z lepilom. Horizontalni stabi¬ lizator sestavljamo na šablonski deski tako, da najprej pritrdimo obe daljši letvi¬ ci, potem pa mednju prilepimo krajše. Oba stabilizatorja sestavimo (zlepimo) šele po prekrivanju in nato spojimo s sprednjim delom trupa. Za pritrditev gumijastega motorja na modelu sta potrebni kljukici in žična os. Zvijemo ju iz jeklene žice s premerom 0,4 mm. Obliki obeh sta prikazani na ris¬ bah 5/1 in 5/2. Zadnjo kljuko prilepimo Risba 5/1. (levo) Zadnja kljuka Risba 5/2. (desno) Sprednja žična os na koncu sprednjega dela trupa, spoj ovi¬ jemo s tanko nitjo in tanko premažemo z lepilom. Sprednjo kljuko (žično os ali os propelerja) zaradi lažjega vrtenja spelje¬ mo skozi nosilec, ki ga izdelamo iz alu¬ minijaste pločevine debeline 0,4 mm (ris¬ ba 6). Prilepimo ga na sprednji del trupa Risba 6. Aluminijast nosilec propelerja in prav tako ovijemo z nitjo, da ga sila navitega gumijastega motorja ne more odtrgati. Propeler Sklop propelerja sestavljajo centralna prečka, dva kraka, žična os, majhna pre¬ luknjana kroglica (ležaj) in kovinski nosilec propelerja. Sklop propelerja izde¬ lamo takole. Središčna prečka je nareje¬ na iz balzove letvice 3 x 3 x 80 mm. Točno v sredini z drobnim svedrom zvrta¬ mo luknjico z enakim premerom, kot ga ima žica, iz katere je narejena os. Na koncih prečke pod kotom 40° zarežemo in pobrusimo 10 mm globoka utora za kraka propelerja (risba 7). Kraka prope- Risba 7. Določanje kota 40° na centralni preč¬ ki - nosilcu krakov propelerja lerja izrežemo iz 0,8 mm debele balze in ju zbrusimo na potrebno debelino. Kraka sta lahko ravna ali pa ukrivljena. Propeler z ukrivljenimi kraki bolje izkorišča moč gumijastega motorja, zato se odločimo za slednjega. Kot v korenu kraka prope¬ lerja je večji in se proti koncu zmanjšuje. Primerno zakrivljenost dobimo, če za kalup uporabimo valj s premerom 60-70 mm (pivska steklenica), krak pa postavi¬ mo pod kotom 15° glede na os valja. Balza se laže zvija in bolje obdrži obliko, če jo prej dobro navlažimo. Ce jo na¬ vlažimo z alkoholom, se potem hitreje posuši. Namočeno balzo položimo na kalup v najprimernejšem položaju in čez ovijemo dva do tri sloje papirja, ki ga pritrdimo s selotejpom ali elastiko. Montaža sklopa propelerja Žično os potisnemo skozi odprtini v alu¬ minijskem nosilcu, nanjo nataknemo naj¬ prej ležaj (perlica), nad njim pa še prope¬ ler. S ploščatimi kleščami zvijemo spred¬ nji konec žice tako, kot je prikazano na risbi 5/2, in ga vtisnemo v središčno prečko. Spoj z obeh strani dobro zlepimo (slika 8). Pred uporabo moramo propeler uravnotežiti. Propeler je uravnotežen ta¬ krat, kadar se po končanem vrtenju ved¬ no ustavi v vodoravnem položaju. Urav¬ notežimo ga z brušenjem. Gumijasto nit zvežemo tako, da skupaj primemo oba konca, ju napnemo, ovijemo s tankim sukancem in močno zavežemo. Na gumi lahko naredimo tudi vozel, ki pa ne sme TIM 4 • december 1994 • 9 PRILOGA drseti. Ko je gumijasti motor odvit in visi na nosilcih, ne sme biti ohlapen niti pre¬ več napet. Prekrivanje in sestavljenje Model prekrivamo s tankim belim ali barvnim japonskim papirjem (12 g/m 2 ). Konstrukcijo takega modela prekrivamo samo z zgornje strani. Krilo in horizontal¬ ni stabilizator prekrivamo, dokler sta še na kalupu. Dobro je, če ostaneta rahlo prilepljena na zaščitni foliji (selotejpu). Pred prekrivanjem izdremo bucike, od¬ stranimo odvečno lepilo in pobrusimo neravnine. Kose papirja izrežemo malo večje od delov modela, ki jih prekrivamo. Papir postavimo na konstrukcijo in (po¬ navadi na srednjem rebru) prilepimo z nekaj kapljicami razredčenega aceton- skega lepila ali nitrolaka. Tako učvrščen papir nato enakomerno prilepimo po celotni konstrukciji. Za prekrivanje lahko uporabimo tudi drugo vodotopno lepilo, ki ga nanašamo z majhnim čopičem. Prekriti deli modela ostanejo učvrščeni na kalupu tako dolgo, dokler se lepilo po¬ polnoma ne posuši. Tako se izognemo Krivljenju konstrukcije. Papir na sobnih modelih se zaradi napenjanja ne vlaži niti ne lakira, ker se sicer konstrukcija izobliči ali celo polomi. Vertikalni stabi¬ lizator prekrijemo s tiste strani, ki je bila na šablonski deski. Model sestavljamo po naslednjem za¬ poredju: Horizontalni stabilizator posta¬ vimo na šablonsko desko tako, da je papir zgoraj, nosilec repa z vertikalnim stabilizatorjem pa prilepimo čez srednje rebro. Nato zadnji nosilec z obema sta¬ bilizatorjema odklonimo za 15 mm iz osi sprednjega dela trupa (merjeno na koncu zadnjega dela trupa) in ga prilepimo na sprednji del. Model je videti, kot da je v sredini zlomljen (slika 9). Končno na baldahin prilepimo še krilo in to čisto na zadnjem koncu. Pri tako Slika 9. Zadnji del trupa je za 15 mm odklo¬ njen glede na sprednjega. prilepljenem krilu mora biti težišče mode¬ la z gumijastim motorjem vred oddaljeno 40 mm od sprednjega roba krila. To odmerimo tako, da model na tem mestu podpremo z nožem ali podobnim ostrim predmetom. Model mora ostati v vodo¬ ravnem položaju. Priprave za let Pred startom moramo preveriti, ali je težišče modela na mestu, ki je označeno v načrtu. Prav tako moramo ugotoviti, ali je sprednja leva stran krila dovolj dvig¬ njena in gumijast motor namazan. Guma ostane dalj časa uporabna, če jo občas¬ no namažemo z ricinusovim oljem, gli¬ cerinom ali s kremo za roke. Z mazanjem se zmanjšuje trenje gume, zato taka lah¬ ko sprosti več akumulirane energije od nenamazane. Gumijast motor navijemo tako, da z levico primemo model za trup čim bliže sprednjemu delu, s kazalcem desnice pa obračamo propeler v smeri, nasprotni vrtenju propelerja. Pri prvih le¬ tih gume ne navijemo do konca, zadošča 50-100 obratov propelerja. Model spu¬ ščamo tako, da z desnico primemo za sredino trupa, z levico pridržimo krak propelerja, dvignemo model nad glavo in ga spustimo vodoravno, brez metanja, ker se sicer model lahko zlomi. Ce se model blago vzpenja v krogih s preme¬ rom 4-5 m, lahko motor navijemo do kon¬ ca (250 navojev). Reglaža Med reglažnimi leti lahko pride do naslednjih napak. Prvi primer: Model se naglo povzpne, izgubi hitrost in sede na rep. Napako odpravimo tako, da zmanjšamo kot na levi strani krila (izhodni rob malo dvignemo). Če to ne pomaga, zmanjšamo premer krogov z odklonom smernega stabilizatorja ali pa zvijemo repni nosilec malo navzdol. Drugi primer: Model se strmo spušča na levo stran. Napako odpravimo s povečanjem kota levega dela krila (izhodni rob malo spu¬ Slika 10. Sobni model v letu stimo). Če to ne pomaga, nekoliko po¬ večamo radij kroženja s pomikanjem ver¬ tikalnega stabilizatorja v desno ali pa zvijemo repni nosilec malo navzgor. Tretji primer: Model dobro kroži, vendar se ne vzpe¬ nja. Napako odpravimo s povečanjem vpadnega kota, tako da zvijemo repni nosilec navzgor. V skrajnem primeru skrajšamo gumijast motor oz. dodamo eno ali več gumijastih niti. Levo kroženje modela dosežemo s pomikanjem trikotne¬ ga dela smernega stabilizatorja v levo stran. Prostori za spuščanje in tekmovanja Začetniške sobne modele lahko spu¬ ščamo kar v razredih ali pa še bolje v telovadnicah. Primeren je pravzaprav vsak zaprt prostor visok do 5 m, v ka¬ terem lahko model prosto kroži in ne udarja prepogosto v ovire, kot so luči ali podobno. Za sobne modele, prekrite s papirjem, dolžina leta ni omejena. Tekmovanje organiziramo tako, da vsak tekmovalec opravi 3 do 6 poletov, odvisno od orga¬ nizatorja tekmovanja. Za uvrstitev posa¬ meznika štejejo rezultati dveh najboljših letov. Izjemoma lahko, kadar ie vreme popolnoma mirno, sobne modele spu¬ ščamo tudi zunaj (slika 10). Literatura - G. Ranči n: Uvod u zrakoplovno i raketno modelarstvo - ABC Tehnike št. 322/89 - Športni pravilnik F A! - Komplet CVM Egon Engelsberger TIMOVI OGLASI PRODAM commodorja s kasetnikom ali zamenjam za nintenao gameboy z vsaj dvema moduloma. Simon Resnik Gobnik 43 61274 Gabrovka Tel.: (061) 871-064 (po 14. uri) PRODAM digitalni voltmeter za vgradnjo, (3,5 digita), LED z IC L7107. Cena je 2800 SIT. Janez Hren Masarykova 8 61230 Domžale 10 • TIM 4 • december 1994 MODELARSTVO Natančni ročni brusilnik Kako težko je poravnati konce letvic, ki se morajo natančno prilegati med seboj, zbrusiti spoj uške in centroplana, ki se stikata pod natančno določenim kotom, ali pa samo poravnati robove stabiliza¬ torjev iz balze, vedo ne samo začetniki, temveč tudi izkušeni modelarji. Treba je precej truda in pazljivosti, da robove natančno in naravnost pobrusimo ter da na spoju ne zazeva vrzel. Takim in podobnim težavam smo zlah¬ ka kos s pomočjo natančnega ročnega brusilnika (slika 1), preproste priročne na¬ pravice, ki nam neverjetno olajša delo ter prihrani čas. Z malo truda, predvsem pa poceni si jo lahko izdelamo sami. Ne bo¬ ste verjeli, kakšna pridobitev bo to za va¬ šo modelarsko delavnico. Tisti modelarji in maketarji, ki so si ga že naredili, bi lahko potrdili njegovo vsestransko upo¬ rabnost, med drugim tudi pri raznih do¬ mačih popravilih. Glede natančnosti bru¬ šenja pa se z njim ne morejo primerjati tudi razni miniaturni električni brusilniki. Slika 1 Natančni ročni brusilnik je namenjen predvsem za hitro in natančno brušenje posameznih ali več enakih drobnih de¬ lov, kot so letvice, profili ali plošče iz lesa in umetnih mas. Primeren je tudi za fino obdelavo drobnih kovinskih delov, za zahtevna opravila, kot je poravnavanje koncev cevi ali profilov. Pri tem moramo seveda uporabiti ustrezen brusilni papir. Brusilnik lahko uporabljamo tudi za pri¬ pravo in obdelavo delov za plastične ma¬ kete. Izdelava brusilnika Obstajajo različne vrste in velikosti brusilnikov, ki so lahko izdelani iz raz¬ novrstnega materiala. Vsem pa je skupna možnost nastavitve kota, pod katerim po¬ dajamo obdelovance. Naš brusilnik bomo izdelali iz 5 mm debele vezane plošče ali lesonita, iz česar bomo izrezali osnovno ploščo ali podlago (1) in delovno ploščo (2 in 3), ki bo nanjo prilepljena. Kot kladico (8), na kateri je napet brusilni papir, bomo upo- 11 58 x 200 mm 9 0,5 x 6 x 100 mm 12 4x182 mm □ 1 5 x 220 x 200 mm KOSOVNICA TIM 4 • december 1994 • 11 MODELARSTVO Krožna žaga MB 410 je namenjena za natančno žaganje drobnih delov iz lesa in plastike ter predstavlja nepo¬ grešljiv del opreme vsake modelarske delavnice. Omogoča učinkovito žaga¬ nje lesa do globine 6 mm ter plastike do 2 mm. Največja hitrost rezanja je 12.500 vrtljajev v minuti, ki pa jo lahko zmanjšamo s pomočjo MINICRA- FTOVIH nastavljivih transformatorjev. Strojček poganja zračno hlajen elek- tromotorček z največjo močjo 100 W, ki deluje pri delovni napetosti od 8 do 12 V. Vgrajen je v ohišje iz masivne plastike. Žaga ima masivno kovinsko mizico, ki omogoča zanesljivo podajanje in na¬ tančen razrez. Na spodnjem in zgor¬ njem robu mizice je vtisnjena skala, s katero si pomagamo pri nastavljanju vzdolžnega vodila, ki ga lahko s po¬ močjo vijaka pritrdimo na mizico. Preč¬ no vodilo z nastavljivim kotomerom je namenjeno za žaganje pod kotom. Ža varnost pri delu skrbi ščitnik iz prozorne plastike, ki z vseh strani pokriva žagni list, zato žago lahko brez strahu uporabljajo tudi otroci. V kompletu sta dva žagna lista za grobi in fini razrez. Žagico smo preizkusili med drugim tudi tako, da smo s finim žagni m listom poskusili prečno žagati balzo, material, ki ga v modelarstvu najpogosteje upo¬ rabljamo. Čeprav je fist razmeroma grobo ozobljen, je bil rez pri visokih obratih presenetljivo gladek. Žal lista za barvne kovine in umetne mase, ki bi se v tem primeru še bolje izkazal, ni v kom¬ pletu in ga moramo posebej kupiti. Z njim seveda lahko prežagamo tudi drobne kovinske profile in pločevino. Strojček moramo pred uporabo najprej z vijaki pritrditi na podlago ali ga kako drugače vpeti na delovno mizo, sicer žaganje zaradi vibracij ni možno. Morda se bo komu zdela delovna mizica premajhna, ali pa kotomer na prečnem vodilu premalo natančen. V primerjavi s podobnimi hobi strojčki to sicer morda drži, zato pa za svojo ceno (11.840 SIT brez p. d.) MB 410 ned¬ vomno ponuja največ in v tem smislu prekaša ostale. Omenjene pomanj¬ kljivosti, če iih sploh lahko tako imenuje¬ mo, pa lahko vsak modelar, po lastni želji in potrebah ter brez posebnega tru¬ da, sam odpravi in dopolni. Osnovni tehnični podatki za krožno žago MINICRAFT MB 410 Napetost: Moč: Število vrtljajev brez obremenitve: Največja globina rezanja: Možnost nastavitve kota rezanja: Velikost žagnih listov: list za umetne mase in barvne kovine list za les in umetne mase list za les Priključna vrvica (kabel): Dolžina priključne vrvice: Masa: 12 V 100 W 12.500/min les - 6 mm, plastika - 2 mm od 0-90° 0 50 mm (106 zob) 0 60 mm (84 zob) 0 60 mm (52 zob) normalna 1,8 m 900 g KUPON ZA BREZPLAČEN CENIK IN VSE OSTALE INFORMACIJE Ime in priimek:--- Naslov:_:--- Kraj in poštna št.: Prosim, pošljite mi: □ cenik za natančno orodje MINICRAFT \ □ cenik celotnega programa orodij Black & Decker ^ BLACK Sl DECKER MINICRAFT Čitljivo izpolnjen kupon, ki ga lahko tudi prepišete ali prefotokopirate, pošljite na naslov: G-M&M, d.o.o., Brvace 11,61290 Grosuplje. rabili votel, aluminijast, kvadratni profil s presekom okoli 40 x 40 mm. Potrebovali bomo še manjši plastičen kotomer (5) ter tri vijake M4 (1 3) s krilnimi maticami (1 4) in podložkami (15). Najprej izžagamo iz vezane plošče podlago (1) z merami (220 x 200 mm). Vezano ploščo lahko žagamo ročno, z rezljačo, ali pa s pomočjo miniaturne krožne žage MINICRAFT MB 410, ki jo pri nas prodaja firma GM&M, d.o.o. iz Grosuplja, generalni zastopnik za izdel¬ ke tega znanega angleškega proizvajal¬ ca. Tako kot podlago izrežemo tudi de¬ lovno ploščo iz enakega materiala, le da je sestavljena iz dveh delov. Zgornji del (2) je širok 160 mm in dolg 110 mm, spodnji (3) pa je enako širok ter dolg 60 mm. Izžaganim delom obrusimo robove ter z belim lepilom PVAc (UHU coli ex- press) prilepimo oba dela delovne plošče na podlago tako, da je med njima na¬ tanko 12 mm širok utor, po katerem po¬ mikamo vodilo kotomera (6). Iz vezane plošče izrežemo še vodilo kotomera (12 x 75 mm), ki ga na obeh koncih oblo pobrusimo, ter naslonilo za brušenje (4) pod pravim kotom (20 x 160 mm). To je lahko tudi 1,5 mm debela alu¬ minijasta ploščica. Po želji lahko iz ve¬ zane plošče izrežemo še dva trikotnika (16 in 17) za pomoč pri brušenju pod koti 30°, 45° in 60°, ali pa za to upora¬ bimo običajna, manjša trikotnika - ena¬ kokrakega pravokotnega (16) in pravo¬ kotnega raznostraničnega (17). Kotomer (5) naj bo brez običajne odpr¬ tine pod skalo, lahko je tudi t.i. geotrikot- nik. Natančno v sredini, kjer je izhodišč¬ na točka za merjenje kotov, zvrtamo manj¬ šo luknjo (1,5 mm). Nato od lipove ali to¬ polove letvice s presekom 5 x 20 mm od¬ režemo kos enake dolžine, kot je spodnja stranica kotomera, in ga s cianoakrilat- nim lepilom prilepimo na njegovo zgor¬ njo stran, pri čemer ga natančno porav¬ namo s spodnjo stranico kotomera. Letvi¬ ca služi kot naslonilo (7) za predmete, ki jih bomo brusili. Skozi vodilno luknjico, ki smo jo izvrtali v kotomer, še enkrat pre¬ vrtamo s svedrom 0 4 mm skozi kotomer in prilepljeno letvico. Z enakim svedrom prevrtamo tudi vodilo kotomera. Na spod¬ nji strani luknjo poglobimo (porezkamo), da se vanjo vgrezne glava vijaka (M4 x 20 mm). Vijak (13) povezuje vodilo s kotomerom. Nanj z zgornje strani na¬ taknemo podložko (15) ter privijemo kril¬ no matico (14), s katero učvrstimo ko¬ tomer v željenem položaju. Naslonilo za brušenje pod pravim kotom (4) z dvema vijakoma (M4 x 20 mm) na podoben način pritrdimo na zgornji del delovne plošče. Pri tem prevr¬ tamo obe plošči s svedrom 04 mm ter s spodnje strani luknji poglobimo, da se vanju skrijeta glavi vijakov (13). Z zgor¬ nje strani naslonilo s krilnima maticama 12 • TIM 4 • december 1994 pritrdimo na delovno ploščo. Kadar pri brušenju uporabljamo trikotnika, ju lahko učvrstimo s pomočjo širših podložk, ki ju vložimo pod krilni matici, da hkrati pritis¬ neta ob podlago trikotnik in naslonilo. Opazili ste, da je podlaga 60 mm širša od delovne plošče. Presežek služi kot drča, po kateri drsi kladica z brusilnim papirjem. Kladica (8) naj bo iz 100 mm dolgega aluminijastega profila s pre¬ sekom 40 x 40 mm. Na vzdolžne robove po vsej dolžini nalepimo 6 mm široke trakove v obliki L-profila iz 0,5 mm de¬ bele aluminijaste pločevine. Lepimo jih z dvokomponentnim epoksidnim lepilom (UHU plus endfest). Naloga teh kotnikov (9) je, da omogočajo pritrditev brusilne¬ ga papirja (10) na vse štiri stranice alu¬ minijastega profila ter ustrezen odmik od podlage in vodilnega roba na delovni plošči. Brusilna kladica bo lepše drsela po podlagi, če na drčo prilepimo tanko plastično folijo (1 1 in 1 2). Na podlago in rob delovne plošče jo prilepimo s kontakt¬ nim lepilom (UHU greenit) tako, da nama¬ žemo obe površini, počakamo nekaj mi¬ nut in nato močno pritisnemo. Oba dela folije za kak milimeter odmaknemo od notranjega roba, da nastane nekakšen kanal za prah, ki se nabira pri brušenju. Brusilni papir različne zrnatosti (80, 150, 240, 360) narežemo na ustrezno široke trakove, ki naj bodo vsaj 50 mm daljši od kladice, da jih lahko na obeh straneh zavihamo navznoter v votli profil. Brusilne trakove prilepimo na kladico z obojestranskim lepilnim trakom ali s kon¬ taktnim lepilom. Kladico po želji zasuče- mo in tako izberemo tisti trenutek naj¬ primernejši brusilni papir. Kako brusimo ? Predmete, ki jim je treba samo porav¬ nati robove pod pravim kotom, vodimo Slika 3 MODELARSTVO ob stalnem naslonilu (slika 2), ki je pritr¬ jeno na podlago z dvema vijakoma. Ce je predmet debelejši, si lahko pomagamo z aluminijastim kotnikom (1 8), ki ga s kril¬ nima maticama in širšima podložkama pritrdimo ob naslonilo. Na enak način ritrdimo tudi pomožne trikotnike za rušenje pod koti 30°, 45° in 60°. S kotomerom pa lahko poljubno nastavimo kot brušenja (slika 3). Brusimo tako, da izberemo zrnatost brusilnega papirja in prislonimo kladico ob rob delovne plošče. Predmet, ki ga nameravamo brusiti, vodimo ob naslonilu proti brusilni kladici do točke, ko se je dotakne in jo rahlo odrine od roba de¬ lovne plošče. Nato s pomikanjem kladice v obeh smereh brusimo toliko časa, dok¬ ler brusilni papir odstranjuje material. Potrebovali bomo nekaj izkušenj, da bo¬ mo dobili pravi občutek za silo, s katero je potrebno potiskali obdelovanec proti brusilni kladici. Seveda je sila odvisna tudi od tega, ali želimo odbrusiti debele¬ jši sloj, ali pa ga s komaj občutnim pri¬ tiskom odstranjevati po stotinkah. Večje dele ali tiste, pri katerih je treba odstrani¬ ti več materiala, na hitro obrusimo z bolj grobim brusilnim papirjem, nato pa po¬ stopno prehajamo na finejši brusilni pa¬ pir, da dosežemo željeno obdelavo. Ka¬ dar imamo opravka z zelo občutljivimi, tankimi deli npr. iz balze, brusimo le v smeri proti naslonilu obdelovanca, sicer lahko brusimo s pomikom kladice v obeh smereh. Brusimo lahko tudi brez pomoči naslonila. Tedaj odstranimo kotomer in brusimo prosto. Oglejmo si dve od številnih možnosti oz. načinov brušenja. Kadar potrebuje¬ mo npr. večje število enako dolgih letvic, najprej zbrusimo na mero samo eno letvi¬ co in na njen nasprotni konec prislonimo košček lesa, ki ga nato z lepilnim trakom prilepimo na naslonilo. S tem določimo natančno dolžino, do katere je potrebno pobrusiti vsako naslednjo letvico/ ki jo samo vstavimo vmes. Manjši modeli, kot so raketoplani ali letalski modeli, ki jih mečemo iz roke, imajo krila izdelana iz polne balze. Krilo, ki ga profiliramo v enem kosu, razreže¬ mo in ga nato po delih zlepimo pod določenimi koti. Dele je potrebno na spo¬ ju natančno zbrusiti. Pri tem si lahko pomagamo tako, da del krila na nasprot¬ ni strani podložimo, kolikor je potrebno, da je kot pravilno nastavljen, stranico v spoju pa brusimo, dokler ploskev ni popolnoma ravna. Nato na enak način obdelamo še drugi del. Pri gradnji različnih modelov boste sami odkrili tudi druge možnosti bruše¬ nja, ki jih ponuja ta priprava, in gotovo si boste lahko z njo precej pomagali. Jože Čuden TIMOVI OGLASI PRODAM različne modele balonov na topel zrak, izdelane iz tanke PVC-folije (12 mkm). Tel.: (061) 341-298 (zvečer) PRODAM lepo ohranjen avto kategorije cff-road na radijsko vodenje. Cena je 200 DEM. Kupcu podarim še komplet osmih celic. Marko Strikovič Zgornje Pirniče 19 g 61215 Medvode Tel.: (061) 621-586 (popoldan) UGODNO PRODAM Mulfiplexov jadralni model alpha (razpon kril 2800 mm) ter tek¬ movalni model razreda F3B flamingo (razpon kril 2500 mm). Mihael Brunčko Ul. borcev 49 62000 Maribor Tel.: (062) 514-985 (zvečer) KUPIM dober urejevalnik besedil za atari 1040 ST, najraje "PUBLIC DOMAIN" ali "SHAREVVARE". Matjaž Smerdu Vrtna ulica 3 61000 Ljubljana KUPIM,transformator za commodore 64. Janez Zokalj Anke Salmič 58 a 68273 Leskovec pri Krškem Tel.: (0608) 33-705 PRODAM prenosni sistem video iger s kasetami crystall, tetris, eagle plan : in grand prix. Skupna cena 20.000 SIT. Poleg tega prodam še digitalno uro casio, cena 2.000 SIT. Klemen Humer Tel.: (061)735-175 PRODAM predloge za brušenje na steklo z več kot 350 motivi, črke vseh oblik, bor- dure, rože, živali, žuželke itd. Na vašo željo pošljem primerek predloge. Prodam in izdelujem, nitke za vremensko hišico - barometer. Če jo želite izdelati sami, vam pošljem načrt hišice ter dve nitki, občutljivi na spremembo vremena. Cena je 500 SIT. Branko Topolovec Staneta Rozmana 14 69000 Murska Sobota KUPIM urni modul CM 35 prodam pa integrirano vezje TMS 1965 (zamenjava za TV-igrice AY-3-8500). Srečko Makuc Šebrelje 62 65282 Cerkno Tel.: (065) 75-840 PRODAM gorsko kolo z 21 prestavami za 10.000 SIT. Andrej Sernec Sp. Voličina 13/b 62232 Voličina TIM 4 • december 1994 • 13 MAKETARSTVO v Sola plastičnega maketarstva (23. del) Nalepke tudi drugače Mitja Maruško Proizvajalci maket posvečajo veliko pozornost izboru zanimivih letal, ki jih upodabljajo njihove makete. Le redke večje firme še ponujajo oznake le za eno letalo. Še ne tako daleč nazaj pa ni bilo tako. S ponudbo oznak za vsaj dve letali je pričel angleški Frog, ki pa je bankroti¬ ral in večino kalupov prodal v Sovjetsko zvezo, od koder še danes na trg kapljajo v vrečke embalirani sestavni deli, naj¬ pogosteje kar brez nalepk. Takšne razmere so pogojevale razvoj spremljajoče industrije nalepk, ki je za posamezno letalo, vojno letalstvo ali po¬ samični spopad pripravila posebne na¬ lepke. Ko se danes na trgu poiavi kakšna nova kakovostna maketa letala, ki ga v revladujočih merilih upodabljanja še ni ilo, različni proizvajalci takoj ponudijo dodatne oznake. Predstavili vam bomo večino pomembnejših proizvajalcev na¬ lepk, med njimi pa tudi vse tiste, ki so se odločali za oznake letal, na katerih so leteli tudi slovenski piloti. Pionirsko delo na tem področju je opravila ameriška firma MicroScale (se¬ daj SuperScale International Inc.) iz ZDA. Sprva so natisnili komplete nacionalnih oznak, napisov in označb različnih letal¬ stev, nadaljevali z oznakami za naj¬ slavnejše ase in ponudbo počasi razširili skoraj na vse tipe ameriških letal od prve svetovne vojne do današnjih dni. Oznake ameriških letal so tudi najbolj verodostoj¬ ne, medtem ko natančnost pri oznakah za letala z evropskega prizorišča sem ter tja tudi šepa. V ponudbi imajo že več kot tisoč kompletov, ki jih v preprosti črno- beli izvedbi ilustrira njihov katalog. O kakovosti teh oznak pa smo nekaj za¬ pisali v prejšnji številki Tima. Na evropskih tleh je prednjačil italijan¬ ski Esci. Ponudba je prav tako obsegala nacionalne oznake manj znanih letalstev, K ' 'sem pa komplete oznak za različna , ki so sodelovala v posamičnih vojnih spopadih. Naj omenimo korejsko vojno, vietnamsko in izraelsko-arabske vojne. Kompleti za nemška letala so pri¬ našali oznake za štiri letala dveh raz¬ ličnih tipov in še izbor oznak letalskih enot. Pri Esciju so izšle tudi oznake za jugoslovansko letalstvo. Ce je bil izbor vsebine Escijeva odlika, potem je ka¬ kovost natisa zeio šepala. Nesvetleči film je povzročal srebrenje, pa tudi drobljenje oznak ni bilo neobičajno. Pri velikih dis¬ tributerjih jih je še vedno mogoče kupiti po izjemno ugodni ceni, vendar zanje priporočamo uporabo SuperScalovega super filma. V Angliji je merila kakovosti izbora in dokumentiranosti oznak postavljala serija nalepk Modeldecal, ki danes obsega nekaj več kot sto kompletov. V glavnem je Almark Decals so nekakšna tržna ponikalnica. Po nekajletnem vegetiranju so zopet ponudili nove izbore s kakovost¬ nimi navodili in popolnim izborom tudi najmanjših oznak na letalih. Prvotni kom¬ pleti so ponujali samo najnujnejše. Kako¬ vost nalepk pa ni vedno enaka. Na prvih kompletih je nosilni film natisnjen kar čez vse oznake in rahlo matiran. Zadnje iz¬ daje pa dosegajo kakovost Modeldeca- la. Svojevrsten fenomen je češki Eduard, ki si je tržni delež izboril s kakovostnimi jed¬ ka n imi kovinskimi deli. Nenehno širijo ponudbo svojih maket letal iz prve sve¬ tovne vojne v merilu 1 : 48, ki jim že pridružujejo izbor v merilu 1 : 72. Poseb¬ nost pa so nalepke za sovjetska letala v merilu 1 : 48 in 1 : 72, ki jih tiskajo v posvečena evropskim zračnim silam, po¬ sebno pozornost pa namenja britanske¬ mu vojnemu letalstvu. Izjemno natančna navodila za nanos oznak in dobra opri¬ jemljivost nalepk, s sicer nekoliko debe¬ lim nosilnim filmom, so glavne odlike Modeldecala. Le redki proizvajalci so se poskusili z dodatno ponudbo oznak. Japonska Ha- segawa je tak primer, toda brez večje vztrajnosti. Njihov izbor obsega vsega dobrih deset kompletov, namenjenih predvsem ameriškim letalom in oznakam japonskih letalskih enot. S trga so že sko¬ raj popolnoma izginile. Propagteamu. Izjemna kakovost in dober izbor neobičajnih tem so glavne odlike Eduardovih nalepk. Večina alternativne proizvodnje pa sloni na manjših firmah in obrtnih de¬ lavnicah, če že ne kar na omejeni osebni pobudi in samozaložništvu. Americal/Gryphon je serija oznak za letala prve svetovne vojne, natisnjena na velikem A4 formatu v sitotisku. Posebnost ponudbe so nalepke za kamuflažne she¬ me, ki so nastajale z uporabo potiskanih platen. Tako imenovane nemške "lozen- ge" so natisnjene v preverjenih tonih in J,«H oo ‘»MS ftKfti 14 • TIM 4 • december 1994 MAKET ARSTVO •- različni razporedih na podlagi znan¬ stvenih raziskav ohranjenih vzorcev. Iz¬ delavo maket nekaterih avstroogrskih le¬ tal z značilno šestkotniško kamuflažo si je brez teh nalepk nemogoče predstavljati. Novinec na trgu so ameriške nalepke USK, ki so natisnjene v neobičajnih in majhnih formatih. Izbor prinaša oznake za manj znana letala. Našo pozornost pritegnejo oznake za lovska letala Kraljevine Jugoslavije, ki so se na trgu pojavile po objavi člankov v Aero Magazinu. Nalepke Ventura prihajajo iz Avstralije odlikujejo po pretuani kakovost),. Ventura ; • . m i Wk OO* m ♦ * ** Kot novinec na trgu so ponudili oznake za letala manj znanih letalstev (Izraela, Jugoslavije, Švice, Finske) in razne ekso¬ tične oznake z manj znanih bojišč. Ker ponujajo samo osnovne oznake, so do¬ brodošle kot izhod v sili. Francoski proizvajalec dodatkov Graphy-Air ni izdal dosti nalepk. Uspeh na trgu si je zagotovil s pionirsko ponud¬ bo natančnih oznak za francoska letala. Nalepke so nekoliko debele, spremljajo pa jih natančna navodila in pogostokrat tudi kovinski deli. V Franciji je pravkar zaključila svoje poslovanje firma Car- pena, ki ji je očitno zmanjkalo moči v hudi tržni bitki. S ponudbo oznak za fran¬ coska letala v službi drugih letalstev, so svojim izdelkom vtisnili nacionalni pečat. Finska serija InScale je odeta v po¬ polne nacionalne barve in ponuja oz¬ nake za skoraj vsako letalo določenega tipa v finskem vojnem letalstvu zadnje svetovne vojne. Navodila so izjemno ka¬ kovostna, toda brez zvez na Finskem bo¬ ste težko prišli do njih. IS IV' ^ hf" ”'** : * 'tč Z*K (L 'r T + + . i . ~ 7 “ fr Italijanska ponudba se odlikuje z nalepkami znamke Tauro Model iz Torina. Če vas zanimajo italijanska mo¬ derna letala ali ona iz druge svetovne vojne, potem je Tauro prava in popolna rešitev, saj njihov izbor spremljajo izvrst¬ na navodila. Oznake pa so kakovostne, čeprav bi bile lahko nekoliko tanjše. S Švedske prihajajo Flying Colors Aerodecals, ki prinašajo švedske nacio¬ nalne oznake v popularnih merilih in komplete za helikopter boeing vertol ter švedsko večnamensko letalo saab vig- gen. Pravi posebnež med proizvajalci pa je Anglež Richard Humberston iz Londona s svojo popoldansko obrtjo z zaščitno znamko Blue Rider. Blue Rider je postal sinonim za res nenavadne izbore. Kje boste našli oznake za litvanska in eston¬ ska letala iz obdobja med obema vojna¬ ma? Kaj porečete na oznake slovenskih helikopterjev, hrvaških, bosanskih letal in letal srbskih krajin ter t.i. Zvezne repub¬ like Jugoslavije, da ne omenjamo izbora letal Nezavisne države Hrvatske? Z našo pomočjo pa bodo kmalu izšle oznake letal mariborske in ljubljanske stotnije, ki so v letih 191 9-1920 sodelovala v bojih za severno mejo. Proizvodnja nalepk na evropskem vzhodu je vzniknila kot odgovor na izjem¬ no slabo kakovost oznak v maketah KP, Smer, Novo in podobnih proizvajalcev. Poljska proizvajalca Delta Hobby in Hi- Decal Line sta tipična primerka te vrste. Izbor Delta Hobby se omejuje na izbor vzhodnoevropskih proizvajalcev, Hi De- cal pa je svojo ponudbi pričel z izborom oznak za letala, ki so sodelovala v zaliv¬ ski vojni. Odtis barv je pri obeh zado¬ voljiv, vendar je oprijemljivost oznak sla- U.S. . : O, , O o o: c()n 00§« O oc 4F OO mi i i OO ba stran teh nalepk. So pa to prve oz¬ nake, ki so se občasno že pojavile v slo¬ venskih trgovinah. Rusko kakovostno ponudbo predstav¬ ljajo oznake Travers, ki prinašajo doslej neznane oznake za sovjetska letala in zanimive izbore za znana lovska letala zadnje svetovne vojne. Nalepke so sicer potrebne dodatnega nanosa prozornega filma, vendar je oprijemljivost zadovolji¬ va. Na evropskem trgu se jih izjemno težko zasledi. Posebnež na trgu pa je češki Pro- pagteam, ki sicer tiska oznake za češke proizvajalce maket, sam pa je ponudil se¬ rijo manjših kompletov oznak. Izbor te¬ melji na maketah KP in Smer, ki jih po- natiskujejo z novimi oznakami. Verjetno bo ponudba Propagteama dostopna kmalu tudi v Sloveniji. Med novinci na trgu, ki pa se vzpenja¬ jo kot kometi na nočnem nebu, moramo omenili AeroMaster decals in Ministry of # bOf Z* & ’ Small Aircraft Production, ki prihajata s severnoameriške celine. Izjemna kako¬ vost in zanimiv izbor doslej zapostav¬ ljenih tem sta glavni odliki obeh proizva¬ jalcev. Brž ko se na trgu pojavi nova monografija o nemških letalskih eskadri¬ ljah, že so tu izbori oznak za izvrstne makete japonskih proizvajalcev. V ameriških okvirih skromna ponudba RepliScale Decals je dopolnilo sicer bo¬ gate ponudbe konkurenčnih založnikov in zdi se, da vsi uporabljajo prav isto tiskarno, če že ne enake tehnologije. Na koncu naj omenimo še nekaj po¬ sebnežev. V šestdesetih letih so Stoppel decals prinesle prve oznake za jugoslo¬ vanska predvojna in povojna letala v družbi s turškimi oznakami. Majhna pro¬ stočasna proizvodnja ameriškega The Guano Aeroplane & Zeppelin VVorks je TIM 4 • december 1994 • 15 MAKET ARSTVO fr; ; 4 ^, XV V v 4 .\ , ■ i Vm : p||®$ zagotovila poseben komplet oznak za lovska letala Kraljevine Jugoslavije z dodatnim kompletom nacionalnih oznak. Doslej so to edine tovrstne oznake na sve¬ tu. Da je mogoče nekaj storiti tudi doma, dokazujejo nalepke Zdenka Klimeša iz Češke, ki si je za svoje lastne potrebe na običajnem lepilnem traku za lepljenje kartonskih škatel v sitotisku natisnil oz¬ nake za finska letala. Vse oznake za makete pa tudi niso le vodotopne nalepke. Tudi znana angleška firma Letraset je v šestdesetih letih izdala več kompletov nacionalnih oznak in oz- fc & •5 »f; I, ' išl „ ■ ■#5i- : * m Si m m?* i si 1J V s.. nak bojnih enot. Temu zgledu je kasneje sledil samo še belgijski Verlinden z iz¬ borom standardnih napisov za sodobna letala. Pravzaprav je pravi maketarski izziv gradnja makete letala, ki ga sami izbere¬ mo in tako preskočimo meje, ki nam jih postavijo proizvajalci s svojim bolj ali manj uspešnim izborom. Pogosto nam naše potrebe krojijo že izdelovalci ma¬ ket, toda ko si enkrat izberete svojo "ma- ketarsko temo", je uporaba dodatnih kompletov nalepk neizogibna. Esci in Italeri, ki sta prva prodrla na slovenski trg, se še danes nista_ otresla skoraj "ne¬ uporabnih" nalepk. Zal resne ponudbe dodatnih nalepk in drugih dodatkov na Slovenskem še ni. Razlogov je več in u- pajmo, da vaše (ne)zanimanje za to¬ vrstne izdelke ni eden od ključnih razlo¬ gov za poslovno plahost slovenskih uvoz¬ nikov maket. Dotlej pa vam je na razpo¬ lago le naslov Komisije za letalsko make- tarstvo pri LZS, Mitja Maruško, Tržaška 48, 61000 Ljubljana. Pa na pisemsko znamko za odgovor ne pozabite! Maketarski fotostrip (3. del) Pred vgraditvijo motorja v že pobar¬ vano letalo moramo večkrat pazljivo pre¬ veriti prileganje njegovih nosilcev, ki nasedejo v štiri luknje na požarni steni. Na opornice podvozja nalepimo še hidravlična vodila zavornega sistema. Barve in oznake Barvna shema mraz K-65 Čapa YU- COE je sila preprosta. Vse letalo je bilo belo. V določenem obdobju je imelo črno zgornjo oplato motorja, ki je prepreče¬ vala odsev sonca na sicer beli površini. Na smernem krmilu letala je tudi v ci¬ vilni rabi še vedno nosilo evidenčne oz¬ nake jugoslovanskega vojnega letalstva "9393". Številko smo narisali ročno s po¬ močjo rahle črtne predloge. Trobojnica in zvezda sta iz kompleta nalepk, ki jih je svoj čas izdala majhna beograjska firma, pa so že zdavnaj pošle. Za oznake na trupu in krilih letala smo izrezali posebno šablono. Osnovo izriše¬ mo na papirju. Čez skico položimo steklo in na njem izrežemo šablono iz tanke Revellove maskirne folije. Z zračnim čopičem nanesemo črno barvo čez pritrjeno šablono. Oprijetost roba šablone moramo s kovinsko konico vedno preveriti, sicer nam bo barvni snop zaneslo pod šablono. Registracijo YU-COE dokončamo s čr¬ nim tušem in tankim čopičem, s katerim nanesemo bele pasove na črke U, C in O. Enak postopek ponovimo na krilih in desni strani trupa. Za konec Hasegavvino maketo, ki sicer ponuja nalepke za tri izvedenke Fi-156C storch, letalo generala Rommla v Afriki 1941, letalo lovskega polka JG 54 "grunherz" z ruske fronte 1942 in letalo iz znane operacije reševanja Mussolinija iz gor¬ skega hotela Gran Sasso v letu 1943, smo preuredili v maketo letala, ki prinaša dejček domače zgodovine. Štorklja YU-COE je v letih 1960-1963 letela v mariborskem aeroklubu. Pogosto pa so jo videvali tudi na Ptuju in v Murski Soboti. Z njo so leteli največkrat kar brez bočnih opiat motorja, kar je prispevalo k boljšem hlajenju motorja. Če želite zgra¬ diti maketo z oplatami na letalu, jih boste morali prilagoditi izvedbi, ki je bila obi¬ čajna za mraz K-65 Čap. Ker smo želeli izdelati muzejski primerek tega letala, smo opustili črno oplato nad motorjem, ki je dobro vidna na priloženih fotografijah. 16 • TIM 4 • december 1994 MAKETARSTVO Mraz K-65 Čap pod stropom beograj¬ skega Muzeja jugoslovanskega letalstva na letališču Surčin YU-COE pristaja na letališču pri Raki¬ čanu pri Murski Soboti. Letalo nima boč¬ nih opiat na motorju, pred vetrobranskim steklom pa je črna opiata. Desni bok letala z odprtimi vrati za bol¬ niški prostor in pilotsko kabino. Platneni del notranjosti je umazano bele barve. Oblazinjena notranjost je rdeče-rjave Timovo izložbeno okno Monogram Douglas A/B-26C invader 1 : 48 (Monogram 5508) ■So Oznaka na spodnji strani krila: letalo je nosilo registracijsko oznako le na spod¬ nji strani levega krila in zgornji strani desnega krila ter obeh straneh trupa. Za mraz K-65 Čap značilna opiata motorja Notranjost trupa letala z nosili Najnovejši Monogramov izdelek je maketa dvomotornega bombnika, ki je še komaj ujel zaključek druge svetovne vojne v Evropi in verno služil še v Koreji in Vietnamu, da številnih kolonialnih vojn in spopadov v Južni Ameriki sploh ne omenjamo. Oblike in mere makete ustrezajo merilu 1: 48. Monogramov invader je pravzaprav izvedenka A-26 C, ki so jo množično uporabljali v korejski vojni za nočne napade na oskrbovalne kolone. Invader je kariero začel kot A-26 B s strojničnim nosom. Kaj kmalu pa so eskadriljam teh letal priključili tudi izvedenke A-26 C z navigatorji in bombardirji v zasteklenem nosu. Maketo odlikujejo klasične Mono- gramove odlike: rahlo dvignjeni površin¬ ski detajli in bogata notranjost. Večino barvanja moramo opraviti pred sestav¬ ljanjem, saj je invaderjeva notranjost pol¬ na najrazličnejših detajlov. V kabini ne manjka skoraj nič, pa tudi bombniški ja¬ šek je zapolnjen s tovorom bomb. Večina notranjosti je skozi zasteklitve le slabo vidna, zato priporočamo odprtje pilotske kabine. Sestavni deli podvozja z loputami so reliefno oblikovani in narejeni robustno, saj letalo potrebuje nekaj nosne ob¬ težitve. Deli trupa se prilegajo zadovolji¬ vo, vendar je uporaba kita na stičnih robovih vseeno potrebna. Reliefne detajle zaščitite z lepilnim trakom. Čeprav lahko pod krila obesite zaboj¬ nike s strojnicami in dve rušilni bombi, pogrešamo ponudbo pestrosti oboro¬ žitve, ki so jo Američani uporabljali v barve, kovinski deli pa so svetlo-zeleno modri. Douglasov A-26C invader je vojščak treh večjih vojn in številnih obmejnih spopadov v Južni Ameriki. Monogramov invader v merilu 1 : 48 je prijetna osvežitev na trgu, kjer se ve¬ čina firm pojavlja s ponatisi starih kalupov. korejski vojni. Oznake za dve letali bombniških skupin ameriškega letalstva v Koreji so natisnjene s tankim nosilnim fil¬ mom. Na našem primerku je bil odtis rdeče barve malce zamaknjen. Maketa je uvrščena v drugo težavnostno skupino, zato jo priporočamo tudi začetnikom. Industrija maketarskih dodatkov je pohitela s ponudbo epoksidnih delov za dopolnjevanje in konverzije. V programu Xtraparts najdete med drugim tudi stroj¬ nični nos izvedenke A/B-26 B, True detail pa ponuja obteženo izvedbo pnevmatik. Pri Eduardu so za Monogramov invader pripravili kar tri jedkane kovinske plošče z detajli, francoski Hi-tech pa ponuja izvrstne motorje P&W R-2800 iz epok- sidne smole in lite kovine. Barvne mono¬ grafije, posvečene korejski vojni, pa so polne spodbud za zanimive diorame. Maketo zelo priporočamo, čeprav so pri Monogramu tokrat pozabili na običajno pilotsko posadko. North american F-100D super sabre 1:48 (Monogram 74010) V škatli, ki močno opozarja na Revellovo botrstvo pri izdaji, najdemo ponatis kalupa iz šestdesetih let. Mo¬ nogram je to solidno in kakovostno make¬ to izdal v več različnih embalažah, TIM 4* december 1994 • 25 MAKETARSTVO Maketa male železnice Doma narejene hišice (2. dei) North american F-l 00D super sabre je bil prvo ameriško operativno nadzvočno letalo in glavni igralec hladne vojne. V zadnji izdaji Monogram/Revell boste našli oznake za fran¬ cosko in dansko letalo. vsakokrat z drugačnimi oznakami. Vselej pa je šlo za izvedenko z oborožitvijo iz vietnamske vojne, kjer so se super sabri uveljavili kot jurišna letala. Sestavnica nas prvič opozori, da gre za Revellovo evropsko izdajo. Oznake so žal natisnjene z matiranim filmom in terjajo obrezovanje, če se želimo izogni¬ ti "srebrenju" nalepk. Svetujemo vam nakup kakega Superscalovega kompleta oznak za to letalo, čeprav oznak za dan¬ ski in francoski super sabre, ki jih ponuja Monogram (Revell), med njimi ne boste našli. Sestavnih delov se drže kosi odvečne plastike, kar je dokaz ostarelosti kalupov. Monogramov super sabre je natančno površinsko detajliran. Prostoru za kolesje in zračne zavore je posvečena posebna pozornost. Tudi nosilci za oborožitev in različne lopute so reliefno oblikovani. Pilotska kabina terja le malo popravkov, saj je instrumentna plošča izvrstna. Američani so na super sabre vgrajevali dve različni izvedbi izpušnih šob motorja in pri Monogramu niso pozabili na to pomembno razliko, ki na videz ločuje le¬ tala iz sestava ameriške civilne garde od letal kopenskega letalstva. Na maketi lahko odprete loputo, izza katere se v trupu skriva topovska obo¬ rožitev, in odklonite predkrilca. Zaste¬ klitev kabine je dvodelna, kar omogoča pogled v lepo detajlirano notranjost kabine s pilotom. Figura mehanika in lestev sta dobrodošla dodatka. Maketi so priloženi dva 275-galonska rezervoarja za gorivo, ki sta nekoliko prekratka, dve raketi zrak-zemlja bullpup in dve bombi pravilnih mer in oblik. Višinski krmili sta zliti z zgornjo polovi¬ co trupa. Stični rob med obema polovi¬ cama trupa je močno viden, zato terja pazljivo kitanje. Sicer pa je super sabre nezahtevna maketa, ki je primerna za vaše prvo soočenje s kovinskimi barvami in lepljivimi folijami bare metal iz Revel- love ponudbe. Primerke za našo oceno je zagotovil Hibisco d.o.o. Ljubljana, pooblaščeni uvoznik Revellovih in Monogramovih maket. Mitja Maruško Načrt za postajno poslopje V prejšnji številki sem obljubil načrte za nekaj stavb, da ne boste takoj v začetku sami merili hiš in risali načrtov. Prva je sodobno postajno poslopje v manjšem kraju. Celoten kompleks je dolg le 29 cm in bo zanj prostor tudi na manjši maketi. Poslopje je pritlično, iz dveh delov, ki ju povezuje ravna streha. V večji stavbi so postajne pisarne in restavracija, v manjši pa kiosk za časopise in prigrizke. Vse mere na načrtu so v milimetrih. Na že¬ lezniški strani sta peron in svetlo siv tlak s črtami, na mestni strani pa dva cvetličnja¬ ka. Kako se hišice narišejo, izrežejo in zlepijo, sem opisal v prejšnjem sestavku, tokrat le nekaj napotkov za izdelavo. Najprej bomo izdelali osnovno ploščo velikosti 29 x 11 cm. Nanjo bomo ob vseh štirih straneh prilepili 10 mm širok karton, da bo tako plošča 10 mm nad maketo. S cestne strani so med obema cvetličnima koritoma stopnice. Peron po¬ barvamo sivo in zarišemo talne ploščice. Nato sestavimo obe stavbi in se lotimo streh: na vsaki stavbi ena in tretja preko praznega prostora med stavbama. Na spodnji del vsake od streh (manjši del) prilepimo ob vseh štirih straneh 6 mm širok trak iz kartona in ko lepilo veže, nanj prilepimo zgornji (večji) del strehe. Sedaj prilepimo strehi na obe stavbi. Srednja streha je dvignjena nad obe stranski in moramo narediti dva nosilca, ki sta narisana v desnem zgornjem kotu načrta. Lahko ju izdelamo iz večjih vži¬ galic. Nosilca prilepimo na rob obeh Načrt za sodobno postajno poslopje. Mere so v mm. 2 NOSILCA ZA SREDNJO STREHO ROB IZ KARTONA 26 • TIM 4 • december 1994 ULJ 3 JJ_L Pogled na postajno poslopje s cestne strani streh in nanju srednjo streho. Sledi bar¬ vanje in končno še razne malenkosti: napis imena postaje, ura, rože v koritih in še kaj. Hiša v kamnolomu Ob steni hriba bo kamnolom prijetna poživitev makete. Kjer je kamnolom, je navadno stavba, v kateri meljejo kamen in zmlet izdelek nalagajo na vagone ali tovornjake. Načrt za to stavbo sem na¬ risal v pravem merilu kar na lepenko, da vidite, kako se da prihraniti lepenko in kako z enim rezom ločiš več delov stavbe. Ko smo izrezali vsa okna in vrata, pobarvamo s svetlo oker barvo vse štiri Okna in vrata so izrezana, vsi deli ločeni, na prečne stene so že nalepljene lesene letvice 4x4 mm za povečanje lepilne površine. Na strani, kjer je proga, je vhod v čakalnico in restavracijo. Na kiosk prilepite razne male pisane sličice (lahko jih izrežete iz znamk), ki predstavljajo revije. Hiša v kamnolomu je narejena, spodnji, zidani del je le "grobo ometani". Stavba je že delno zlepljena. Na levi steni so letvice podaljšane za 60 mm in bodo pred¬ stavljale stebre levega dela stavbe. Zgornje stene so z zunanje strani prilepljene na spod¬ nje tako, da jih prekrivajo za pol centimetra. zgornje stene. Ko se barva posuši, s svinčnikom narišemo vzporedne pokon¬ čne črte, ki predstavljajo late. Razdalja med njimi naj bo različna, saj so tudi deske lahko različno široke. Spodnji del stavbe je zidan in ga pobarvajte sivo. Na levi strani je zgornji del stavbe širši od spodnjega, kajti pod njim bo stal vagon, v katerega bomo nakladali zmleti kamen. Zato bomo v teh dveh vogalih leseni le¬ tvici 4x4 mm, s katerima zlepimo stene, podaljšali za 6 cm, da bo stavba "stala" na tleh. Spredaj bomo skozi odprtino v zidanem delu prilepili drčo za vsipanje peska na tovornjak. Ob desni steni so stopnice. Streha je "pločevinasta" - le¬ penko pobarvamo kovinsko sivo in s svinčnikom začrtamo posamezne plošče. Pod levi del stavbe speljemo progo, da bo moč nakladati vagone, spredaj pa naj bo cesta, da bo tovornjak lahko zapeljal pod polnilno drčo. Ce se vam ljubi, lahko naredite ob strani majhno barako za delavce in ob steni podest iz vžigalic ter na njem dva delavca. Seveda tla naokoli posujte s pravim peskom, zrnca naj bodo velika od 1 do 3 mm. Vsi deli stavbe v kamnolomu so narisani na lepenko in pripravljeni za izrezovanje. Tudi tu so mere v mm. V levem delu je proga, kjer nalagajo vagone, tovornjake pa polnijo spredaj po drči. TIM 4 • december 1994 • 27 MAKETARSTVO Hiša v gradnji Da bo maketa bolj zanimiva, naj eno izmed hišic še gradijo. Hišica bo še brez strehe. Vse štiri stene in plošča nad pritlič¬ jem so na načrtu. Na eni risbi je videti, kako vežemo stene z lesenimi paličicami. Povezovalne letvice 4x4 mm naj bodo v vseh štirih vogalih enako visoke, da bomo nanje prilepili ploščo. Pri hišici na fotografiji sem stene prelepil s folijo, ki ponazarja opeke, sami jo pa lahko rdeče pobarvate in narišete črte, kot kaže risba. Da je bolj resnično, sem na ploščo postavil dvigalo iz žic in vži¬ galice - načrt zanj je na risbi. Ne poza- 35 J3j 72 Ko bodo stene zlepljene, jih moramo pobar¬ vati opečno rdeče in nato z mehkim svin¬ čnikom narisati črte med opekami. Vogale pobarvajmo sivo, saj je ta povezovalni del betonski. S 22 Skica za dvigalo (iz žice in vžigalic), s katerim dvigajo na ploščo gradbeni material. Viden je tudi na eni naslednjih fotografij. 6 5 10 5 10 10 10 T □ 6 I 10 j 10 I 15 56 k 35 TU PREREŽI 7 10 6 m r^r □ □ 15 10 l 10 19 I 10 I 9 58 Načrt za vse štiri stene nedokončane hiše in ploščo nad pritličjem 5, 30 5 10 5 10 10 5 5 10 10 5 10 10 30 rr "Ti—n—j—m—t—n—j—r- Ko je hiša zlepljena in pobarvana, nanjo po¬ stavimo zidarje, palete z opekami, samokolni¬ co in še kaj, da bo videti "delovno". Zidarji bodo na spuščeno dvigalo naložili opeke. bite na "palete" z opekami. Lesen kvader 18x10x10 mm pobarvajte rdeče in na¬ rišite črte - sam sem tudi tukaj uporabil kupljeno folijo. Lotite se teh hišic, nato pa naredite še kakšne po svojih načrtih. Res bo malo zamudno, a veselje bo veliko, ko bo na maketi tudi model hiše, v kateri stanujete. Preprosteje je sicer narediti načrt kar tako, ne da bi imeli pred seboj kako določeno hišo - tako lahko vsak čas poljubno kaj spremenite in ne bo nič narobe. Težje je "kopirati" izbrano hišo, saj morate upoštevati razne detajle in Na sliki je samo manjši del 32 hišic, ki na ma¬ keti sestavljajo "muzej na prostem", ki prika¬ zuje tipične slovenske kmečke hiše. mere. Kot lahko vidite, sem se lotil iz¬ delave modelov tipičnih slovenskih kmeč¬ kih hiš - na enem koncu makete sem postavil "muzej kmečkih hiš na prostem". Taki muzeji so zelo razširjeni v Skan¬ dinaviji, pa tudi na avstrijskem Koroškem ga lahko obiščete blizu Gospe svete. V tak muzej so prenesli tipične hiše do¬ ločenih pokrajin. Na moji maketi je 32 tipičnih slovenskih kmečkih hiš od Pri¬ morske in Gorenjske, prek Bele krajine in Dolenjske tja do Štajerske in Prekmurja. Vlado Zupan 28 • TIM 4 • december 1994 RADIJSKO VODENJE Timov test najmanjših Dr. Jan I. Lokovšek Uvod Se nedavno tega smo si modelarji vse pripomočke naredili sami. Tudi danes si še kakšen zanesenjak sam naredi celotno napravo za radijsko vodenje modelov. Včasih so bili vzroki za to predvsem v pomanjkanju delov in visoki ceni siste¬ mov. Medtem pa so se časi temeljito spre¬ menili. Cene so se toliko znižale, da do¬ bite najpreprostejše sisteme že za ceno sestavnih delov in se samogradnja več ne izplača; sami izdelujemo le še posa¬ mezne komponente po svojih posebnih zahtevah. Tokrat sem za vas preizkusil več naprav najnižjega cenovnega razreda in sicer Attack/SR firme Futaba-Robbe, C4- X/SSM firme Graupner, Dash/Saber firme Sanvva, Delta star, ki jo izdeluje Multiplex in Prafa Heli. Prvo in zadnjo je za test posodil WM - Modelarski Center (Ljubljana, Ciril-Metodov trg J 4), drugo MIBO-modeli iz Logatca (Cevica 6), Sanwa je naprodaj v trgovini Nebec hobi v Ljubljani (Andreja Bitenca 36), Delta star pa pri Gasilski opremi, ki ima svojo modelarsko trgovino v Ljubljani na Levstikovem trgu 2. Cena prvega kompleta je 1 35 DEM (v SIT), drugega 140 DEM, zato pa vam pri C4-X dajo en servomehanizem več. Cena male sanwe je 1 3.000 SIT, delta v izved¬ bi z dvema servomehanizmoma stane okoli 1 80 DEM (v SIT) , prav toliko tudi prafa, vendar brez servomehanizmov. Posamezne komponente, z izjemo ser¬ vomehanizmov, v omenjenih trgovinah še niso naprodaj. V tujini se sicer cena ma¬ lih dvokanalnih sprejemnikov giblje od 40 do 60 DEM. Logično je namreč, da vozimo z enim oddajnikom več različnih modelov, prestavljanje naprav iz enega modela v drugega pa je nerodno, za¬ mudno in dostikrat v kratkem času (na tek¬ movanjih) neizvedljivo. Vse naprave prihajajo k nam z daljnje- ga vzhoda. Poreklo attacka in prafe je Tajvan, C4-X Malezija, sanvva prihaja iz Singapura, delta pa iz Hong Konga. Ne glede na to pa so napravice "ukrojene" po evropskih merah, kar pomeni, da ima¬ jo nemške ateste. Vse opise, ki jih lahko preberete tudi v katalogih, sem čimbolj skrajšal. Poudarek sem dal raje preizku¬ som, meritvam in bolj neobičajnim zahte¬ vam, ki pa so za modelarje nekaj povsem vsakdanjega. Splošni opis Na zunaj se naprave med seboj komaj kaj razlikujo. Izjema je prafa, ki pa sodi v to skupino le zaradi cene. Lično, ergo¬ nomsko oblikovana in funkcionalna ohiš¬ ja oddajnikov so značilnost vseh naprav. Večje razlike se pokažejo šele, ko pogle¬ damo v notranjost. Z izjemo prafe so to AM-naprave za dve funkciji (servomeha- nizma), prafa pa je petkanalni FM-sistem. Attack SR Futabin izdelek je ogledalo visoke tehnologije. Tehnika SMD, integrirana vezja po naročilu (angl. custom design) in kakovostna plastika naredijo dober vtis. V oddajniku je generacija impulzov rešena z mikroračunalnikom (!) in to celo v tem, najnižjem cenovnem razredu. Po¬ hvaliti velja tudi zvočni alarm za opešano baterijo, ki pride zelo prav, saj le malo¬ kdo gleda na prikazovalnik, ali imajo baterije še dovolj moči. Po podatkih je poraba dokaj visoka (155 mA), izsevana moč pa ne največja. Zato pa ima VF-stop- nja kakovosten izhodni filter (eliptični, četrte stopnje) in zato resnično ne seva motenj. Kljub temu preseže doseg 300 m, ki ga obljublja proizvajalec. Celoten sprejemnik (R-112) je v enem samem integriranem vezju, le tranzistor- BEC je vgrajen posebej. Zato je sprejem¬ nik preprost, lahek, zanesljiv in poceni. Kljub vsemu ima izvedeno avtomatsko regulacijo ojačanja (ARO) vse do vhod¬ nega kroga in antene; lastnost, ki je nima¬ jo marsikateri večji in dražji sprejemniki. Tako se ta sprejemnik dobro odreže tudi na skupinskih tekmah. V kompletu dobite poleg škatle za ba¬ terije še en klasični Robbejev servomeha¬ nizem S-148. Sistem je mogoče kupiti za frekvenčno območje 27 ali 40 MHz; sled¬ nje je za odtenek dražje. C4X/SSM Graupnerjev izdelek predstavlja čisto klasiko z diskretnimi elementi tj. tranzi¬ storji in diodami ter tehniko tiskanega vezja na pertinaksu. Mimogrede, klasična izdelava je pre¬ glednejša in predvsem cenejša za popra¬ vilo. Pri attacku se npr. pri napačnem vla¬ ganju baterij "poslovi" drago integrirano vezje, klasika pa to za krajši čas bolje prenese. Prvega lahko popravijo le v ser¬ visu, ki ima na zalogi originalne rezervne dele, drugega pa skoraj vsak dober elek¬ trotehnik. Stanje baterije v oddajniku C4-X kaže kazalčni instrument. Dobro znana Graup- nerjeva posebnost je daljša oddajna antena (104 cm). Zato ima ta oddajnik manjšo porabo (manj kot 1 00 mA, attack tudi čez 125 mA!), kar pomeni, da tu baterije trajajo dalj časa. Premik nevtral¬ nega položaja za plin je tu mogoče izvesti s posebno ročico, pri attacku pa moramo za to operacijo odpreti oddaj¬ nik. To in ostale Graupnerjeve RV-naprave je mo¬ goče naročiti pri zastopniku, logaški firmi MIBO - modeli. Tudi sprejemnik je v klasični tehniki, vendar ne zaostaja dosti za attackovim. Ravno tako vsebuje BEC in dober pie¬ zoelektrični filter, kar zagotavlja delova¬ nje v rastru 10 KHz. Z drugimi besedami to pomeni, da nobene od obeh napravic TIM 4 • december 1994 • 29 RADIJSKO VODENJE ne morejo motiti CB-naprave. Sistem vsebuje poleg škatle za baterije in stikala še dva klasična Graupnerjeva servomeh- anizma C-509. Na voljo je za frekvenčni pas 27 in 40 MHz (po enaki cenil). Dash/Saber Mala sanwa močno spominja na Graupnerjevo napravo. Izdelava je kla¬ sična, tj. oddajnik le s tranzistorji in dio¬ dami, sprejemnik pa je zelo poenostav¬ ljen. Oddajnik je presenetil z nepričako¬ vano močjo, kar pomeni seveda dober doseg. Stanje baterij prikazujejo tri svet¬ leče diode. Sprejemnik kaže sorodstvo z drugimi singapurskimi izdelki (vrste niko), žal pa nima dobrega medfrekvenčnega filtra in tako ni sposoben delovanja v rastru 10 KHz ali če hočete, je občutljiv na motnje sosednjih kanalov. Tak ni primeren za vo¬ denje letečih modelov v vsakem okolju. Posebnost singapurskih izdelov je dru¬ gačen razpored nožič. Ta je sicer zelo podoben futabi, JR, novi vvebri ipd., pač pa je drugačna (obrnjena) polariteta napajanja. Zato moram modelarje, ki nekritično delajo vse mogoče, opozoriti. Mogoče je namreč priključiti (fizično) ser- vomehanizme vrste futaba ali JR (tudi re¬ gulatorje) na sprejemnik vrste sanwa ali niko, vendar so posledice po vključitvi katastrofalne. Sanwa ponuja v kompletu dva ser- vomehanizma; sistem na testu je bil za frekvenčno področje 40 MHz. Delta star Te naprave sem se lotil s posebno nos¬ talgijo. S precej starejšo izvedenko vozi moj sin model avtomobila, včasih pa jo je uporabil celo na jadralnem letalu. Gre za znamenito serijo proizvajalca ACOMS, pri katerem kupuje naprave tudi Tamiya, ime, ki v svetu modelov avtomobilov ne¬ kaj pomeni. Medtem so marsikaj izpopolnili. Celo¬ ten sistem je prav po nemško temeljito izdelan. Oddajnik je popolnoma spre¬ menjen, vendar lepo oblikovan kot vse druge naprave te vrste. Dodali so stikala za zamenjavo smeri hoda, ročico za pre¬ mik nevtralne lege povelja za plin ter priključek za polnjenje po nemškem vzo¬ ru. Stanje baterije spremljamo s pomočjo kazalčnega instrumenta. Sprejemnik je ostal popolnoma nespre¬ menjen, izdelan klasično s tremi medfrek- venčnimi transformatorji in množico tran¬ zistorjev; eno integrirano vezje je le na strani NF in služi za dekodiranje. Popra¬ vili in spremenili so le tisto, kar je bilo pomanjkljivo, kar pa je dobro delovalo, so pustili nespremenjeno. Sprejemnik je izdelan v t.i. prahotesni izvedbi, pripravljeni na težko delo. Pri Tamiyi spoje celo zalijejo z brezkislinsko silikonsko maso, tako da je odporen tudi na vlago oz. vodo. Priključki pa so tisti pravi, po katerih je Multiplex od nekdaj slovel. Veliki so in robustni ter imajo pozlačene kontaktne površine. Škatla za baterije je zaprtega tipa, čeprav je predvidena za vložke velikosti mignon. Sistem dopolnjuje stan¬ dardni kabel s stikalom. Pomanjkljivost deltinega sprejemnika za 27 MHz pa je ločljivost, saj brez piezoelektričnega filtra ne more delovati v rastru 10 KHz. ACOMS je tudi proizvajalec standard¬ nih servomehanizmov z oznako MS 1 1. Sistem dobite v izvedenkah za 27 in 40 MHz. Prafa/Heli Prafa zasluži posebno pozornost. Ra¬ zen po ceni ne sodi povsem v to skupino. To je sistem FM za področje 40 MHz. Morda se nekateri še spomnijo Timovih načrtov RV-naprav; prafa je narejena na prav tak način. V oddajniku je del NF narejen z integri¬ ranim vezjem NE 5044, helikopterski mešalnik pa je analogen z operacijskimi ojačevalniki LM 324 in LM 358. Me¬ šalnik ima dve stikali (MIX in AUTOROT) ter tri gumbe za nastavitev (MIX, AUTO¬ ROT in IDLE). Oddajnik je sicer majhen, priročen ter kot nalašč za držanje v levi¬ ci, kadar moramo z desnico metati mo¬ del. Vsi modelarji namreč ne uporabljajo pulta. Sprejemnik je izdelan z integriranim vezjem LM 3557 in CD 4015. Kakovo¬ sten filter omogoča delovanje v rastru 10 KHz. Pogrešal sem le dobro ARO, ki je sicer značilna za naprave vrste futaba. Priključki za servomehanizme so taki kot pri Robbeju v stari izvedbi. Ker je ta imela nekatere pomanjkljivosti, ima spre¬ jemnik zato poseben priključek za bateri¬ jo- Napravi lahko očitamo le to, da nima boljših rešitev za baterije. V kompletu dobite le oddajnik in sprejemnik ter škatlice za baterije s kablom in stikalom. Splošno Naj naštejem še skupne lastnosti. V prav vse oddajnike vložimo po osem vložkov vrste mignon, bodisi navadne ba¬ terije ali pa akumulatorje Ni-Cd. V vseh oddajnikih je tudi priključek za polnjenje, toda bodite pazljivi. Pri Graupnerju in Multiplexu je polariteta sicer enakega priključka ravno nasprotna - plus je na zunanji elektrodi! V škatlo za sprejemniške baterije gredo štirje vložki, ravno tako velikosti mignon. Dvokanalni sprejemniki imajo tudi napa¬ jalnik BEC, kar pomeni možnost napaja¬ nja iz pogonske baterije z napetostjo od 7,2 do 8,4 V, torej 6 do 7 celic Ni-Cd. Servomehanizmi so standardni in sicer C5009 za Graupner/JR, S-148 za fu- taba/Robbe , SRM-102 za sanwo in MS 11 za Multip!ex. Prafa v kompletu nima priloženih servomehanizmov niti navodi¬ la za uporabo. Meritve Oddajniki Oddajnikom sem izmeril porabo, izse¬ vano moč in preveril spekter. Rezultati so v tabeli I. Ko postavimo oddajnik pred merilnik jakosti polja, je CX-4 kljub manjši porabi skoraj enak attacku, kar je nedvomno posledica daljše antene. Od cenenih dvo- kanalnih naprav sanwa največ daje, del¬ ta pa najmanj porabi. Prav nobena pa ne oddaja motenj, ki bi motile druge po¬ rabnike. Meritve spektra sem opravil na spek¬ tralnem analizatorju HP 8555A/8552B. Pri prenosnih oddajnikih, je zelo po¬ membno, kako jih držimo. Ce vozimo na večji razdalji, naj bo antena vedno po¬ stavljena pokonci, nikakor pa je ne usme¬ rimo proti modelu. Ce imamo občutek, da izgubljamo kontrolo, dvignemo od- Tabela I 30 • TIM 4 • december 1994 RADIJSKO VODENJE dajnik, pri čemer pa mora biti antena pokončna. Za primerjavo naj povem, da oddajni¬ ki najvišjega razreda (FC 28 V3 ipd.) sevajo tipično 70 do 80 mW, nikoli pa nad 100 mW. Trajnost baterij je seveda povezana s poraoo. V naštetih napravicah najdemo različne baterije, od navadnih (oglje- /cink), alkalnih do Ni-Cd. Najraje upo¬ rabljamo slednje, sai se jih da ponovno napolniti. Kupimo jih lahko z različno zmogljivostjo, tj. kapaciteto. Ta se giblje od 450 do 750 mAh, pri izvedenkah NiMnOH pa seže celo do 1,2 Ah. Naj¬ cenejše baterije Ni-Cd trajajo v attacku približno tri ure, v drugih štiri in pol, v delti pa čez osem ur! Navadne baterije so približno za tretjino manj zmogljive. Sprejemniki Poraba sprejemnikov je v primerjavi s servomehanizmi zanemarljiva, saj znaša do 40 mA iz 4,8-voltne baterije. Bolj nas zanima občutljivost, ki določa doseg na¬ prave. Ta je v razredu 10 p,V. Robbe obljublja več kot 300 m, pri Graupnerju pa o tem modro molčijo. Doseg je nam¬ reč močno odvisen od sprejemniške antene, ki je pri Robbeju dolga 70 cm, pri Graupnerju pa 1 m. Sam sem preiz¬ kusil delovanje na tleh in ugotovil zanesljivo delovanje prav vseh sistemov na razdalji 500 m, v zraku pa ta razda¬ lja nedvomno presega 1 km, seveda s polnimi baterijami in z 1 m dolgo spre- jemniško anteno. Najboljšo občutljivost (manjšo od 5 |xV) ima Multiplexov spre¬ jemnik, kar sicer obeta dober doseg, žal pa ta vtis kvari njegova slabša selek¬ tivnost. Sprejemniki R-l 12, B4SSM, sanwa in delta imajo stabilizirano napajanje, ki služi tudi kot zaščita pred motnjami in sicer na 3 V za R-l 12 in 3,5 V za B4SSM, sanvvo in delto. To obenem tudi pomeni, da je signal za servomehanizem pri R-l 12 velik 2,5 Vpp, pri B 4 SSM, sanvvi in delti pa 3,4 Vpp. Prafa ima v napajanju le filter, zato nudi servomeha- nizmom 4,5 Vpp velik signal pri napa¬ janju 4,8 V. Naslednje vprašanje je, ali nas moti sosednji kanal, kar je povsod aktualno. Za to je poskrbel t.i. piezoelektrični filter CFW 455 HT, ki sosednji kanal zaduši z več kot 60 dB. Najdemo ga v vseh spre¬ jemnikih razen pri sanvvi in delti. To pomeni, da so vsi razen teh dveh sposobni delovati v rastru 10 KHz. Modelarje, ki se udeležujejo skupinskih dirk, ko je hkrati na progi več modelov, oziroma ko je vključenih več naprav v is¬ tem frekvenčnem področju, zanima tudi to, za koliko se zmanjša doseg, ko ima¬ mo npr. na enaki oddaljenosti še dva ta¬ ka oddajnika, kot je naš. Odgovor na to je lahko seveda le približen in je odvisen tudi od razdalje. Na tekmovanjih ladij¬ skih in avtomobilskih modelov je razdalja navadno okoli 50 m. Ker nisem imel na razpolago večjega števila oddajnikov za motenje, sem poskus izvedel samo s tremi in jih bolj približal sprejemniku, pri čemer sem upošteval zakon, da signal upada s kvadratom razdalje. V tej primerjavi je Futabin R-l 12 abso¬ lutni zmagovalec. Kakovostna izvedba z integriranimi vezji pač omogoča boljše tehnične rešitve. Po zelo približni oceni je doseg na tleh v primeru, ko imamo hkrati devet motilnih oddajnikov v istem pasu in na isti razdalji, 1 50 m pri R-l 12 ter 110 m pri B4/-SSM40 in prafi. Sanwa in delta tega testa ne prestaneta v primeru, če so zasedeni tudi sosednji kanali. Kljub temu tudi graupner, prafa in del¬ ta ne dosegajo slabih rezultatov, saj ima¬ mo navadno na progi le do šest modelov hkrati (v istem frekvenčnem območju). Na takih tekmovanjih pa vodimo modele na krajše razdalje. Na skupinskih tek¬ movanjih torej lahko uporabljamo vse naprave; sanvvo in delto pa pod pogo¬ jem, da sta oba sosednja kanala prosta. Takih tekmovanj pa je kar veliko in to vseh vrst: dirke avtomobilov, FSR ladijskih modelov in tekmovanja t.i. "HLG" jadral¬ nih modelov, ki jih mečemo iz roke. Naj ob tej priložnosti še enkrat opozorim, da nam lahko drugi oddajniki drastično zmanjšajo doseg, čeprav na blizu ne zaznamo neposrednjih motenj! Servomehanizmi Servomehanizme, ki so v kompletih, lahko označimo kot standardne. Zmorejo od 24 do 35 Nem navora, za pot 80° potrebujejo (neobremenjeni) do pol se¬ kunde. Vsi spadajo, tako kot same naprave, v nižji cenovni razred. Skupna značilnost vseh razen MS 1 1 je toga ploščica, kar pomeni, da imajo elektro¬ motor prispajkan neposredno na ploščico tiskanega vezja. Elektromotor Sanvvinega servomehanizma MBR-102 pa je celo enak onemu iz Futabinega S-148. Posamezne lastnosti lahko razberete iz diagramov na spodnji risbi. Splošno Mnogi modelarji podobno kot avtomo¬ bilisti prisegajo le na eno firmo, čeprav bi včasih pristali tudi na morebitna "križa¬ nja", če so seveda možna. Firme sicer priporočajo izključno izvirne komponen¬ te, npr. kvarce, pa čeprav jih vsi kupujejo pri istem proizvajalcu. TIM 4 • december 1994 • 31 ELEKTRONIKA Vse našteto velja le za sorodne sisteme (AM), zato je prafa izvzetd. Privoščil sem si tudi preizkus na terenu. Na tekmovanju sem vozil s kombinacijo zmagovalcev, z oddajnikom sanwa in sprejemnikom futaba. Graupnerjev sistem sem namreč moral prej vrniti, delta pa še ni bila na razpolago. Tudi ta kombinaci¬ ja je preizkus odlično prestala. V + futaba GRAUPNER JR ^ 0 ^ SAN WA Te najpreprostejše napravice so na¬ menjene predvsem za vodenje modelov avtomobilov, ladij in primerne za začet¬ nike v jadralnem modelarstvu. Priporo¬ čam jih tudi za modele jadralnih letal, ki jih mečemo z roko. Za ta namen je skoraj idealna prafa, ki pa je že pravi letalski sistem, čeprav je namenjen predvsem modelom helikopterjev. Letalski modelarji sicer uporabljajo naprave povsem drugega razreda in frekvenčnih pasov (35 MHz). Če pa že nameravate s temi napravami voditi le¬ teče modele, morate najprej izboljšati napajanje sprejemnika, oziroma upora¬ biti boljšo rešitev kot pa je škatlica za vložke mignon! HVALIMO: Kvaliteto izdelave in cene si¬ stemov, sprejemnik FP-R112, oddaj¬ nik sanwa, sistem Graupner/JR, si¬ stem prafa, varčnost, robustnost in doseg sistema delta. POVPREČNO: Sprejemnik sanwa, spre¬ jemnik prafa, sprejemnik delta. Na podlagi meritev in preizkusov pa lahko trdim naslednje: - AM-sprejemniški sistem naštetih na¬ prav lahko vodimo s katerimkoli od teh štirih oddajnikov. - Kvarčni kristali vseh naštetih AM-si- stemov so kompatibilni, kar pomeni, da lahko namesto kristalov ene firme upo¬ rabljamo tudi druge. - Servomehanizmi ene firme v principu delujejo tudi na sprejemnik druge, za¬ stavlja se le vprašanje priključkov. Če sta že razpored in raster enaka, pa Futabi- nega priključka ne spravimo v Graupner¬ jev sprejemnik. Mogoče pa je obrnjeno, vendar moramo paziti na polariteto, ozi¬ roma da je signal v rumeni žički. Pri : ključka za napajanje (baterijo in BEC) attacka in B4/SSM sta celo povsem ena¬ ka. Izjema je le sanwa. Na ta sprejemnik ne priključujemo nič drugega in nasprot¬ no: sanvvinih servomehanizmov ne sme¬ mo priključiti na Futabin ali Graupnerjev sprejemnik, niti ne priključka za baterije. Predelava je sicer mogoča, vendar le za strokovnjaka. - Paziti moramo tudi pri priključkih za polnjenje oddajnikov. Čeprav so na po¬ gled vsi enaki, pa je po nemškem vzoru polariteta pri Graupnerjevi in Multiplex- ovi napravi nasprotna. Pri Futabi pred¬ stavlja plašč minus in žila plus, pri "nem¬ ških" pa je ravno nasprotno, kar je očitno še ostanek tradicije, ko je za omenjeno nemško firmo naprave izdeloval še Grun- dig. Namesto zaključka Če iščemo zmagovalca, tega pravza¬ prav ni, Najboljši sprejemnik je nedvom¬ no futaba-R112, najmočnejši oddajnik ima Sanvva, Multiplex pa je najvarčnejši. Graupnerjev sistem ponuja za svojo ceno največ izmed vseh. Prafa v to primerjavo nekako ne sodi, zanjo velja, da je pač drug sistem, ki pa kljub temu predstavlja dober nakup. GRAJAMO: Škatle za baterije in ležišča za baterije prav vseh sistemov na te¬ stu. OPOZARJAMO: Priključki, čeprav na oko enaki, imajo pri sprejemniku dru¬ gačno razporeditev, prav tako ima drugačno polariteto priključek za pol¬ njenje oddajniške baterije sistem Graupner/JR! Napačno priključeva¬ nje je usodnol Pametna obtočna črpalka Slavnostno kosilo je mimo in na meni' je vrsta, da poskrbim za red v omari s poso¬ do. Najbolj neprijetno delo opravi pomi¬ valni stroj, vendar je potrebno nekaj dragocenih kozarcev in krožnikov ven¬ darle pomiti ročno. Za to potrebujem top¬ lo vodo. Odprem pipo, vendar iz nje priteče hladna voda. Oh to varčevanje! Nič ne pomaga, treba bo stopiti v klet in vključiti črpalko. Ko se vrnem, končam delo in pozabim na mravljo, ki marljivo žene toplo vodo po ceveh. Ko kasneje gospodar odkrije nesmotrno zapravljanje energije, je v hiši takoj vse narobe. Temu je treba narediti konec, pomislim, vse udobje imamo pri roki, pa nas nekaj neprestano sili k temu, da ga ne izkoristi¬ mo. Pa je rešitev v tem primeru tako zelo preprosta. Topla voda, ki stoji v cevi, se sčasoma ohladi in samo od dolžine napeljave in odprtja pipe je odvisno, kdaj bo iz ogrevalne posode spet pritekla vroča voda. Nič nenavadno ni, če iz pipe priteče toplota šele po nekaj minutah. Zakasnitvi se izognemo, če je napeljava dolga in je taka rešitev obvezna, s povratnim vodom in črpalko, ki nepre¬ stano poganja ogreto vodo po hiši. Ker je potem razdalja od toplovodne cevi pa do pipe zelo kratka, bo topla voda, tako- rekoč v trenutku, pritekla. Električna moč toplovodne črpalke običajno ne presega 100 W, vendar je tudi to preveč za varčne Slovence, ki črpalko izključijo, če le morejo. Da bi se izognili neprekinjenemu delo¬ vanju obtočne črpalke, mesečno porabi 72 kWh, bi potrebovali posebno elek¬ troniko, ki zazna odprtje pipe in s tem samodejno za nekaj časa vključi obtočno črpalko, da takoj požene vročo vodo pro¬ ti pipi, ki je odprta. Da smo nekje odprli pipo s toplo vodo, lahko zelo preprosto zaznamo po gibanju vode v toplovodni cevi. Vprašanje je le senzor, ki ga je tre¬ ba namestiti v cev. To pa ni tako prepros¬ to. V zamotanih primerih si pogosto pomagamo z manj zahtevnimi rešitvami: poiskati skušamo bolj preprosto rešitev, ki vsaj delno nadomesti idealno. Spre- 32 • TIM 4 • december 1994 ELEKTRONIKA Časovnik za brisalce jemljive rešitve prinašajo razne polavto¬ matske naprave. Ideja za tako pomožno rešitev je tipka, s katero bi s poljubnega mesta v hiši za nekaj trenutkov pognali obtočno črpalko. Takih tipk je lahko celo več, vendar se bo črpalka po aktiviranju vedno samodejno ustavila. Izvedba Za izvedbo potrebujemo Iskrin časovni rele CTR 54. Pritrdimo ga v bližino obtočne črpalke. Posamezne relejske priključke povežemo tako, kot vidimo na risbi. Za vezavo uporabimo primerno izolirano žico preseka 1,5 mm 2 . Razum¬ ljivo, da bomo predtem izključili ustrezno varovalko! ČRPALKA Eno izmed tipk lahko pritrdimo poleg stikala, s katerim smo do sedaj vklapljaTi in izklapljali črpalko. Vse druge tipke, ki so vezane vzporedno, pa namestimo po hiši. To je seveda lahko napisati, težje pa uresničiti. Vendar bo že ena sama tipka, poleg že omenjenega stikala, kar upo¬ rabna rešitev. S predlagano vezavo v ničemer ne spreminjamo obstoječe uporabe obtočne črpalke: če bomo vključili originalno sti¬ kalo, bo črpalka delovala in seveda ob¬ stala, ko stikalo izključimo. (Pogoj je le, da ne pritiskamo na tipko.) Priključna moč časovnika je le okoli 1,5 W, vendar se ta avtomatsko povsem izključi (0 W), ko črpalka obstane. Nastavitev časovnika Se enkrat preverimo povezave in šele nato vključimo varovalko. Pritisnimo na eno izmed tipk. Na čelni plošči časovni¬ ka je nameščen gumb (potenciometra), s katerim natančno nastavimo čas delova¬ nja črpalke. Grobo nastavitev določimo z izbiro časovnika z željenim časovnim območjem. Na voljo so tri standardna območja, na posebno zahtevo pa še šest. Prava vrednost nastavitve časovnika se seveda razlikuje od primera do primera. Črpalka naj deluje le toliko časa, da priteče topla voda tudi iz najbolj odda¬ ljene pipe. Daljše delovanje pomeni, v pravem smislu besede, nepotrebno, razmetavanje energije. Pravo vrednost ugotovimo po dveh ali treh poskusih. V izvedbenem primeru sem uporabil ča- sovnik s časovnim območjem do 100 sekund in za napajalno napetost 220 V. Časovnik si lahko priskrbimo v vseh trgo¬ vinah z elektrotehničnim materialom ali neposredno v Iskri TELTIM, Ljubljana, Savska cesta 3 (tel.: 061 13-20-231). Jernej Bohm Med vožnjo v dežju imamo vključene brisalce vetrobranskega stekla, ki v zelo rahlem dežju kaj hitro začno brisati "na suho". Voznik mora zato ves čas vklap- Ijati ter izklapljati stikalo, kar zmanjšuje njegovo pozornost in s tem varnost. Nekatera vozila imajo sicer vgrajeno napravo za nastavljanje časovnega zamika med dvema premikoma brisal¬ cev, a večina jih je brez nje. Prav tako napravico si brez težav izdelamo sami, njeno uporabnost pa bomo hitro spoznali ob prvem dežju. Vezje take naprave je predstavljeno na risbi. Integrirano vezje 555, ki je uni¬ verzalni časovnik, je vezano kot nestabil¬ ni multivibrator. Izhod 3 zapre tranzistor T2 in odpre Tl, ki prek trimerskega upo¬ ra (22 kQ) polni kondenzator Cl. Ko napetost na njem doseže določeno vred¬ nost (zaznata jo vhoda 2 in 6), se vezje preklopi in Cl se prazni prek poten¬ ciometra Pl in trimerja (250 kQ). Ko napetost na Cl doseže nek najnižji nivo, se preklopi spet v polnjenje Cl in proces se ponavlja. Rele Re seveda sledi stanju T2 in preklaplja Sl. Le-to je, ko vključimo brisalce, sklenjeno, in brisalci takoj obrišejo steklo. Kontakti releja (Sl) se hitro odprejo (čas nastavimo s trimerjem 22 kfi na 1 sekundo) in motor brisalcev sedaj podpira vračalno stikalo V. Ko se brisalci vrnejo v izhodiščni položaj, čakajo, da se izprazni Cl; tok in s tem čas praznjenja uravnavamo s 'potencio¬ metrom Pl, ki naj bo nameščen nekje na armaturni plošči vozila. Ko pa se Cl izprazni, se proces ponovi. Vezje samo dobi napajanje s tem, ko vključimo brisalce (na risbi je stikalo označeno s "H"), seveda pa moramo negativni pol vezja povezati z ohišjem avta. Samo vezje nam ne bo nič koristilo, če ga ne bomo pravilno povezali v napelja¬ vo vozila. Načini vezave motorja brisal¬ cev in stikal se lahko glede na tip vozila razlikujejo, v osnovi pa so si podobni. Na risbi je v pikčastem okvirju narisan način vezave pri R4. Motor ima dve na- vitji, izbiramo ju s stikalom (ročico) H. Žico s stikala, ki vodi do navitja motorja za normalno hitrost, prerežemo in dobi¬ mo točki A in B. Mednju vežemo kontak¬ te releja, ki so normalno sklenjeni, napa¬ janje vezja pa dobimo v točki A. ^"Napravo izdelamo na tiskanem vezju, elemente pa prispajkamo kar na stran z bakreno folijo in vse skupaj vgradimo v plastično škatlico. Izbira elementov ni kri¬ tična, le rele naj ima močne kontakte (okrog 10 A) ter seveda delovno napetost 1 2 V. Lahko dodamo še diodo Dl, da pri morebitni zamenjavi polov ne uničimo vezja. Če nismo naredili nobene napake pri povezavi, nam ostane samo še umer¬ janje: Pl zapremo (minimalna upornost), s trimerjem 22 kQ nastavimo tako kratek čas, da stikalo V "prime", s trimerjem 250 k!3 pa nastavimo tak ritem vklaplja- nja, s kakršnim delajo običajno brisalci. Z večanjem upornosti Pl se bo daljšal tudi čas med vklopom brisalcev. Pred umerjanjem brisalce dvignemo, da ne bodo praskali po suhem steklu. Rudi Reichman n TIM 4 • december 1994 • 33 ZA SPRETNE ROKE Maketa rušilca Vojna ladja je plovilo, stalno ali le začasno v sestavu vojnega ladjevja, katerega naloga je obramba obale in domačega pomorskega prometa ter preprečevanje sovražnikovih akcij in uničevanje njegovih vojnih ladij. Da bi bila ladja kos tem nalogam, mora biti opremljena z različnimi izstrelki, topovi in torpednim orožjem. Biti mora trdna, hitra in ekonomična, kar pomeni, da mora imeti ob čim manjši porabi goriva čim večji akcijski radij. Ker je vsem tem zahtevam naenkrat nemogoče ustreči, že od vsega začetka gradijo specialne ladje za točno določene naloge. Glavni trije tipi vojnih plovil so križarka, rušilec in podmornica. Po drugi svetovni vojni gra¬ dijo letalonosilke, nosilke helikopterjev, križarke, podmornice, rušilce, eskortne, poveljniške in patruljne ladje, torpedne čolne, topnjače, minolovce, polagalce min in desantne ladje. Poleg njin za pomoč floti uporabljajo še pomožne lad¬ je, med katere spadajo transportni sprem¬ ljevalci za prevoz vojakov, orožja in stre¬ liva, matične ladje za podmornice, ru¬ šilce in letalonosilke, transportne ladje za oskrbovanje s hrano in vodo, polagalci protitorpednih mrež, ladje za reševanje podmornic in njihovih posadk, tankerje za prevoz goriva, ledolomilce, oceano¬ grafske ladje, bolničarske ladje, pola¬ galce kablov in vlačilce. Zaradi lažjega poveljevanja in razpoznavanja vojne ladje opremljajo z oznakami, sestavlje¬ nimi iz črk in številk. Poleg teh oznak ima¬ jo vse večje ladje tudi svoje ime, ki je navadno napisano na krmnem delu. Po¬ barvane so z modrosivo barvo, v vojnem času pa jih še maskirajo z raznimi proga¬ mi, črtami in lisami drugačnih barv, ki otežkočajo ali onemogočajo nasprotniko¬ vim ladjam, podmornicam in letalom od¬ krivanje ter prepoznavanje. Rušilci so hitre vojne ladje brez oklepa, oborožene s torpedi, vodenimi izstrelki, topovi, podvodnimi bombami in minami; opremljeni so lahko tudi s podvodnim iskalcem podmornic. Rušilce uporabljajo za zaščito vojnih in trgovskih ladij pred napadi sovražnikovih letal, podmornic ali križark, za odkrivanje in uničevanje podmornic, za vodenje in zaščito svojih torpednih čolnov pri napadih, za zaščito izkrcanja vojakov pri desantih in za pola¬ ganje desantnih min. Rušilci imajo v voj¬ nah pomembno vlogo; z njimi naredijo sovražniku precej škode, zato pa je prav toliko, če ne še več, utrpijo tudi sami. Sodobnejši ameriški rušilci, ki lahko teh¬ tajo tudi do 6.500 ton, imajo jedrski pogon. Slika 1 Tokrat objavljamo preprost načrt za izdelavo pol metra dolge makete rušilca. Pravzaprav gre bolj za polmaketo, saj se načrt ne nanaša na konkretno ladjo, ampak skuša v grobem ponazoriti le glavne značilnosti teh plovil - torej njihov videz, obliko in razporeditev oborožitve (slika 1). Izdelave se lahko lotijo tudi začetniki ali pa ga kot skupinski izdelek naredite pri pouku tehnične vzgoje v 6. razredu, ko je po učnem programu na vrsti obdelava lesa. Material Polmaketa rušilca je v celoti iz polnega lesa. Uporabite lahko smrekovega, jelše- vega, lipovega ali balzovega, saj se vsi ti tuai z osnovnim modelarskim orodjem dobro obdelujejo. Poleg lesa boste potre¬ bovali le še lepilo za les, štiri lesne vijake in podložke ter modrosivo oljnato ali nitro barvo. Orodje Ker so trup in še nekateri sestavni deli iz debelejšega lesa, ki ga z modelarsko rezljačo ni mogoče žagati, je treba upo¬ rabiti večjo žago, še najbolj hitro in na¬ tančno ter predvsem varno pa boste veči¬ no sestavnih delov izžagali z električno vbodno ali celo nihajno žago, če jo ima¬ te. Black & Deckerjev model BD 99 E omogoča celo nastavljanje kota, ki ga lahko uporabite pri izžagovanju trupa. Poleg žag boste za izdelavo polmakete rušilca potrebovali še vrtalnik, svedra za les 0 6 in 10 mm, brusilni papir različnih zrnatosti (ali električni brusilnik), grobo in fino rašpo, izvijač in manjši čopič. Izdelava Najprej si dobro oglejte načrt in ko¬ sovnico, v kateri so podatki o velikosti in debelini posameznih sestavnih delov, na¬ to pa se lotite zarisovanja na les. Najbrž ni treba posebej poudarjati, da površine prej poskobljajte in zgladite s finim brusil¬ nim papirjem. Trup (1), katerega oblika je zaradi dolžine 50 cm narisana v prilo¬ gi, izžagajte iz 20 mm debele deske; pri tem pazite na poševnost stranic, ki mora biti približno 15°. Elementom nadgrad¬ nje, komandnega mostu, radarjev in dim¬ nika z rašpo nekoliko "poberite" nav- KOSOVNICA 4 5 6 8 7 10 9 11 12 13 34 • TIM 4 • december 1994 \ / TIM 4 • december 1994 • 35 ZA SPRETNE ROKE ične robove in jih nato zgladite s finim rušilnim papirjem. V dela 1 in 2 na oz¬ načenih mestih izvrtajte luknje za mon¬ tažo vrtečih se topov. Ce ne želite, da bi se ti vrteli, jih samo prilepite. Večji topovi (12), ki jih morate narediti posamezno, imajo nekoliko ukrivljene stranice (obru¬ site jih lahko npr. z miniaturnim vibraci¬ jskim brusilnikom MINICRAFT MB 560), manjše topove (14) pa je najlaže naredi¬ ti iz letvice z ustreznim prerezom (glej načrt!) ter nato iz nje narezati potrebno število kosov. Tudi luknje za cevi (15) je priporočljivo izvrtati še pred razžagova- njem. Sestavljanje teče po enakem vrstnem redu kot oštevilčenje sestavnih delov (ris¬ ba 2). Topove privijte z lesnimi vijaki s spodnje strani ravno toliko, da se še vrti¬ jo. Ne pozabite na dovolj veliko pod- ložko, ki omogoča bolj gladko obrača¬ nje. Ker je delov razmeroma malo in ker so narisani v naravni velikosti, pa tudi sestavna risba je dovolj pregledna, pri sestavljanju celo začetniki ne bi smeli imeti težav. Kdor želi maketo rušilca v naravni barvi lesa, naj jo prelakira z brezbarvnim nitrolakom, sicer pa uporabite modrosivo oljno ali nitro barvo. Se laže kot s čo¬ pičem boste ves izdelek pobarvali s pršil- Matej Pavlič Jaslice V zadnjih letih smo na straneh Tima ob¬ javili že nekaj načrtov za izdelavo jaslic iz različnih gradiv. Te, ki vam jih pred¬ stavljamo letos, so sicer "le" iz kartona, vendar so po obliki in zasnovi nekaj po¬ sebnega. Načrt na risbi 1 je za tretjino pomanj¬ šan, vendar pa ga po želji lahko s po¬ močjo fotokopirnega stroja poljubno po¬ večate. Kopijo z lepilom za papir pri¬ lepite na tanjši karton in izrežite. Ker si s škarjami pri tem ni mogoče pomagati, uporabite skalpel ali oster nož OLFA, še najboljša rešitev pa je poseben nož v obliki šestila (risba 1). Tudi tega izdeluje japonska tovarna OLFA, ki jo pri nas za¬ stopa podjetje Ready, d.o.o., (A. Valen¬ tinčiča 1, Industrijska cona, 66310 Izo¬ la). Nenavadno oblikovano, a izredno uporabno orodje, s katerim je mogoče izrezovati kroge s premerom od 1 do 15 oziroma 1 9 cm, lahko kupite v nekaterih bolje založenih papirnicah ali pa ga po povzetju naročite neposredno pri uvoz¬ Risba 2. COMPASS CUTTER CMP-1, izdelek japonske tovarne OLFA, ki ga je mogoče dobiti tudi pri nas. niku. Izdelek, ki nosi oznako COMPASS CUTTER CMP-1 in stane dobrih 1000 to¬ larjev, za koga morda res ni najbolj po¬ ceni, vendar brez dvoma sodi v vsako modelarsko delavnico, saj lahko z njim režemo papir, karton, različne folije, us¬ nje, blago, furnir, tanko balzo in še kaj. Ko se ga boste navadili uporabljati, brez njega preprosto ne boste več mogli sha¬ jati. Slika 2. Pri oblikovanju lokov, ki sestavljajo "streho", si pomagamo s pinceto. V načrtu se pojavljajo tri vrste črt: pol¬ no izvlečene, črtkane, ki pomenijo pre- pogib kartona navzgor, in pikčaste, ki pomenijo prepogib kartona navzdol. Pr¬ ve v celoti izrežemo, po drugih narahlo potegnemo s hrbtno stranjo noža s spod¬ nje strani, pri tretjih pa prav tako s hrbtno stranjo noža, vendar z zgornje strani. Plitve zareze, ki jih s tem dobimo, nam bodo olajšale upogibanje kartona. Ko smo z rezanjem in zarezovanjem gotovi, se lotimo sestavljanja. Najprej moramo previdno razpreti dobljene krož¬ ne pasove, nato pa en del podlage zasu¬ kamo za pravi kot in potisnemo pod drugega, kot kažejo točki in puščica ob robu načrta. Stik zalepimo. Sedaj s pin¬ ceto previdno upognemo del za delom, ki se bodo sestavili v nekakšno školjkas- to streho (slika 2). Figure Marije, Jožefa in Jezuščka zapognemo navzgor v polo¬ žaj, pravokoten na podlago. S tem so jaslice narejene (slika 3). Kdor želi, jim lahko doda še zvezdo repatico ali kaj drugega. Veliko možnos¬ ti za izražanje domišljije ponuja tudi bar¬ vanje, saj lahko še pred sestavljanjem z različnimi barvami pobarvate posamez¬ ne pasove, podlago in figure. Jaslice lah¬ ko naredite tudi iz zlatega ali srebrnega papirja. Ce izrezane in nesestavljene jaslice v večji ovojnici uporabite kot voš¬ čilnico, boste z njo brez dvoma prijetno presenetili prejemnika. Matej Pavlič Slika 3. Končni videz jaslic iz kartona 36 • TIM 4 • december 1994 ZA SPRETNE ROKE Risba 1 Praznična smrečica Bliža se čas božičnih in novoletnih praznikov. Vzdušje doma, pa tudi v šoli je takrat čisto nekaj posebnega. Za dobro razpoloženje niso pomembna le darila pod novoletno jelko, temveč tudi praznična okrasitev prostorov, miz, po¬ grinjkov. Ni treba, da kupujemo drage okraske, ki so večkrat neokusni. Veliko lepega lahko izdelamo sami, le malo dobre volje in domišljije potrebujemo, pa seveda pridne roke in ustrezen material. Izdelali bomo smrečice, s katerimi bo¬ mo popestrili praznično mizo ali pa jih bomo postavili na omaro, okensko polico ali kam drugam. Potrebujemo: - trši karton ali lepenko ustrezne veli¬ kosti, - testenine v obliki zvezdic in krogov, - razna semena (leča, koruza, buča), - univerzalno lepilo (Magnetin, UHU- alleskleber), - tempera barvice in čopič, - zlato in srebrno bronzo, - škarje ali nož za lepenko, - svinčnik. Na karton s pomočjo risbe na mreži narišemo dve enaki smrečici. Mrežo lahko po želji povečamo ali pomanj- A B C D E F G A B C D E F G šamo. Smrečici izrežemo s škarjami ali nožem za lepenko. Eno smrečico zareže¬ mo po sredini do polovice v zgornjem delu, drugo pa na enak način v spod¬ njem delu, tako kot kaže slika. Smrečici nato na obeh straneh pobar¬ vamo z gosto zeleno barvo. Testenine in semena pobarvamo z zlato in srebrno bronzo, nato pa jih z lepilom prilepimo na smrečici. Oba dela križno sestavimo in smrečica je narejena. Za lepši videz lahko po njej razpršimo še malo umetnega snega in videti bo kot prava. Mateja Cerv Začinjeni Božiček Letos lahko pošljete "začinjene" novo¬ letne čestitke. Zanje potrebujete svinčnik, trši papir in bele kuverte ali že izdelane bele čestitke, pavs papir, lepilo za papir, čopič, lak za lase ali nitro lak in pršilo ter kopico raznobarvnih začimb. Glavna hiš¬ na gospodinja bo gotovo vesela, če se bo lahko znebila razdišanih začimb s pretečenim rokom, vam pa bodo prišle prav pri izdelavi "začinjenih" slik. Na kupljeno ali izdelano vizitko (velikost pri¬ lagodite kuverti) s svinčnikom narišite novoletni motiv. Na posamezne ploskve Slika iz začimb v prahu, semen in posušene, zdrobljene zelenjave narahlo napišite, s katerimi začimbami jih boste posuli. Začimbe izberite glede na barvo in strukturo ter izbiro prila¬ godite motivu. Posamezno ploskev naj¬ prej natančno namažite z lepilom za papir, jo posujte z ustrezno začimbo (popra ne priporočam), počakajte, da se lepilo posuši, ter odpihnite odvečne za¬ čimbe. Nadaljujte z naslednjo ploskvijo. Sliko utrdite z lakom v pršilu, za silo bo dober tudi lak za lase, vendar pršite iz rimerne razdalje, da svoje umetnine ne oste poškodovali. Čestitko zavarujte z zunanjim ovojem iz pavs papirja, ki je enake oblike in dimenzij kot čestitka. Alenka Pavko - Čuden TIM 4 • december 1994 • 37 ZA SPRETNE ROKE Novoletne čestitke Novoletni čas ima svoj čar, takrat se spomnimo na vse, tudi na tiste, ki smo jih med letom kar malce pozabili. Prikupna in iskrena čestitka naslovljenca prijetno preseneti. Če jo izdelamo sami ter vanjo napišemo nekaj dobrih misli in želja, ima še večjo vrednost. Potrebujemo: - risalni papir (šeleshamer), - barvni kolaž papir, - univerzalno lepilo, - svinčnik in ravnilo, - škarje. Vzamemo risalni papir (šeleshamer) in s svinčnikom označimo mere: 15 x 20 cm. S škarjami izrežemo pravokotnik in ga prepognemo. Nato tako kot na mo¬ delu (risba 1) s svinčnikom označimo na prepognjeni strani točkaste zareze in jih po dolžini prerežemo. Zarezane trakove repoanemo v notranjost čestitke. Nanje omo kasneje nalepili izdelane figure. Te prerišemo in prenesemo na risalni papir. Izrežemo smreke, darila in snežaka, jih namažemo z lepilom ter položimo na kolaž papir. Smreko postavimo na zelen papir, darila na rumen ali oranžen papir, snežak pa naj ostane bel. Obrežemo kolaž in figurici prilepimo še detajle. Taka figura je pripravljena, da jo nalepi¬ mo na trak, ki je zapognjen v notranjost čestitke. Darja Zorec PREPOGNJENA STRAN Adventni venec Osnova za adventni venec je slano testo. Podobno je testu za kruh in tudi naredimo ga na enak način. Osnovne sestavine, ki jih potrebujemo, najdemo v vsaki kuhinjski omarici. Iz slanega testa lahko naredimo vrsto okraskov in deko¬ racij. Adventni venec je le ena od mož¬ nosti. Toda ne pozabite - ne smete ga jesti! Potrebujemo: 2 skodelici moke 1 skodelico soli posodo in leseno žlico top nož kuhinjski valjar E ekač uhinjske rokavice čopič barve lak na vodni osnovi univerzalno lepilo Moko in sol damo v posodo in po¬ stopoma, med mešanjem, dodajamo vodo, pri čemer pazimo na gostoto testa. Če dodamo preveč vode, se nam testo »packa«, presuho testo pa se drobi. Sestavine mešamo z leseno žlico. Med mešanjem testa prižgemo pečico in nas¬ tavimo temperaturo na 1 60° C. Medtem, ko bomo venec oblikovali, se bo pečica ravno prav segrela. Z moko posujemo delovno površino, da se nam testo ne bo prijemalo. Testo razdelimo na dva dela. Zvaljamo jih v dva enako dolga svaljka. Konice svaljkov stisnemo skupaj in zvijemo kot kaže risba 1. Potem zvijemo testo v krog in konca stisnemo skupaj. Nekaj testa zvaljamo na mizi in izreže¬ mo praznične oblike listov. Posebej oblikujemo majhne kroglice za jagode 1 2 3 4 38* TIM 4 • december 1994 ZA SPRETNE ROKE Novoletna jelka in njen nadomestek (risba 2). Oblikovane dele (tudi venec) zložimo na pekač, ki ga porinemo v peči¬ co. Izdelke pečemo približno 30 minut, oziroma dokler niso trdi. Pekač s testom vzamemo iz pečice z rokavicami na rokah. Počakamo, da se ohladi in ga šele takrat začnemo barvati: liste na zeleno, jagode rdeče, venec pa z zlatorjavo barvo (risba 3). Pobarvano testo se mora dobro posušiti. Ko so listi suhi, jih poškropimo z zlato barvo. Liste in jagode prilepimo na venec. Vse skupaj polakiramo in pustimo, da se dobro posuši. Izdelek okrasimo še z barvnim svetlečim trakom, ki ga s kaplji¬ co lepila pritrdimo na zadnji strani. S svetlečim trakom naredimo tudi zanko, da lahko venec obesimo. Pladenj Bliža se novo leto in z njim novoletna zabava, h kateri sodi kup kozarcev, krož¬ nikov, pribora, in seveda tudi pladenj - pravzaprav cela kopica pladnjev. Staremu pladnju lahko privoščite novolet¬ ni videz in ga malce olepšate s folijo - mozaikom. Videti bo, kot da je dno plad¬ nja sestavljeno iz velikega števila majh¬ nih ogledalc. Folijo različnih dimenzij lahko kupite v Eurodomu, v centru Inter¬ spar v Ljubljani. Potrebujete seveda še lepilo, nož za papir, kovinsko ravnilo in lesen pladenj. Alenka Pavko - Čuden Star lesen pladenj je ob novem letu dobil slo¬ vesno "obleko" iz folije - mozaika. Če ste se naveličali vsakoletnega okraševanja novoletne jelke z okraski, ji letos zavežite le številne svilene pentlje (ali pentlje iz darilnega traku), kot kaže slika 1. Če pa boste letos silvestrovali v hribih, dostopnih'le peš, in nočete naravi ukrasti Slika 1. Novoletno drevesce s pentljami Za novoletno zabavo se boste najbrž še prav posebej potrudili in postregli z raznovrstnimi dobrotami. Kako prenoviti pladenj, smo že napisali; da boste imeli obložene pladnje kam odložiti, pa pre¬ barvajte kartonaste škatle ustreznih ve¬ likosti. Motivi so lahko različni: če boste mizice uporabili večkrat, saj pridejo prav tudi ob raznovrstnih slavjih, rojstnih dnevih ipd., si izberite motiv, ki se dopol¬ njuje z opremo vaše sobe, lahko pa se odločite tudi za novoletni motiv, ki bo oplemenitil vzdušje na prehodu iz stare¬ ga v novo leto. Da se ne bodo umazali preproga ali predolgi rokavi obiskoval¬ cev, če se bo po nesreči razlila pijača in bodo barve na kartonu začele puščati sle¬ di, je najbolje, da karton okrepite in za¬ varujete s plastjo prozorne samolepilne folije. Karton torej poslikajte, razstavite v dvodimenzionalno obliko, prelepite s sa¬ molepilno tapeto ter šele nato sestavite v škatlo - mizico. Po končani zabavi (če jo drevesca (kupljeno drevesce nositi s se¬ boj je pretežak tovor, umetno pa nekako ne sodi v hribe), si za najdaljšo noč v letu pripravite nadomestek - montažno skla¬ dovnico s svečami. Novoletnih daril de¬ dek Mraz vendar ne more položiti kar v kot (slika 2)! Alenka Pavko - Čuden Slika 2. Nadomestek drevesca - šifra: Nad 2000 m Poslikani kartoni so začasno nadomestilo za leseno klubsko mizico. bo srečno prestala) jo boste lahko spet zložili in spravili za drugič. Alenka Pavko - Čuden Klubska mizica iz kartona TIM 4 • december 1994 • 39 UGANKARSKI KOTIČEK Novoletna nagradna kombinacijska križanka TIM 4 Revija za tehniško ustvarjalnost mladih DECEMBER 1994, CENA 231 SIT, POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI PRI POŠTI 61 102 Revijo TIM izdaja Tehniška založba Slovenije, d. d. Naslov uredništva: Lepi pot 6, 61 1 11 Ljubljana, telefon: 061/213-749 (uredništvo), 061/213-733 (naročniški oddelek), fax: 061/218-246. Revija izhaja desetkrat na leto. Naročite jo lahko na naslovu uredništva ali po telefonu. Posamezna številka stane 231,00 SIT, polletna naročnina pa 1 155,00 SIT. Žiro račun pri SDK Ljubljana: 50101-603-50480 Revijo ureja uredniški odbor: Jernej Bohm, Jan Lokovšek, Matej Pavlič, Miha Zorec, Roman Zupančič. Odgovorna urednica: Mihela Mikuž Urednik revije in tehnični urednik: Jože Čuden Oblikovanje: Božidar Grabnar Lektoriranje: Ludvik Kaluža Tisk: Tiskarna Ljubljana Revijo sofinancirajo: Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za šolstvo in šport ter Ministrstvo za znanost in tehnologijo Republike Slovenije Revija spada med publikacije, za katere se plačuje 5-odstotni davek od prometa proizvodov na podlagi odločbe Ministrstva za kulturo in šport št. 415-95/94 mb z ane 23. 2. 1994. FOTOGRAFIJA NA NASLOVNICI: Kogar je strah poleteti z jadralnim padalom, a so it.j te letalne naprave vseeno pri srcu, si lahko za začetek omisli voden model. Foto: Janko Rant Spodnje besede s kombiniranjem razvrstite v polja kri¬ žanke. Zaradi lažjega začetka reševanja sta dve besedi že vpisani. Ob pravilni rešitvi boste na označenih poljih dobili sedem zračnih plovil, ki jih kažejo sličice pod kri¬ žanko. Vodoravno: 2 črki: CA, LE, MP, NR 3 črke: AGO, ARO, BRK, IDE, NEJ, PAD, SAL, TEN 4 črke: ELIO, LEGA, LEST, RASA, RIAL, STEK, STIK, SVOD, TRIP, VRNE 5 črk: ATONA, ATRIJ, AŽUA, GRAAL, INTER, KOLON, OUKE, RAISA, SLAST, ŠTORA 6 črk: DEBATA, ETILEN, KAONEC, KVARTA, OSSIAN 6 črk: ALBUMEN, KLADARA, OERSTED, OSTANEK, REPLESK, SMALAND, TROSKOK 8 črk: KATARINA 9 črk: TEOLOGIJA Navpično: 2 črki: EM, MT, NI, PV ' 3 črke: BRA, EBA, LAT, LOG, NUK, REK, SLA, SRP 4 črke: ALKE, ELIS, GAIL, UAR, KINA, KLOT, KMER, KRAL, LAST, MANA, NEDA, OBOD, OISE, OSAT, OSLO, RILA, STON, ŠTOR 5 črk: ARDUS, BANJO, INTES, KARRI, KRETA, OSTAP, RJAVA, TELAD, VOLEK 6 črk: DANAJA, MAHIST, OSTUE, OTONEL 7 črk: AKORDAN, KASTNER, NAGOJEC, ODTENEK, PAVLIHA, PRINTER 8 črk: KOTREDEŽ, SIGNORET 9 črk: KOLIBRUI, ESKALATOR Rešitve nagradnih ugank iz prejšnje številke TIMA: Zlogovnica: Binning, Pauling Serpentine: ladja, krmar, avion, pilot Anagrami: selka Nagrade za pravilno rešene uganke v 3. številki revije TIM prejmejo: 1. Andrej Vrtačnik, Petrovičeva 17, Nove Jarše, 61110 Ljubljana 2. Staša Cigale, Titova 74, 64270 Jesenice 3. Primož Bergoč, 65293 Volčja Draga 40/A Rešitve ugank prepišite na dopisnico (ne trgajte revijel) ter najkasneje do 20. decembra pošljite na naslov: Tehniška založba Slovenije, d. d.. Lepi pot 6, 61111 Ljubljana (s pripisom "Timove uganke"). Trije izžrebani reševalci bodo po pošti prejeli komplete za izdelavo plas¬ tičnih maket letal, ki jih podarja Metronic-Komet, d.o.o., Cesta Tončke Čeč 81, 61420 Trbovlje. KAZALO _ UREDNIKOV PREDAL 1 ASTRONAVT SEGA MED UUBUANSKIMI RAKETARJI 1 NA OBISKU V FIRMI MIBO-MODELI 2 RV-JADRALNI MODEL HOT-94 4 NINA I RC Z RADUSKIM VODENJEM 6 AKUMULATORJI NIMH V MODELARSTVU 7 SOBNI MODEL »PAPIR 35« 8 NATANČNI ROČNI BRUSILNIK 11 ŠOLA PLASTIČNEGA MAKETARSTVA (23. DEL)- NALEPKE TUDI DRUGAČE 14 MAKETARSKIFOTOSTRIP (3. DEL) 16 TIMOVO IZLOŽBENO OKNO - MONOGRAM (2. DEL) 25 MAKETA MALE ŽELEZNICE - DOMA NAREJENE HIŠICE (2. DEL) 26 TIMOV TEST NAJMANJŠIH 29 PAMETNA OBTOČNA ČRPALKA 32 ČASOVNIK ZA BRISALCE 33 MAKETA RUŠILCA 34 JASLICE 36 PRAZNIČNA SMREČICA 37 ZAČINJENI BOŽIČEK 37 NOVOLETNE ČESTITKE 38 ADVENTNI VENEC 38 PLADENJ 39 NOVOLETNA JELKA IN NJEN NADOMESTEK 39 KLUBSKA MIZICA IZ KARTONA 39 UGANKARSKI KOTIČEK 40 40 • TIM 4 • december 1994 MULTIPLEX w RV NAPRAVE KOMPLETI MODELOV ZA SESTAVLJANJE ASP - MOTORJI Z NOTRANJIM IZGOREVANJEM CARL GOLDBERG - KOMPLETI MODELOV LETAL THUNDER TIGER - KOMPLETI MODELOV J r billing boats KOMPLETI PLOVNIH IN SOBNIH MAKET LADU IN PRIBORA •MAKETE: Italeri, Heiler, Airfix, ESCI, Monogram, Hasegawa Dragon, Kirin, Revell •MODELARSKE BARVE: Model Master, Humbrol, Revell VSE MODELARSKE BARVE NA ENEM MESTU! HUMBROL •ZRAČNA PERESA: Humbrol, Model Master, Revell •GRADIVA ZA DIORAME: drevesa, trava, mah •KOMPLETI MODELOV: letala, ladje, modelarske rakete •GRADIVA: balsa, vezana plošča, letvice, furnir, lepila •MODELARSKO ORODJE: Proxxon, Minicraft, Humbrol •IGRAČE, IGRE, ORODJE, INSTRUMENTI: avtomobili Burago, TV-igre in moduli Micro Genius, fotoaparati, pirografi, spajkalniki, kasete, diskete Al RF IX MODEL KITS Revell BOGATA PONUDBA KOMPLETOV, GRADIV, ORODJA IN PRIBORA MODELARSKA TRGOVINA Z NAJVEČJO IZBIRO Trgovsko podjetje (a/filSUSKrt OPREAfW o Trgovina Vse za mlade tehnike, Levstikov trg 7,61000 Ljubljana Tel.:061/12-61-158, Faks: 12-62-243 Delovni čas: od 9. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 13. ure UHU V DOBREM IN V ZLU Lepila za vse materiale UHU ALLES- KLEBER UHU hart VHVaHpiast UHU s ekundenkleber © 1®1 UHU coli fMzlehn Holzldm. UHU ® coli UHU fi X &fest SOAr/itl/geKlefntissen 310 9 110 » d.o.o. Kajakaška 30 61211 Ljubljana-Šmartno Telefon: (061) 59-275, Telefax: (061) 59-296 On as £> £ 0> u n ČD 3 n Ht CD CD 4* H HH 2 a n n O 3 cr o HI vO CD 4^ 18 • TIM 4 • december 1994 TIM 4 • december 1994 • 23 Sobni model »Papir 35« Vsa mesta na načrtu, ki pridejo v dotik z lepilom prelepimo s selotejpom. HORIZONTALNI STABILIZATOR 22 • TIM 4 • december 1994 XIM 4 • december 1994 • 19