2 3 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 12. maja 2011  Leto XXI, št. 19 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@mail.datanet.hu ISSN 1218-7062 Tisk: TISKARNA KLAR d.o.o. Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis izhaja z denarno pomočjo Ministrstva za javno upravo in pravosodje (KIM) ter Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU15 1174 7068 2000 1357 0000 0000, SWIFT koda: OTPVHUHB Porabje, 12. maja 2011 Porabje, 12. maja 2011 PRVI VÜZEM NA BALKANI STR. 3 »NEJSAM MEJLA NEJ GVANTA PA NEJ ČREJVLE« STR. 6 Škof je blagoslovil sakalovsko cerkev Prejšnja sobota je bila za sakalovske vernike velik dan, saj je potekala blagoslovitev obnovljene cerkve. Sakalovska cerkev je dobila novo podobo lani poleti, ko je bil zunanji del obnovljen v celoti. V soboto, 7. maja, pa jo je blagoslovil sombotelski škof dr. András Veres. Pred cerkvijo ga je, popoldne ob 16. uri, sprejela velika skupina vernikov, da bi bili priča blagoslovitveni slovesnosti. Škofa je pri lepo urejenih in okrašenih vratih pozdravil župan občine Sakalovci Tomaž Časar. Slovesnosti sta se udeležila tudi državni sekretar Ministrstva za razvoj podeželja Zsolt V. Németh, državnozborski poslanec in bivši domačin, Sakalovčan Antal Rogan, ki je finančno veliko prispeval k obnovi cerkve. Antal Rogan je poslanec madžarskega parlamenta, obenem pa župan V. okrožja Budimpešte. Poleg njiju sta prireditev počastila še član železnožupanijske skupščine Gábor Nagy in direktor podjetja Varga-Bau Imre Varga, ki je koordiniral obnovitvena dela cerkve. Po slovesnih nagovorih je škof blagoslovil cerkev, nato pa je daroval sveto mašo. V svoji pridigi je izpostavil pomen sakralnih znamenj, ki so simbol krščanstva in je izrazil upanje, da bo po obnovitvi cerkve v njej še več vernikov pri nedeljskih mašah. Na koncu obreda se je sakalovski župnik zahvalil škofu za blagoslovitev in mašo. Povedal je, da je bila maša darovana za pokojno Terezijo Rogan, babico družine Rogan, ki je na svoji smrtni postelji zaprosila svojo družino, naj ta prispeva za obnovitev cerkve. Zato je župnik menil, da se spodobi, da mašo daruje za babico. Zahvalil se je tudi izvajalcem, ki so opravili izvrstno delo. Cerkev je bila sicer obnovljena tudi že leta 2001, vendar je bilo poslopje zaradi malomarnega dela v zelo slabem stanju. Sedanja, zelo kvalitetna obnovitev, se je začela na začetku julija 2010 in se je končala že avgusta. (Na tem mestu bi tudi sama izrazila veliko veselje, saj je cerkev do 14. avgusta, dneva moje poroke, zaživela v novem, čudovitem sijaju.) Cerkev je, zahavaljujoč se donacijam vernikov, bogatejša tudi za nova vhodna vrata. Prav tako so tudi v zakristiji zamenjali vrata in okno. Sakalovska kapela Velikega šmarna je bila zgrajena leta 1922 s finančno pomočjo nek-danjih vaščanov, ki so se izselili v Ameriko. Oltar kapele krasi slika Karmelske Matere Božje. Sakalovski verniki pa se že pripravljajo na še en veliki dogodek jeseni, ko bo na enem bregu postavljen svetlobni križ, ki bo visok sedem met-rov in bo noč in dan ščitil Sakalovčane. Nikoletta Vajda-Nagy Obnovljeno sakalovsko kapelo je blagoslovil škof dr. András Veres Državnozborski poslanec Antal Rogan z družino med sovaščani Potrna: Kulturno društvo člen 7 za avstrijsko Štajersko ŽELIMO NADALJEVATI DELO AVGUSTA PAVLA Kulturno društvo člen 7 za avstrijsko Štajersko je minulo soboto v Kulturnem domu v Potrni s tremi dogodki počastilo življenje in delo dr. Avgusta Pavla ob 125-letnici rojstva. Odprli so del razstave Nekdo nam je poslal glas oziroma Avgust Pavel – veliki Evropejec, ki je bila doslej v sombotelskem muzeju Savaria in katere avtorica je etnologinja Marija Kozar Mukič, predstavili zgoščenko Tujec s petimi uglasbenimi Pavlovimi pesmimi in prikazali 20-minutni film producenta Branka Pintariča in scenarista Petra Peterke o Avgustu Pavlu. Na zelo dobro obiskani trijezični slovensko-madžarsko-nemški prireditvi je predsednica Kulturnega društva člen 7 za avstrijsko Štajersko Suzanne Weitlaner poudarila, da si štajerski Slovenci prizadevajo nadaljevati delo in poslanstvo dr. Avusta Pavla. Družino Pavlovih in svojega očeta je predstavila hči Judita. Povedala je, da se je oče rodil na Cankovi, vas, v kateri je odraščal, je bila trijezična. »Moj oče – Avgust Pavel – je po poroki pripeljal svojo ženo v to staro hišo v Potrni. Izobraževala se je v Gradcu. Bila je mestno dekle, je pa rada pripovedovala o tej hiši in njeni okolici,« je povedala hči Judita, in tudi: »Borbeno življenje, neutrudljivo pridni starši, barvito okolje je Avgusta kot otroka okrepilo, vzgojilo v sočustvovanje in požrtvovalnost. Na razstavi se večkrat pojavijo spomini na šolska leta. Iz univerzitetnega indeksa je predstavljena stran, ki priča o njegovi ukaželjnosti in pridnosti... Doktorsko disertacijo je napisal iz primerjalnega slovenskega jezikoslovja, na temo glasoslovja narečja rojstne vasi Cankova.« Kot smo slišali od dekana mariborske Filozovske fakultete dr. Marka Jesenška ne nedavnem pogovoru na Cankovi, bo slovnica izšla tudi v slovenskem jeziku. Ob tem, da je bil dr. Avgust Pavel tesno povezan s Porabjem kot jezikoslovec in etnolog, je zelo pomembno tudi njegovo izvirno literarno delo in prevajalstvo. Prva pesniška zbirka Tako pojem psalme v naročju slepe doline je izšla, ko je bil star 46 let, v petdesetem letu starosti je zbral 53 pesmi za zbirko Zažgani gozd. Med avtorji, ki jih je prevajal v madžarski jezik, je na prvem mestu Ivan Cankar. Tujec je naslov zgoščenke s petimi uglasbenimi pesmimi Avgusta Pavla: Izgubil sem svojo dušo, Zdaj samo o sovraštvu govorijo, Nih-če ni tako te ljubil, Imel bom čas? in Tujec. Pesmi je uglasbil Peter Andrej, za katerega pesnik Boris A. Novak pravi, da »je eden izmed najbolj dragocenih glasov v slovenskem prostoru. Je pesnik in v isti sapi glasbenik, ki dve svoji umetnosti združuje v plemenito sintezo uglasbene poezije.« Tudi srečanje zborov 18. junija v Kulturnem domu v Potrni bo v duhu spominskega leta Avgusta Pavla. V slovenskem, nemškem in madžarskem jeziku bodo peli mešani pevski zbor iz Cankove, pevska skupina sombotelske Spominčice in zbor Pavlove hiše. Ernest Ružič Predstavitev zgoščenke Tujec so s prve vrste spremljale Suzanne Weitlaner, Judit Pavel, Marija Kozar Mukič in Veronika Simon Petanjci: 10. Dan spominov in tovarištva JAMBORI SPOMINOV IN DOBREGA SOSEDSTVA – SLOVENSKA ISTRA Deseti Dan spominov in tovarištva na Petanjcih, drugič pod imenom Jambori spominov in dobrega sosedstva, je bil v znamenju prijateljskih vezi med Prekmurjem in Slovensko Istro, med občinama Tišina in Piran. Dogodek je vedno prvi teden v maju, ko je Dan Evrope, in letos tudi 70-letnica ustanovitve Osvobodilne fronte. Pobudnik Dneva spominov in tovarištva pred desetimi leti in nove vsebine z Jambori spominov in dobrega sosedstva, lani za začetek z Belo krajino, je akademik dr. Anton Vratuša. Gre za spomin na življenje in delo dr. Vaneka Šiftarja, profesorja, humanista, tudi pesnika in snovalca edinstvenega Vrta spominov in tovarištva, v katerem rastejo drevesa z vseh koncev sveta. Želja akademika Antona Vratuše je, da se vrednote preteklosti prenašajo na mladi rod, zato vseskozi poudarja vlogo mladih v programih Ustanove dr. Šiftarjeve fundacije, ki je organizatorica prireditve. Prijateljstvo, sodelovanje in povezovanje in tudi mladost so bile besede, ki so jih povedali v imenu Ustanove dr. Šiftarjeve fundacije Ernest Ebenšpanger, župan občine Tišina Franc Horvat, in slavnostna govornika Pe-ter Bossman, župan občine Piran, in ministrica za kulturo Majda Širca. Vrednote mladosti je ponazoril pester kulturni prog-ram z nastopi šolskih in dijaških skupin iz Slovenske Istre in Pomurja. Župan občine Piran Peter Bossman je izrazil prepričanje, da se bodo nadaljevali stiki z občino Tišina in Prekmurjem. Pomen povezovanja je poudarila tudi ministrica za kulturo Majda Širca: »Danes združujemo prekmursko ravnico z ravnico morja, zrno soli s koruznim zrnom. Poudarjamo vlogo zaledja pri stikih s Slovenci v Italiji in na Madžarskem.« V vrtu so posadili sadiko istrske nešplje, akademik Anton Vratuša pa je odkril skulpturo akademskega slikarja Štefana Hauka Prekmurski totem, posvečeno dr. Vaneku Šiftarju in Vrtu spominov in tovarištva. Ernest Ružič Pogled na del bogatega kulturnega programa in številne obiskovalce Stoji, stoji en beli grad – 1. Prvi vüzem na Balkani Skoro prazni panauf v Budimpešti, tü pa tam nekak spi na šurki stolicaj, en par mladi z veu-kimi ruksauki. Vöra je že včasi pau dvanajset vnoči, mojiva pajdaša pa sta eške nindri nej. Pet minutov pred odpelanjom končno nutpotisnejo cug za Beograd, priletijo padaške pa vküper poiškemo tisti bagaun, na šteroga karta velá. Kabina je mala, eden nad drügim so tri male postele, na drügoj strani ranč tak. Kondukterka (kalauz) vkrajvzeme od nas pa od našoga nauvoga izraelskoga padaša karte, ka je prej zrankoma nazaj dá. Nejsmo eške sneni, tak se napautimo v drüge bagaune z vüpanjom, ka mo malo sejdli pa se pogučavali. Ka pa tam vidimo, smo nej čakali. Lidgé vsepoprejk, ništerni zamazani, turbe pa začke vseposedik, vsi zamaj frčejo. Začno se je vüzem, depa nej samo v katoličanjskom tali Evrope, liki pri pravoslavaj ali ortodoksaj ranč tak. (Tau je nej tak vsikšo leto, ka njina Cerkev nüca ovaški kalendar.) Lüstvo se pela z Dajčlanda domau na Balkan, mi padaške pa začnemo svojo dugo paut v Srbijo. Žmetno stisnemo oči, spimo pa leko samo do vogrsko-srbske grajnce. Gda so pasoške prejkpogledani, glavé pá na vankiš dejemo. Srejdi noči nas prebidí žuti posvejt. Dveri se je nej dalo zaprejti s klüčom, samo mali lanc smo na nji obisnili. Na kmičnom cugi je nekak s patrinom isko, če leko kaj vkradne. Gda je na pamet vzeu, ka smo ga mi tö na pamet vzeli, je že leto vkraj. Delavci na cugi pa so pravli, če so nam nika nej odnesli, uni tö nika ne morejo. Zrankma v sedmoj, gda smo se že zbidili, smo vidli veuke table v cirilski literaj: Београд. Tau sta leko mojiva dva padaša ranč tak preštela, vej sta se v mlašeči lejtaj rusoški včila. Če se človek vnoči pela s cugom, leko več aktivni dni »prišpara«, samo se more cüjvzeti, ka je cejli den trüden pa ka na ulicaj zrankma rano nikoga nega. Gda smo staupili vö s panaufa, smo brž nej znali, ka djenau mo tü dva dni delali. Rejsan je zidina panaufa lejpa, depa ka je kauli, dava slabo mišlenje turistom. Zatok smo brž turbe dojspakivali pa se napautili v lepše konce glavnoga varaša Srbije. Med šetanjom smo vidli trnok viske zidine na več deset štaukov, med njimi takše tö, štere so skoro porüšene. Pred dvanajsetimi lejtami je NATO bombardéro Beograd zavolo toga, ka so Srbi z Albancami delali na Kosovi. Bombe so zavadile več ministrstev, šaule, špitale, televizijski tören na bregej pa eške veleposlaništvo Kine tö. Dosta od té zidin so eške do gnes nej gorobnauvili, od tistoga mau pa je Kosovo že sam svoj rosag grato. Na svojoj pauti smo že včasik na pamet vzeli lejpe, male pravoslavne cerkve, od šteri je en par trnok stari tö bilau. Gda srbski vörnicke v té cerkve nutstaupijo, se trikrat prekrižajo pa küšnejo sveti kejp. V cerkvaj na srejdi nega stolic, samo pri stenaj, majo pa edno čüdovitno steno z zlatimi ikonami (svetimi kejpi), za štere leko samo pop nutstaupi. Za en malo smo že bili v parki pred parlamentom (uni ga zovéjo »Narodna skupština«), gde trnok lejpe pa farbaste rau-že cvetéjo. Tam smo leko vidli »bojno in mér«. Na šurkoj poštiji pred parlamentom so mašerali sodacke, nej daleč od nji pa se je eden starejši gospaud špancéro s svojim malim, bejlim zavcom. Malo dale od parlamenta je takzvani Trg republike, gde se sreča dosta avtobusni linij pa tam stogi zidina Narodnoga gledališča, štero je najvekši pa najbole poznani teater v Srbiji, pa zidina Narodnoga muzeja. Vküper s Trgom Terazije je tau pravi center cejloga varaša, šurke poštije se tam začnejo pa tam končajo. Kak na priliko Knez Mihajlova tö, ka je šetališče, na šterom autonge ne vozijo. Gda smo tá prišli, smo se čüdivali pa se spitavali: gde so lidgé, če v etom varaši milijon pa pau lüstva živé? Te smo poglednili na vöro, pa gorprišli, ka je zrankma osem vöra na veuko soboto. Spili smo eden kafej pa vözračunali, ka na centralnoj ulici Beograda eden kafej palajfi telko košta kak v ednoj navadnoj kavarni v Somboteli (ka od Pešta ranč ne gučimo). V Srbiji nücajo srbske dinare, tau imé je ostalo eške od stari jugoslovanski cajtov (1 dinar vela gnes malo več kak 2 forinta). Gda smo tak vanej pri kavarni sejdli, smo srečali že drügo stvarino tisti den. Eden moški je s sebov pripelo sejroga somara, lüstvo pa se je leko ž njim (za dobre peneze) dojdjemalo. Paut s šetališča pela prejk male tržnice, gde odavajo vse, ka se nüca, pa vse, ka se nej. Za en malo je človek že v najvekšom parki Beograda, v takzvanom Kalemegdani. Törsko imé parka kaže na tau, ka so (tak ali ovak) bili Törki gospodari grada pa varaša več kak tristau lejt. Najbole eričen je Beograd (ali po vogrski Nándorfehérvár) grato te, gda je leta 1456 János Hunyadi (ali srbski Jan Sibinjanin) obrano grad pred törskov nevarnostjov. Po tistom so ga nevörnicke sedemdeset lejt nej mogli nut-vzeti, od tistoga mau pa po cejlom krščanjskom svejti zvonijo podnék. Prva kak nutstaupimo v spodnji tau grada, vidimo kip (szobor), s šterim Srbi valo davajo Francuski za pomauč v vsej bojnaj, v šteraj je srbski narod trpo. Na vse té bojne spominajo veuki štüki pa tanki z več rosagov, šteri so vöpostavleni pred gradom. V djarki pred kustimi stenami majo gnes igrišča za tenis, najbole erični srbski športnik je Novak Đoković, šteri je gnes na lišti drügi najbaukši teniški igralec na svejti. Prva kak v grad nutstaupimo, pa se nad šürkimi dverami zdigava bejli tören z vörov. Znautra v gradi so sploj stare stene pa takše tö, štere so té zozidali, gda so zidino obnavlali. V njej leko na priliko najdemo »türbe« (ižico z grobom) törskoga sodaka, pa kip »Viktora« tö, šteri spomina na mauč zmagovalni (győzedelmes) Srbov. Grad v Beogradi so zozidali djenau tam, gde Sava v Donavo nuttečé. Sava (štera má vretine v Sloveniji) je bole siva, šurka Donava pa bole barnaste farbe. Na té konec grada, gde so že Madžari, Srbi pa Törki dostakrat dvej veuki vodi gledali, je letos na veuko soboto dosta lidí prišlo, ka bi toplaučo sprtolejtnoga sunca čütilo na svojoj kauži pa se malo odpočinaulo. (se nadaljuje) -dm- Gde Drava pa Sava vküpertečéta... Kip na Kalemegdani kaže mauč Srbov Trg Republike z Narodnim muzejom OD SLOVENIJE… Skupaj bomo iskali krivca za pomor čebel Naši policajge Pismo iz Sobote Na povabilo slovenskega kmetijskega ministra Dejana Židana se je 5. maja na obisku v Sloveniji mudil madžarski minister za razvoj podeželja Sándor Fazekas, sicer predsedujoči Svetu EU za kmetijstvo in ribištvo. »Ta obisk razumemo kot znak dobrega sodelovanja med Madžarsko in Slovenijo, saj ni običajno, da bi ministri v času predsedovanja Evropski uniji, predvsem zaradi pomanjkanja časa, potovali po drugih državah,« je na gradu pri Gradu na Goričkem svojega gosta pohvalil Dejan Židan. Sogovornika sta sicer spregovorila o prihodnosti skupne kmetijske politike EU po letu 2013, pa tudi o nekaterih drugih aktualnih temah, med drugim o pomoru čebel. »Madžarskemu kmetijskemu ministru sem se zahvalil, saj je zlasti njegov način vodenja pripomogel h kompromisu, tako da smo na zad-njem sestanku kmetijskih ministrov v Luksemburgu z veliko večino glasov potrdili usmeritve za pripravo zakonodajnih predlogov za obdobje 2014 do 2020,« je poudaril slovenski kmetijski minister, Sándor Fazekas pa je izpostavil dobro sodelovanje med državama, ki bi ga na kmetijskem področju lahko nadgradili s sprejetjem novih sporazumov, predvsem pa se je strinjal, da bo potrebno v prihodnje veliko pozornosti nameniti pridelovanju zdrave in varne hrane ter temu, da bodo ljudje na podeželju še naprej obdelovali zemljo. »Globoko sočustvujem s čebelarji z obeh strani meje, pri katerih je prišlo do pomora čebel,« je dejal Fazekas in priznal, da so tudi na Madžarskem v zadnjih tednih čebele umirale, a v manjšem obsegu kot v Sloveniji, zato sta se z Židanom dogovorila, da bodo predstavniki strokovnih institucij izmenjali informacije, da bi na ta način s skupnimi močmi našli pravi vzrok tokratnega pomora čebel. Slovenski in madžarski kmetijski minister sta se seznanila tudi z delovanjem Krajinskega parka Goričko in Narodnega parka Őrség, ki dobro sodelujeta, tako preko različnih projektov kot nasploh. Po pogovoru sta se nato s sodelavci in predstavniki obeh omenjenih parkov s kolesi odpravila na potep po Prekmurju ter se na poti do otoka ljubezni v Ižakovcih ustavila še na dveh kmetijah. Silva Eöry Naši policajge so trno vrli. Naši policajge so vö z vraga. Naši policajge so pošteni. Naši policajge so nej dobri gé. Naši policajge nika ne pounijo. Naši policajge so trno čedni. Naši policajge so policajge. Vejn nega države na toum svejti, ka bi lidge od policajov nej tak gučali, kak sam tam vrkar napiso. Pa bi eške leko vsefele drugoga tö piso. Depa, policajge morajo biti. Morajo! Pa če te tomi tak gé, je mamo. Mamo pa takše policaje, kakše si zaslüžimo. Pri nas se lidge po nauvom najbole na policaje korijo, ka velke štrajfe vöpišejo. Če se z avtonom pelaš 90 km na vöro, mogo pa bi se največ 50 km, baug ne daj, ka te policaj stavi. Brž trbej plačati 500 euronov, leko pa gezerko tö. Tisti, sterim alkohol dobro deje, se korijo, ka ne smejo pidjani voziti. Tak brž te leko nut v vauzo odpelajo, štrajf pa je takši, ka si ranč ne vüpam broditi. Pa eške na novo se trbej včiti avto voziti. Ja, če ti psihiater tou dopisti. Tisti, ka pejški ojdijo, trno morajo pasko meti. Morajo pasko meti, na sterom mesti dejo prejk poštije. Baug ne daj, ka na tistom, na sterom je nej slobaudno. Lagvi policaj ti brž štrajf vöspiše. Zavolo vsega toga pa eške koga drugoga, nemamo preveč radi policajov. Depa, nejso uni krivi, ka so takši štrajfi pa ka na vse takšo pasko trbej meti. Tau nevolo so drugi vküper sküjali, nej pa policajge. Tau je naš parlament naprej prineso. Njim bi trbelo gučati tau, ka od policajov gučimo. Depa, kakoli, uni so gé tista njiva podukšana rauka, ka nas za šinjek stiskavle. Zatoga volo smo najbole veseli pa srečni, gda policajge zaodijo kakšnoga takšnoga iz parlamenta ali pa kakšnoga ministra. Če takšnoga za šinjek zgrabijo, ka je pijan avto pelo ali pa leto po poštiji kak kakši iz formule 1, smo trno veseli pa srečni. Po tejm so policajge pošteni pa dobro svoje delo obredijo. Če pa steroga od nas zaodijo, brž gratajo vrajži, več nika ne paumnijo pa tak tadale pa tak naprej. Depa, ne poznamo samo tiste policaje, ka je mi plačüjemo. Nej! Gestejo takšni domanji policajge, privatni policajge. Ništernim možakarom je njivi domanji policaj žena. Cejle dneve njej morajo doj davati, kama so šli, s kejm so bili, kelko pejnez so ta lüčili, kakšno žensko je steri pogledno, ka si stoj brodi pa vse takšno njej morajo doj davati. Na, meni je nej žena moj domanji policaj. Moj domanji policaj je moja tašča Regina, trno čedna ženska. Njoj nika nej trbej doj davati. Una je gé super policaj! Una vse vej, eške prva, kak se kaj ma zgoditi. Una vej, ka mo si ge za dvej vöre brodo. Una vej, kelko plače domau prinesem eške prva, kak mi jo v slüžbi vküper zračunajo. Una vej vse pa eške več. Njoj ne moreš nika zatajiti, una vidi skouzi stejno brezi oken. Če bi mi takše policaje meli, nej bi bilau nej kriminala, nej mafije, sploj nika takšoga. Pa eške tau je gé, ka takšen domanji policaj sploj nika ne košta. Na, dobro, leko ka si včasi kaj trno čednoga vözbrodi pa tau trbej masno plačati, depa, zvün toga njeno policajsko delo je vcejlak šenki. Ka ge mam od toga? Tau, ka moram trno vrli biti, ka ovak una tak včasin vözglasi, ka sam naredo, kelko špricerov sam spiu, ka sam od nje kaulakvrat gučo, pa če sam si na kakšno mlado zbrodo, ranč tak brž vpamet vzeme. Tau, tau je velki štrajf, kakoli ka nika pejnez ne košta. Miki Za Pahorja predčasne volitve boljša možnost kot tehnična vlada Premier Borut Pahor je poudaril, da Slovenija nima vladne krize, zanikal je tudi govorice, da naj bi po 5. juniju odstopil ne glede na rezultate referenduma. Če bi prišlo do vladne krize in bi ugotovili, da se je ne da preseči, je Pahor naklonjen predčasnim volitvam oz. je to zanj boljša možnost v primerjavi s tehnično vlado. Ob tem je pojasnil, da tehnične vlade običajno ne morejo opraviti stvari tako, kot bi morale. Po njegovi oceni je Slovenija politično opravilna in reformno sposobna država, zato ni nobenih skrbi, da bi nekatere nestabilnosti v koaliciji imele posledice za delo vlade. Se mu pa zdi institut referenduma zelo liberalen, zato je po njegovih besedah tudi hitro možno doseči zavrnitev zakona ter krepitev nezaupanja. V kolikor bo pokojninska reforma na referendumu padla, bodo ljudje posledice čutili predvsem pri svojem življenjskem standardu, je opozoril Pahor, saj bodo finančni trgi ocenili Slovenijo kot reformno nesposobno državo. Ministrica za gospodarstvo Darja Radić je ob tem poudarila, da se zaenkrat ni odločila za izstop iz vlade in se bo v mesecu maju tako kot ostali ministri posvečala referendumu o pokojninski reformi. Zvonko Fišer je novi generalni tožilec Državni zbor je Zvonka Fišerja s 47 glasovi za in 28 proti imenoval za novega generalnega državnega tožilca. Novoimenovani vodja vrhovnega državnega tožilstva je najprej zaprisegel pred državnim zborom, funkcijo pa je nato nastopil dan po izteku mandata dosedanje generalne državne tožilke Barbare Brezigar, ki je zaprisegla 4. maja 2005 in s tem sprejela vodenje državnotožilske organizacije za šest let. Ob imenovanju Brezigarjeve je razpis uspel šele v tretjem poskusu, tokrat pa je bil Fišer edini kandidat, ki je izpolnjeval formalne pogoje za imenovanje, vendar pa je vlada po besedah pravosodnega ministra Aleša Zalarja ocenila, da je tudi sicer zelo primeren kandidat za vodenje vrhovnega državnega tožilstva. Madžarski in slovenski kmetijski minister Sándor Fazekas in Dejan Židan Ministra sta kolesarila … DO MADŽARSKE Den mater-ne rejči v Somboteli Mati in materna rejč v knigaj Vtrgnjene korenjé Sombotelski Slovenci so letošnji den mater-ne rejči svetili s tem, ka so se spomnili žalosni cajtov mater in materne rejči v 50. lejtaj 20. stoletja. Tau pa s pomočjauv knige Franceka Mukiča Vtrgnjene korenjé. Najoprvim so si poglednili kratek film iz televizijske oddaje Slovenski utrinki, v šterom so vidli kejpe o Hortobágyi in tisti veuki štalaj, gde so naši lidgé mogli prebivati. Po tistom je podpisana gorprištejla iz knige tiste tale, v šterom je guč o materaj in maternoj rejči. Polonje toga zdaj leko štete v naši novinaj. Starejši člani drüštva pa so povödali, ka tiste, šteri so doma ostali, so tö preganjali. Mlajši v šauli pa so za božič vsefele vküpznosili, ka bi pak poslali tistim, šteri so bili na Hortobágyi. Eške najbole srmački so nika dali (pecilni prašek-sütőpor). Poostritev kazenskega zakonika Prejšnji teden je madžarski parlament sprejel amandmaje h kazenskemu zakoniku. Do spremembe zakonika je po utemeljitvi vlade prišlo zaradi pojavov uniformiranega kriminala. Po novem kazenskem zakoniku se obnašanje, ki povzroči strah med pripadniki nacionalne, etnične, rasne ali verske skupnosti, lahko kaznuje s tremi leti zapora. Z dvema letoma zapora se kaznuje oseba, ki organizira dejavnost za vzpostavitev javnega reda in miru, za katero nima pravnega pooblastila. Amandmaje kazenskega zakonika so sprejeli tako poslanci valadajočega FIDESZ-a, kakor tudi dve opozicijski stranki, socialisti in LMP. Proti so bili poslanci desničarske stranke Jobbik. Do amandmajev je prišlo predvsem zaradi dogodkov v prejšnjih tednih, ko so si člani Meščanskega društva za lepšo prihodnost lastili pravico in so želeli v vasi Gyöngyöspata v oblekah, podobnih uniformam, vzpostaviti javni red. S tem so vzbudili strah v romskem prebivalstvu omenjenega naselja, prišlo pa je tudi do spopada med Romi in člani omenjenega društva, ki ima paravojaški značaj. Manj državnih visokošolskih ustanov Po načrtih visokošolske reforme naj bi država ukinila približno polovico sedanjih državnih univerz. Sedaj deluje z državno podporo 29 univerz, od teh naj bi ostalo le 16. Bencin spet dražji Od 4. maja je spet dražji bencin na Madžarskem za 4 forinte. Za liter 98- oktanskega bencina se povprečno odšteje 390 forintov (približno 1 evro in pol), pri nekaterih frekventnih črpalkah bo cena bencina več kot 400 forintov. Hkrati pa je potrošnike presenetilo, da je plinsko olje postalo cenejše za tri forinte, torej cena litra plinskega olja je okrog 374 forintov. V knigaj Franceka Mukiča je rejč »mati« zapisana več kak petdesetkrat. V tom parpovejsti so matere žalosne, trüdne, zmantrane, betežne in ošpotane. »Nadajajočim materam je v lageri stanilo mlejko. Vretina za materno mlejko se je vöposüšila. Stariške smo se zaman taužili, ka bi za malo deco dnevno nücali najmenje dvajsti lit-rov mlejka, čopnili so nam samo pet ali šest litrov.«»...matere so ešče dosta bole žmeten žitek mele v tabori kak mi,…ka so slabe ženske same mogle tadržati zvün seba ešče mlajše pa starce tö ...« V taborišči na Hortobágyi je bilau kauli stau mlajšov. Eške dva pa pet dni staro dejte so z materdjov vred deportirali. En večer je edna mati prihajala domau z dela, gda ji je mala dekličina prauti njej priletejla s skuznatimi očami. »Pokorno ji je vöovadila, ka je materino grajovo župo tö zejla. Mati je nej čemerna bila, kak je čerkica mislila. Samo tau go je skr-belo, če de brezi gesti drugi den ladala delati na mezevaj ... En večer je dekličina v tabori na mili djaukala. Taužila se je materi, ka je celau fejst lačna. Mati nej mejla nikanej, ka bi ji leko dala za gesti. Šegavo mlašé ji je te tazabejlilo: ’Mami-ca, lüčite me v stüdenec, pa skočite za menov! Obečam, ka nemo raščala ...« Pravimo, ka človek prej materno rejč ne more pozabiti. Če ga pa vöošpotajo za toga volo, se ne vüpa več nücati svojo materno rejč. V knigaj Vtrgnjene korenjé na tau tö najdemo peldo. Eden pojbiček se je v svojo slovensko ves leko povrno samo po sedem lejtaj. Domanji mlajši so se norca delali z njega, ka več nej znau dobro slovenski. Zatok je raj nej gučo več slovenski. Etak se je nazaj pono na tista lejta: »V osnovni šauli mi je pri slovenskom geziki leranca, ki je drügim šaularam raztomačila, ka sem ge nej kriv, ka ne vejm dobro slovenski, skor vsakšo paut automatično nutspisala trojko, pa me pri meri njala. S cajtom so moji šaulski vrstniki tö nutprevidali, ka rejsan mam težave s svojim maternim gezikom. Števa-novski plebanoša Markovič pa mi je spravo vogrski katekizmuš, zmejs ka so se drügi včili s slovenskoga.« Vse je kmično, žalosno v tej knigaj, kak so cajti v petdeseti lejtaj tö kimčni in žalosni bili. Malo svekline in topline čütimo v lübezni Rejzke in Još-ke. Najbole svejtijo bejli majkejklinge, štere so mati tak radi meli. Med šterami sta se mladiva lübila, štere je Joška pauvo v svojom gračenki in noso na materin grob. »Kak se je Jožef Gumilar zgledno na skuzé, kak na Koroškom zovejo majkejkline, ga je spreleto lejpi spomin. Dá sta z Rejzkov nabrala že zavolé grbanjov i lisičic, sta si večkrat privauš-čila malo počíneka. Srečne minute sta preživela na brdinjastoj posteli, postlani z bejlimi majkejklinami.« Kniga Vtrgnjene korenjé je žalosna kniga, pa donk potraušta tiste, šteri jo dojpreštejo. Vse leko človeki vkraj vzemejo, samo njegovo čütenje nej. »… leko se njima vkrajtrgajo njije korenjé, leko se z njija srca vövrejže materni gezik… Tisto nevidno, ka njija zaistino vküpzvezano drži že celjo življenje, pa od njija nišče nede mogo vkradniti...« Marija Kozar Držina Vere Dončec je doma v Števanovci tö dosta trpejla Starejši in mlajši mislijo, ka so potrejbne takšne knjige »Nejsem mejla nej gvanta pa nej črejvle« Dostakrat mi na pamet pride, če bi z naše vesi lüstvo nej odišlo v Varaš, v druge vasnice, zdaj bi nas kelko več bilau, pa tau je istino za vse druge porabske vesi tö. Edni so rame zidali v Varaši, drugi so na repo odli ali indrik so si delo najšli pa so tam ostali, dekle so sodacke odpelali, tak ka dosta ji je vkraj z dau-mi odišlo. S tejmi se samo te leko srečamo, gda domau pridejo na srečanje Porabski Slovencev, istino, zato nej z vsakšim. Dosta taši Slovencov žive tü paulek Porabja po vogrski vasnicaj, od šteri sploj ne vejmo pa ranč so nej tak daleč vkraj od nas. Zdaj sem edno tašo žensko gorpoisko, štera na Črejtniki žive, ovak so pa z Gorejnjoga Senika doma. Ona je Ivana Mici, po možej Tóth. • Mici, kak ste vi z Gorenjoga Senika na Črejtnik prišli? »Tak, ka na cugi sem se srečala z mojim možaum, šteri je s Črejtnika biu. Ge sem se te pelala na repo, on pa na železniško postajo üšo v Sombotel delat.« • Kama ste šli vi na repo? »V županijo Baranja, gde sem šest mejsecov delala na njivi.« • Bili so taši, šteri so se tam oženili pa so več nej prišli nazaj? »Mi dekle smo vse domau prišle, zato ka so nej bili taši podje. Drügo pa tau, ka te smo mi že vse mele doma taše pojbe, šteri so nas čakali domau. Ge sem tö mejla ednoga, dapa tam sem ga njala, gda sem se z možaum spoznala.« • Zaka? »Zato, ka te se je mena bola vido. Tisti je sodak biu tam na Seniki, gda je domau odišo, te mi je eške gnauk piso, potistim sem pa več nikanej čüla od njega, dapa ranč sem se nej brigala z njim.« • Na Seniki ste vi na šterom tali bili doma? »V Hampoja sem bila doma, sploj se mi je vidlo tam. Telko mladi je bilau tam, ka tau ranč taprajti ne vejm, zdaj že tak nega. Dosta je že tam kraj prišlo pa kraj oženilo, zato pa puno prazni kuč stoji zdaj tam.« • Odite kaj nazaj? »Nej, nika ne odim, zato ka ižo sem odala, grünt sem odala, samo lejs mam, te pa kama naj dém. Ge sem pri tatici gorrasla, zato ka so mi stariške rano mrli. Oča je odišo v bojno, gda sem dvej leta stara bila, mama pa štirdesetpetoga mrla, ka je sepso (vérmérgezés) dobila. Te so te bunkere redli pa šance kopali, kama je ona tö mogla titi. Njau je zaub fejst bolo pa ga je vö trbelo skübniti, potistim se je ta rana razčemerila pa tak je te sepso dobila pa mrla. Ge sem te pet lejt stara bila, potejm so me stara mati pa oča gorranili dočas sem deset lejt stara bila. Te so oni tö mrli pa moja tetica so me tadale gorranili, ona je od mojoga ata sestra bila. Ona je vrkar na brgej bila, samo trno lagvo ižo je mejla pa te zato je ona doj k meni prišla. Tak sem te nekakoga itak mejla, ovak bi cejlak sama ostala. Cejlak dočas, ka sem se nej oženila, sem pri njej bila, potistim so oni küpili mojo ižo.« • Te ste nej meli léki žitek? »Nej je léko bilau, dapa mujs je bilau, sploj te, gda sem s teticov bila. Oni so mi vsigdar sploj dosta dela vödali pa tisto sem mogla vse obrediti. Oni so trno lagvi bili zame. Ge sem tam taši tihinec bila kak kašni lapec. Ona je mejla dva sina, njima je nika nej trbelo delati, ge sem se pa skur morila v deli, pa tau je tak šlau do šestdesetdrugoga leta, dočas sem se nej oženila.« • Kak ste se leko na cugi z možaum spoznali? »Prauto smo eden drugomi sejdli pa sva se te gledala. On je od mena pito, kama dem pa me je proso, aj dam njema svoj atrejs. Tak je te on meni začno pisati. Tau je te bilau, gda sem v Baranji delala. Bilau je, ka je za menov prišo pa sva šla v Peč, gde sva stolno cerkev poglednila pa vsefele, ka nas je brigalo. Novembra sem domau prišla pa te na drugo leta majuša sva se oženila.« • Kama ste šli potistim, ka ste se oženili? »Doj sem prišla na Črejtnik pa sva tam pri njegvi starišaj bila štiri leta. Tam nas je dosta bilau, nejsva mesta mejla pa sva se te tak zgučala, ka va zidala. Potejm sem njivo pa ižo odala doma na Seniki, pa sva te tak zidala. Srečo sva mela, zato ka tisto zimau je snejg vse bore strgo pa smo telko borov leko vsekli, kelko smo steli. Te je eške človek bola naleki leko zido kak zdaj, zato ka te je eške nej tak drago bilau vse kak zdaj. Müva sva od banke niše pejneze nej goravzela, zato ka sva mejla telko, kelko je trbelo, samo dvajsti gezero forintov sem prosila od mojega vüjeca. Istino, ka vse nagnauk smo nej mogli naprajti, sprvoga sta samo edna mala iža pa künja bila gotova, gde smo se z mlajši držali.« • Kelko mlajšov mate? »Pet mlajšov mam, prvi pojep je šestdesetštrtoga rojen, te pride dekla šestdesetpetoga, tretji pojep šestdesetsedmoga, štrti je pa pojep on sedemdesetprvoga rojen, slejdnja je pa dekla, ona se je pa sedemdesetpetoga naraudila.« • Vi ste nej meli brata ali sestro? »Ge sem zato sama, ka je ata rano odišo v bojno, mama pa sama ostala pa za volo toga sem bila sama. Ranč ne vejm, gda sta se ženila, ka niške mi je nej znau povedati. Očo samo tak vejm, ka sto so bili, ka sem najšla eden stari kejp, gde se on vidi. Mater sem malo vardjala, dapa nej dosta, njau tü bola samo iz kejpov. Najbola tau mi je pred očami, gda je mama mrla pa je sivi obraz mejla, te sem ge pet lejt stara bila. Potejm sem že rejsan tak bila kak eden lapec, nejsem mejla enga poštenoga gvanta pa nej črejvle. Gda sem na repo üšla delat, te sem si küpila gvant pa črejvle.« • Kak se vam vidi na Črejtniki? »Tü je fajn, zato ka je vse gnako, nej tak kak na Seniki, ka vse je na bregej bilau. Lagvo je bilau tam voziti pa orati tö, vsigdar sem ge mogla pred kravami titi, zato ka tetica bi za vraga nej delala tau. Ovak se meni vidi tü živeti, samo tau je baja, ka malo se leko slovenski pogučavam. Ge taši, šteri tau pravi, ka že ne zna gučati, drugi neške, zato si pa zdaj že moram malo zmišlavati, gda slovenski gučim. Eške tau je dobro, ka mi odijo Porabje. Ge te že komaj čakam, aj je v roke leko vzemem, pa aj je leko tapreštem. Istino, tašo, ka je tak po slaskom spisano, tistoga samo malo razmejm, ovak pa vse tapreštem. Tak ka vse znam, ka se v Porabji pa na Gorenjom Seniki godi.« Karči Holec Monošter - Szentgotthárd Gárdonyi u. 1. Tel.: (+36)94/383-060 E-mail: info@lipahotel.hu www.lipahotel.hu Ne pozabite pogledniti! Vpogled - magazin Porabja Bepillantó - A Rába-vidék magazinja Na ogled je vsakši torek ob 18.30 vöri na Gotthárd TV Ponovitvi: ob petkaj ob 20. vöri, ob nedelaj v 13.30 vöri POSTRAŠENO STRAŠILO Tam srejdi ene njive stogi strašilo. Depa tau je nej gé takšo strašno strašilo. Sploj nej. Tau je gé postrašeno strašilo. Tau pa zatoga volo, ka tau strašilo sploj ne vej ftiče postrašüvati. Tau strašilo je gé takšo strašilo, ka stra ma pred ftičami. Ja, tau je gé velka nevola. Tau je gé najvekša nevola! Vej pa strašilo mora ftiče postrašüvati! Nej pa ka sam stra ma pred njimi! OTROŠKI KOTIČEK MLAŠEČA LEJTA Postrašeno strašilo si je trno, trno želejlo, aj si nin ženo najde. Depa, bole go je isko, menje je vüpanja emo, da go najde. Pa bi go tak rado najšo! Po tejm bi njemi žitek vcejlak ovak vövido. Depa, depa, depa … »Kak aj jo iškem, vej sam pa zabiti nut v tau zemlau?« si je na velke zdejno edno trno kmično nauč. Si je zdejno, depa, je pasko emo. Je emo pasko, ka nej preveč na glas. Ovak bi znauva leko gor zgono vrable v svojom klobüki pa sausednjo strašilo ranč tak. Tau pa bi nej najbaukše bilau. Leko bi se stoj koriu z njim, ka nej? Zatoga volo si je rejsan na velke zdejno, depa, trno tiüma je tou naredo. Pa je brodo tadale. Si je brodo, kak je inda bilau. Kak je un sploj grato strašilo, postrašeno strašilo? Vej je pa vejn biu že cejli čas takšno. Kelko paumni, so vrabli tö najprva mali pa po tistom gratajo vözraščeni vrabli. Pa bole je za nazaj brodo, nikak si je nej mogo zbroditi na svoja mlašeča lejta. »Vej je pa nej mogauče, ka sam že od cejloga časa svojga žitka takšo,« se je zgučavo sam s seuv. »Dun sam gda biu mlado strašilo. Depa, na svojga ato pa mamo …« se je dola stavo. »Ge sploj mam ato pa mamo?« Tau ga je mantralo tri dni pa tri noči. Na vsefele je brodo. »Vej pa eške drejvo je najprva malo drejvo pa po tistom velko grata. Najprva je vcejlak drauven žalod. Pa na zemlau spadne, po tejm začne pomalem rasti, pa raste, raste, dokejč vö ne zraste v velki rast. Vözraste v takši velki rast, ka leko po tejm puno mlajšov ma iz tisti želodov. Tadale, srne ranč tak. Neje tri mejsece nazaj, sam postrašo mamo srno pa njeno čerko. Na, po trej mejsecaj pa je že skur takša bila kak njena mama. Eške dobro, ka od srn nemam takšnoga straja, kak ga mam od ftičov,« njemi je ojdlo po glavej. »Depa, zatoga volo eške itak ne vejm, kak je bilau v moji mlašeči lejtaj. Če so sploj bila ta moja mlašeča lejta.« Kak povejdano, tri dni pa tri noči njemi je vse takšo ojdlo po njegvi glavej. Pa bi eške tak bilo tadale, če bi nej na štrto nauč na njegvo glavau priletejla velka stara sova. Nej go je čüu, nej go je vido, samo nagnauk si je doj sejla na njegvo pravo rokau. Nej trbej dvakrat prajti, ka se je postrašo tak, ka njemi je skur cüjkanje v lače vujšlo. »Lepau prosim! Bar vnoči mi mer njajte, ftice ftičaste!« se je molo. »Ge sam nej ftič, ge sam sova. Najbole čedna od vsej pernati stvorenj na taum svejti, » je vautlo djalo. Nagnauk več nej bilau postrašeno. Tisto, kak je čedna, ga je začnolo migati. »Če si že na meni, mi dun povej, ti čedno stvorenje! Kak je bilau z meuv v mlašeči lejtaj?« go je pijto. »Ti, nej ka si samo postrašeno. V glavej tö nika nemaš. Vej pa tau vsikši vej, ka strašilo človek naredi nej pa ata pa mama,« se je sova zdignola pa čemerasta odletejla v nauč. Pa je strašilo zatoga volo nej bilou nika bole srečno. »Pa te sta zdaj moja mama pa ata človek, nej pa strašilo?« se je pito pa je znova emo ka za broditi. »Steri človek je po tejm zdaj moj ata ali pa mama?« Miki Roš Slovo od šole »Prišel je čas slovesa...,« tudi to pesem smo velikokrat slišali v zadnjih dnevih aprila na različnih srednjih šolah in gimnazijah. Zakaj? Zato, ker so na Madžarskem potekale valete. Tudi maturanti monoštrske gimnazije so zapeli to pesem. Med ostalimi pesmimi smo pa večkrat lahko slišali tudi latinsko pesem »Gaudeamus igitur iuvenes dum sumus...«. To šolsko leto sta se od gimnazije posljavljala dva razreda, 12.a in 13.b. Valeta, ki je bila 30. aprila, se je začala ob pol desetih na šoli. Dan pred valeto pa so imeli t. i. noro valeto. Bili so oblečeni v različne maske in so s petjem obiskali razrede in zbornico. Med maskami smo srečali pionirja, punčke, itd. Ta dan smo bili še vsi veseli, tako maturanti kot tudi mi ostali v nižjih razredih. Naslednji dan pa je prišel čas slovesa. Nekateri smo bili skupaj z maturanti žalostni, saj se ne bomo več vsak dan srečevali in se pogovarjali. Tudi za tiste, ki so jemali slovo, je bil ta dan težek, saj se niso poslavljali samo od gimnazije, temveč tudi od profesorjev in sošolcev, s katerimi so preživeli 5 oziroma 8 let skupaj. V tem času so se imeli lepo in so se veliko tudi naučili. Na dan valete so najprej šli okoli po učilnicah, kjer so jim prijatelji, sošolci podarili cvetje. Potem pa so šli iz stavbe na ulico. Tu so jih čakali starši in sorodniki. Šli so do krožišča v središču mesta, potem pa so se vrnili nazaj na šolo, kjer se je začel kulturni program. Na njem so podelili spominske plakete Vörösmarty, povedali, kdo je postal najboljši v letniku ter izpostavili tiste dijake, ki so v teh letih dosegli veliko uspeha. Od gimnazije se je letos poslovilo tudi 6 dijakinj, ki so obiskovale pouk slovenščine. Njim in vsem drugim čestitamo in jim želimo veliko sreče v prihodnosti. Upamo, da bodo maturanti uspešni tudi na maturi in bodo dosegli dobre rezultate. Martina Zakoč MLAŠEČI KAUT PETEK, 13.05.2011, I. SPORED TVS 6.15 KULTURA, 6.20 ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 10.10 VESELA HIŠICA - PRAŠIČKI NISO MIŠKE, LUTK. NAN., 10.25 MARTINA IN PTIČJE STRAŠILO: KITAJSKA, 10.40 DEKLICA S ČOLNA, KRATKI FILM, 10.55 ENAJSTA ŠOLA, 11.30 TO BO MOJ POKLIC: MIZAR, 12.25 UGRIZNIMO ZNANOST: KAMNINE SLOVENIJE, 12.45 MINUTE ZA JEZIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 TURBULENCA: RETORIKA, 14.20 SLOVENCI V ITALIJI, 15.00 POROČILA, 15.05 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES?, 15.55 LARINA ZVEZDICA: VRTOGLAVICA, RIS., 16.10 IZ POPOTNE TORBE: ZAGATE, 16.30 PASJA PATRULJA, NIZOZ. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.25 POSEBNA PONUDBA, 18.00 BABILON.TV: ŽALOVANJE, 18.20 RISANKA, 18.30 DANICA IN PRIJATELJI, RIS., 18.35 MALA KRALJIČNA, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.50 EKOUTRINKI, 20.00 MOJI, TVOJI, NAJINI, DRUŽ. NAD., 20.30 NA ZDRAVJE!, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 POLNOČNI KLUB: RAZUMETI PSA - RAZUMETI SEBE?, 0.15 DUHOVNI UTRIP, 0.30 BABILON.TV: ŽALOVANJE, 0.50 DNEVNIK, 1.25 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.50 INFOKANAL PETEK, 13.05.2011, II. SPORED TVS 7.00 INFOKANAL, 10.00 DOBRO JUTRO, 12.30 GLASNIK, 13.00 ČRNO BELI ČASI, 13.20 EVROPSKI MAGAZIN, 13.45 IMPRO TV, 14.15 UNIVERZA, 14.40 TRIKOTNIK, 15.10 MOZARTINA: BOŠTJAN LIPOVŠEK, VASILIJ MELJNIKOV, SIMFONIKI RTV SLOVENIJA IN PAVLE DEŠPALJ, 16.35 CIRCOM REGIONAL, 17.00 PRIMORSKI MOZAIK, 17.30 MOSTOVI – HIDAK, 18.00 NA LEPŠE, 18.30 UMETNOST IGRE, 19.00 GLASBOROLA, 20.00 PRAVA IDEJA!, POSLOVNA ODDAJA, 20.30 POTI Z VZHODA: ONI IN MI, DOK. SER., 21.20 OGLAŠEVALCI, AM. NAD., 22.10 MISTIFIKACIJE: MISTIČNI SIMBOLI IN ŠTEVILA, DOK. SER., 23.00 DEKLICA IN VOLKOVI, FR. FILM, 0.45 IZGUBLJENA CESTA, AM. FILM, 3.00 INFOKANAL * * * SOBOTA, 14.05.2011, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA, 6.20 ODMEVI, 7.00 IZ POPOTNE TORBE: ZAGATE, 7.20 KRIŽ KRAŽ: ZGODBE O POLUHCU, LUTK. NAN.; BINE: DINOZAVER, LUTK. NAN.; PEPI VSE VE O OPERNEM PETJU; KULTURNI BRLOG; ČRTKOVA GALERIJA, 9.20 KINO KEKEC: TOLPA IZ SUGAR CREEKA: SKRIVNO PRIBEŽALIŠČE, AM. FILM, 10.40 POLNOČNI KLUB: RAZUMETI PSA - RAZUMETI SEBE?, 11.55 TEDNIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 14.20 BUTLER BOB, KAN. FILM, 15.55 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 16.15 ZDRAVJE: DAN BOJA PROTI MELANOMU, 16.30 USODA, 16.35 NASVET, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 NA VRTU, 17.40 (NE)URESNIČENO, 17.55 Z DAMIJANOM, 18.20 (NE)URESNIČENO, 18.25 OZARE, 18.35 PRIMER ZA PRIJATELJE, RIS., 18.40 FIFI IN CVETLIČNIKI, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 20.00 SPET DOMA, 21.00 PESEM EVROVIZIJE 2011: IZBOR, 0.15 POROČILA, KULTURA, ŠPORT, VREME, 0.55 SINOVI ANARHIJE, AM. NAD., 1.45 ALPE-DONAVA-JADRAN, 2.15 DNEVNIK, 2.40 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 3.05 INFOKANAL SOBOTA, 14.05.2011, II. SPORED TVS 8.35 SKOZI ČAS, 9.00 POGLEDI SLOVENIJE, 10.25 POSEBNA PONUDBA, 10.55 CIRCOM REGIONAL, 11.25 PRIMORSKI MOZAIK, 11.55 POTI Z VZHODA: ONI IN MI, DOK. SER., 15.20 DAR FUR - VOJNA ZA VODO, DOK. FILM, 16.55 LAŠKO: KOŠARKA (M), TEKMA LIGE TELEMACH: ZLATOROG - UNION OLIMPIJA, 20.00 NOGOMET, TEKMA PRVE LIGE: GORICA - DOMŽALE, 22.15 ROKOMET, FINALE LIGE PRVAKINJ: ITXAKO REYNO DE NAVARRA - LARVIK, 23.30 KRAJ ZLOČINA: SMRTONOSNO ZAUPANJE, AVST. SER., 1.00 BRANE RONČEL IZZA ODRA, 2.35 ZABAVNI INFOKANAL * * * NEDELJA, 15.05.2011, I. SPORED TVS 7.00 PAJKOLINA IN PRIJATELJI S PRISOJ, RIS.; KLJUKEC S STREHE, RIS., 9.50 ANIMALIJA: OD A DO Ž, RIS., 10.15 PUSTOLOVŠČINE, 10.50 NA OBISKU, 11.20 OZARE, 11.25 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 NA ZDRAVJE!, 14.30 SLOVENSKI MAGAZIN, 15.00 NLP S TJAŠO ŽELEZNIK, 15.05 NA NAŠI ZEMLJI, 15.10 PROFIL TEDNA, 15.35 VEČNO Z LORELLO FLEGO, 15.40 ŠPORTNE NOVICE, 15.50 ŠPORTNA RETROVIZIJA, 15.55 ŠPORTNI GOST, 16.05 NEDELJSKO OKO, 16.15 MEGA FACE, 16.25 SVETOVNO, 16.35 NAGLAS!, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 NLP S TJAŠO ŽELEZNIK – FOKUS, 18.10 PRVI IN DRUGI, 18.35 PRIGODE VIKTORJA IN VIKTORČKA, RIS., 18.40 GREGOR IN DINOZAVRI, RIS., 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 20.00 STOPIMO SKUPAJ ZA NEDONOŠENČKE Z ROTARY KLUBOM, 21.35 OB 100-LETNICI ROJSTVA JANEZA KUHARJA, PORTRETNI FILM, 22.30 POROČILA, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.10 IRENE HUSS: NOČNI OBHOD, ŠVED. NAD., 0.40 DNEVNIK, 1.05 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.35 INFOKANAL NEDELJA, 15.05.2011, II. SPORED TVS 8.10 SKOZI ČAS, 8.35 GLOBUS, 9.10 KOROŠKA POJE 2011, ZIMZELENE USPEŠNICE PRETEKLIH DESETLETIJ, 9.40 ANNE Z ZELENE DOMAČIJE, KAN. FILM, 11.20 POD KLOBUKOM: FORMULA ZA VARNOST – KORAJŽA VELJA, 12.00 LYNX MAGAZIN, 12.30 RAD IGRAM NOGOMET, 13.00 TURBULENCA: RETORIKA, 16.30 PESEM EVROVIZIJE 2011: IZBOR, 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.15 GOTSKE ORJAKINJE - NEBESOM NAPROTI, DOK. SER., 21.10 STEBRI ZEMLJE, NEMŠ.-KAN. NAD., 22.05 NA UTRIP SRCA: USPEŠNICE SLOVENSKEGA OKTETA, 23.30 RESTAVRACIJA RAW, IR. NAD., 0.20 KRATKI FILM, 0.40 ZABAVNI INFOKANAL * * * PONEDELJEK, 16.05.2011, I. SPORED TVS 6.25 UTRIP, 6.35 ZRCALO TEDNA, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 10.10 PRIHAJA NODI, RIS., 10.20 FIFI IN CVETLIČNIKI, RIS., 10.30 RISANKA, 10.35 ALI ME POZNAŠ: JAZ SEM VODA V JEZERCU, 10.40 POTPLATOPIS, 11.00 (NE)POMEMBNE STVARI: KOLEDAR, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.20 POGLEDI SLOVENIJE, 15.00 POROČILA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.40 KLJUKEC S STREHE, RIS., 16.05 BINE: DINOZAVER, LUTK. NAN., 16.25 RIBIČ PEPE: ŠTIRI RAVNE POTI NARAVNOST NA RAVNE, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 IZGINJANJE ČEBEL, DOK. ODD., 18.25 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 18.40 PONIJI Z ZVEZDNEGA GRIČA, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 20.00 TEDNIK, 21.00 STUDIO CITY, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 GLOBUS, 23.30 GLASBENI VEČER, 1.10 DNEVNIK, 1.45 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.15 INFOKANAL PONEDELJEK, 16.05.2011, II. SPORED TVS 7.00 INFOKANAL, 10.00 DOBRO JUTRO, 12.30 SOBOTNO POPOLDNE, 15.00 UMETNOST IGRE, 15.25 SLOVENCI V ITALIJI, 15.55 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES?, 16.10 POSEBNA PONUDBA, 16.40 TO BO MOJ POKLIC: ORODJAR, 17.05 ODKAR SI ODŠLA, ANG. NAD., 17.35 SLOVENSKI MAGAZIN, 18.00 PRVI IN DRUGI, 18.25 FIRMA.TV, 18.55 IMPRO TV: OTA ROŠ IN ROK KUNAVER, 19.30 UNIVERZA, 20.00 ARITMIJA, 20.50 STRIPI GREDO V VOJNO, DOK. ODD., 21.45 KNJIGA MENE BRIGA - ALAN P. LIGHTMAN: EINSTEINOVE SANJE, 22.05 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 22.40 BELI TRAK, AVSTRIJSKO-NEMŠKI FILM, 1.00 OD MORJA PREKLETI, DOK. ODD., 2.00 ZABAVNI INFOKANAL * * * TOREK, 17.05.2011, I. SPORED TVS 6.15 KULTURA, 6.20 ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 10.10 ZLATI PRAH: ČAROBNO OGLEDALO, LJUDSKA PRAVLJICA ZA OTROKE, 10.15 ODDAJA ZA OTROKE, 10.30 BINE: DINOZAVER, LUTK. NAN., 10.50 RIBIČ PEPE: MRZLI SEVERNI TEČAJ, 11.10 SINJE NEBO, NORV. NAD., 12.00 OB 100-LETNICI ROJSTVA JANEZA KUHARJA, PORTRETNI FILM, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.20 GLOBUS, 14.00 BABILON.TV: ŽALOVANJE, 14.20 OBZORJA DUHA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 PAJKOLINA IN PRIJATELJI S PRISOJ, RIS., 16.10 ZLATKO ZAKLADKO: BEZGOV KOMPOT, 16.25 NA KRILIH PUSTOLOVŠČINE, DOK. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 STOJI UČILNA ZIDANA, DOK. ODD., 18.00 UGRIZNIMO ZNANOST: ADITIVI V HRANI, 18.20 MINUTE ZA JEZIK, 18.25 ŽREBANJE ASTRA, 18.35 TONI IN BONI, RIS., 18.40 BACEK JON, RIS., 18.45 POKUKAJMO NA ZEMLJO, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 20.00 REFERENDUM: ARHIVI, 21.00 MEDNARODNA OBZORJA: MADŽARSKA, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 PRAVA IDEJA!, 23.30 STRIPI GREDO V VOJNO, DOK. ODD., 0.25 DNEVNIK, 1.05 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.30 INFOKANAL TOREK, 17.05.2011, II. SPORED TVS 7.00 INFOKANAL, 10.00 DOBRO JUTRO, 12.10 NLP, 14.50 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 15.50 NA LEPŠE, 16.15 DOBER DAN, KOROŠKA, 16.45 GLASNIK, 17.10 MOSTOVI – HIDAK, 17.45 GOTSKE ORJAKINJE - NEBESOM NAPROTI, DOK. SER., 18.40 MUZIKAJETO: KOMORNI GODALNI ORKESTER, 19.20 TRANZISTOR, 20.00 TRIKOTNIK, 20.30 DUHOVNI UTRIP, 20.45 DEDIŠČINA EVROPE: NOVOVALOVCA, DOK. FILM, 22.20 BRANE RONČEL IZZA ODRA, 0.00 VIDENJE, ANGLEŠKI FILM, 1.30 ZABAVNI INFOKANAL * * * SREDA, 18.05.2011, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 10.10 KLJUKEC S STREHE, RIS., 10.35 RISANKA, 10.45 ZLATKO ZAKLADKO: BEZGOV KOMPOT, 11.00 NA KRILIH PUSTOLOVŠČINE: MOČVIRSKI IN MORSKI PLENILCI, DOK. NAN., 11.25 NA OBISKU, 11.55 MEDNARODNA OBZORJA: MADŽARSKA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.20 TEDNIK, 14.10 TRIKOTNIK, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 MAKS IN RUBI: ISKANJE, RIS., 15.50 PUJSA PEPA: PRI OPTIKU, RIS., 15.55 KRAVICA KATKA, RIS., 16.05 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 TURBULENCA, 18.25 RIS., 18.30 PIKIJEVE GLASBENE DOGOVDIVŠČINE, RIS., 18.35 MUSTI, RIS., 18.40 ROLI POLI OLI, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 20.00 ZGODBA O JAPONCU, AVSTRAL.FILM, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 OMIZJE, 0.15 TURBULENCA, 1.05 DNEVNIK, 1.45 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.10 INFOKANAL SREDA, 18.05.2011, II. SPORED TVS 7.00 INFOKANAL, 10.00 DOBRO JUTRO, 13.00 SPET DOMA, 14.20 KOROŠKA POJE 2011, ZIMZELENE USPEŠNICE PRETEKLIH DESETLETIJ, 14.50 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 15.25 TRANZISTOR, 16.00 RELI SATURNUS, 16.20 KNJIGA MENE BRIGA, 16.40 DUHOVNI UTRIP, 17.00 MOSTOVI – HIDAK, 17.30 ČRNO BELI ČASI, 17.50 IZGINJANJE ČEBEL, DOK. ODD., 18.50 ARITMIJA, 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.00 DUBLIN: NOGOMET, FINALE EVROPSKE LIGE, 23.00 GLAVA DRUŽINE, AM. FILM, 0.35 SLOVENSKA JAZZ SCENA: BIG BAND DOM, NINA STRNAD IN BRACO DOBLEKAR, 1.15 ZABAVNI INFOKANAL * * * ČETRTEK, 19.05.2011, I. SPORED TVS 6.15 KULTURA, 6.20 ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 10.10 TELEBAJSKI, OTR. NAN., 10.30 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 11.15 SPREHODI V NARAVO: POTONIKE, 11.40 OMIZJE, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.20 STUDIO CITY, 14.20 MOJI, TVOJI, NAJINI, DRUŽ. NAD., 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 PRIHAJA NODI, RIS., 15.55 FIFI IN CVETLIČNIKI, RIS., 16.05 KO POMARANČE DOZORIJO, KRATKI FILM, 16.20 ENAJSTA ŠOLA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 MISTIFIKACIJE: LOV ZA RELIKVIJAMI, DOK. SER., 18.20 MINUTE ZA JEZIK, 18.25 ŽREBANJE DETELJICE, 18.35 RISANKA, 18.40 KRAVICA KATKA, 18.45 RJAVI MEDVEDEK, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 20.00 POGLEDI SLOVENIJE, 21.30 NA LEPŠE, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 PODOBA PODOBE, 23.30 HENRIK IBSEN: MALI EYOLF, TV PRIREDBA PREDSTAVE SNG DRAMA LJUBLJANA, 1.10 GLOBUS, 1.40 DNEVNIK, 2.15 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.40 INFOKANAL ČETRTEK, 19.05.2011, II. SPORED TVS 7.00 INFOKANAL, 10.00 DOBRO JUTRO, 13.25 BRASSCUSSION, MEDNARODNI TROBILNI IN TOLKALNI ANSAMBEL – MODEST MUSORGSKI: SLIKE Z RAZSTAVE, 14.10 GOTSKE ORJAKINJE – NEBESOM NAPROTI, DOK. SER., 15.05 UGRIZNIMO ZNANOST: ADITIVI V HRANI, 15.30 EVROPSKI MAGAZIN, 16.00 POMAGAJMO SI, 16.30 MOSTOVI – HIDAK, 17.00 TO BO MOJ POKLIC: ORODJAR, 17.25 FIRMA.TV, 18.00 TESS IZ RODOVINE D’URBERVILLOV, ANG. NAD., 19.00 GLASBOROLA, 20.00 KAPITALIZEM: LJUBEZENSKA ZGODBA, AM. FILM, 22.00 ZDRAVNIČIN DNEVNIK; MOŠKI SO NAJBOLJŠE ZDRAVILO: HURA, KONČNO SPET LJUBEZENSKE TEŽAVE, NEMŠ. NAD., 23.35 PROKOFJEV, NEDOKONČANI DNEVNIK, DOK. FILM, 0.30 ZABAVNI INFOKANAL Zveza Slovencev na Madžarskem Vas prijazno vabi na 2. SREČANJE SLOVENSKIH OTROŠKIH FOLKLORNIH SKUPIN, ki bo v petek, 20. maja 2011, ob 14.30 uri v gledališču v Monoštru. Nastopajo: Folklorna skupina ZSM DOŠ Gornji Senik Folklorna skupina ZSM DOŠ Števanovci Otroška folklorna skupina KTD Moščanci Folklorna skupina OŠ Miška Kranjca Velika Polana Folklorna skupina KD Prežihovci na OŠ Prežihovega Voranca Maribor Otroška folklorna skupina KUD Beltinci Instrumentalni duet z Gornjega Senika KUD »Lovro Ježek« Marija Bistrica na Hrvaškem Vabljeni!