Regfstered by Austral/a Post Pub/icatlon No. VAR 0663 OKTOBER THOUGHTS - LETO 3 3 NEKDO bralcev me je ob pošiljki naročnine tudi vprašal, koliko novih naročnikov so naše MISLI že letos dobile. Ker to gotovo tudi druge zanima, in navadno vsako leto proti koncu omenjam, naj kar tule povem: od začetka leta do danes štirideset. Lepa številka za izseljenski Ust. Sicer naj dodam, da smo jih tudi izgubili - če sem prav štel — dvaindvajset: nekaj jih je vzela smrt, drugi so se odselili in pozabili sporočiti upravi novi naslov. Nekateri teh zadnjih kasneje pogrešijo mesečnik in slovenske novice ter znova pridejo med naročnike. Vsekakor je važno, da je število novih večje od števila odpadlih - in to je bilo doslej prav vsa leta, kar sem sprejel (leta 1972) upravo in uredništvo. Menda mi sam pokojni o.Bernard pomaga iz nebes, saj mu je bilo toliko na tem, da bi se slovenska beseda v Avstraliji še dolgo ohranila. Imel je dolgoletno prakso med ameriškimi Slovenci, v cerkvi in izven nje. (Zlahka si predstavljam, kaj bi rekel — če bi še živel med nami - ob članku svojega mladega soimenjaka v tej številki.) Število naročnikov torej polagoma še vedno raste. Zato me bolj kot število skrbi kar dolga vrsta tistih, ki prebirajo MISLI, ne čutijo pa prav nobene odgovornosti poravnati tudi naročnino. Ti naj se zavedo, kako reševati izseljenski tisk! — Urednik in upravnik K naslovni sliki: Ena naših zgo-dovinskih znamenitosti je tudi edinstveni Predjamski grad blizu Postojne, sezidan v skalni duplini. KNJIGE! KNJIGE! KNJIGE! Poštnina v ceni ni vključena! UČBENIK SLOVENSKEGA JEZIKA, I. in II. DEL (SLOVENIAN LANGUAGE MANUAL, PART I. and PART II.) - Izdal Slovenian Research Center of America. — Cena 1. dela 7,— dol., drugega 8.50 dol. ANGLEŠKO-SLOVENSKI in SLOVENSKO-ANGLEŠKI SLOVAR v eni knjigi (Komac—Škerlj), žepna izdaja. Končno dospela nova pošiljka. Cena 8,- dolarjev. ANTOLOGIJA SLOVENSKEGA ZDOMSKEGA PESNIŠTVA - 280 strani. Cena vezani knjigi 16,— dol., broširani 13,— dol. ŠKOF ROŽMAN, I., II. in III. knjiga — Obsežno delo dr. J. Kolariča, podprto s številnimi dokumenti. Cena vseh treh knjig skupaj je 40,—dol. (Posamezne knjige: prva 7.-, druga 9- in tretja 28.- dol.) LJUDJE POD BIČEM - Trilogija izpod peresa pokojnega Karla Mau-serja iz življenja v Sloveniji med revolucijo in takoj po vojni. Zares vredna branja. Cena vsem trem delom samo 10,— dol. VERIGE LAŽNE SVOBODE — Ena zadnjih knjig, izdanih v Sloveniji v svetu. Napisal misijonar Andrej Prebil CM. — Cena vezani knjigi 13.- dol., broširani pa 10.- dol. POLITIKA IN DUHOVNIK — Zanimivo domače pisana avtobiografija pokojnega izseljenskega duhovnika Msgr. I. Kunstlja. Cena 2,— dol. PERO IN ČAS 1. — Izbor iz pisanja Mirka Javornika od leta 1927 do leta 1977. Obsežna knjiga 529 strani. Cena 15,— dol. NAŠ IN MOJ ČAS — Zbirko študij etničnih in kulturnih vprašanj je napisal filozof dr. Vinko Brumen v Argentini. Cena vezani knjigi 13.— dol., broširani pa 10.— dol TEHARJE SO TLAKOVANE Z NAŠO KRVJO - Izjave prič o tehar skih dogodkih v letu 1945 po končani revoluciji. Cena 2,— dol. V ROGU LEŽIMO POBITI — Napisal Tomaž Kovač, priča pokola tisočev po končani revoluciji leta 1945. - Cena 2,- dol. ZEMLJA SEM IN VEČNOST - Pesmi Karla Mauseija. Cena 5,- dol. MATI, DOMOVINA, BOG - Pesmi Ludvika Ceglarja. Cena 2 — dol. TRENUTKI MOLKA — Misli za vsak dan letaje napisal lazarist Franc Sodja. Knjiga je izšla v Argentini. Vezana 4,— dol., broširana 3,— dol. mfcli ■ ■P p J (THOUGHTS) — Religious and Cultural Monthly in Slovenian language — Informativni mesečnik za versko in kulturno življenje Slovencev v Avstraliji + Ustanovljen (Establish-ed) leta 1952 + Published by Slovenian Franciscan Fathers in Australia — Izdajajo slovenski frančiškani v Avstraliji + U reju je In u p ra vi ja (Editorand Manager) FR. BASIL A. VALENTINE, O.F.M., M.B.E., BARAGA H O U S E , 19 A 'B E C K E TT STREET, VIC. 3101 - Tel.: (03)861 7787 - Poštni naslov: MISLI, P.O.BOX 197, KEW, VlC. 3101 + Letna naročnina (S u bscrl ptl on) $ 6. — ; izven Avstralije (Overseas) S 10. — ; letalsko s posebnim dogovorom — Naročnina se plačuje vnaprej — Poverjeništvo MISLI imajo vsa slovenska verska središča v Avstraliji + Rokopisov ne vračamo — Dopisov brez podpisa uredništvo ne sprejema — Za članke objavljene s podpisom odgovarja pisec sam — Stava in priprava strani (Typing and |ay-out): MISLI, 19 A'Beckett Street, Kew, Vic. 3101 + Tisk (Printing): Distlnction Printing, 164 Victoria Street, Brunsvvick, Vjctoria 3056 — Tel.: (03)380 61 10 Zlo AAŠEGA ČASA MAMILA so danes gotovo največja skušnjava mladostnikov ln obenem tudi zlo, ki mu ga ni para. Pa tudi kaj drag strup. Ne le, da uniči zdravje in iz osebe naredi navadnega sužnja — narkomana sili tudi h kraji in ropu ter prodajanju lastnega telesa, samo da si more znova in znova privoščiti usodno Mamilo. A kaj, ko traja tako malo časa, pa je treba spet nekje dobiti denar za nakup. In tega zlepa ni konec . . . Nedavno nas je pretresla izjava, da sta žrtvi heroina tudi Rosslyn, najmlajša hčerka našega Prime Ministra Haivka, ter njen mož Matt Dillon. Zgodba je prišla v javnost, ko je Mrs. Naivke v intervjuju povedala,zakaj njen mož Bob, Prime Minister Avstralije, kak teden poprej ni mogel premagati solza nHi pred televizijsko kamero. Prevzela ga je usoda lastnega otroka, ko je omenil kriminalno prodajanje mamil. In ne dolgo zatem — novo odkritje: žrtev heroina je tudi Iirnothy Costigan, sin Franka Costigana, kije Q_C in Royal C o m m issio n er, glava komisije, o katere poročilu (“Costigan Report”) je zadnji čas toliko govora v parlamentu in izven nJega ter veliko branja v dnevnem časopisju. Dvaindvajsetletni hniothy je bil že pred sodiščem, obtožen in kaznovan zaradi Postopaštva z namenom prostitucije — očitno ob iskanju' src’dstev za nabavo heroina. Oba primera sta Šokirala avstralsko javnost. Nehote se človeku poraja vprašanje: Zakaj vendar? Iz družin tako visokega Položaja? Nič ni manjkalo na zunaj niti hčerki Prime Mini-stra, niti sinu glave vladne komisije, ki raziskuje kriminalno aktivnost pristaniške unije. In vendar . . . Tudi iz takih dru-ln otrok lahko zaide na napačno pot - morda sc prav v takih družinah na otroka še lažje pozabi in za njega ni Časa. In spomnil sem se, kaj sem bral pred leti, ko je bil g. Bob Naivke izbral za “očeta leta”. Kar precej dni je vzelo, da je fotograf mogel ujeti na sliko za objavo celotno llavokovo družino. In še takrat so morali vse pripeljati k “očetu leta” v n]egovo ACTU pisarno. Tam ga je eden otrok, morda prav cerka Rosslyn, nagovoril takole: “Hi, dad! Long time no s^r- ■ . . ” Ob poročilu sem se zamislil in danes vidim, da ne r<‘z vzroka. Spominjam se tudi, da je bil g. Haivke takrat Pfesenečen nad priznanjem in je izjavil, da naslova “oče-^ leta ' ni zaslužil on, ampak njegova žena Hazel, ki ga pri ružmi v vsem nadomešča . . . Jezuitski brat Alex McDonald, ki deluje med pocestno Nadino melbournskega okraja St. Kilda, je v petih letih r misli LETNIK 33 ŠT. 10 OKTOBER 1984 človeške VSEBINA: Zlo našega časa — stran 257 Samo dve ljubezni sta — stran 258 Skupni napori - Dr. P. Remec (iz govora na slovenskem dnevu v Torontu,Kanada)- stran 259 Slomšek o slovenskem jeziku — stran 260 Šolanje danes — zaposlitev jutri? — A. L.Ceferin — stran 261 Štiri Lenčine diplome — črtica — J. L. — stran 263 Bi znal odgovoriti? — O zunanji posesti A vstralije — Janez Primožič — stran 264 Od odmevov do razmišljanja — P. Bernard — stran 265 Izpod sydneyskih stolpov — P. Valerijan — stran 267 Izpod Triglava - stran 170 S polno košaro darov — Ps. 136 (135) - P. Ciril - stran 272 Adelaidski odmevi — P. Bernard — stran 274 Pesem dveh src — roman — Florence L. Barclay — stran 276 Naše nabirke — stran 276 Zveza slovenske akcije in bodočnost — I. Kobal — stran 276 Samo napisana beseda? — Gerlinde Brumm — stran 278 P. Bazilij tipka ... — stran 279 Z vseh vetrov — stran 282 Kotiček naših mladih — stran 284 Križem avstralske Slovenije — stran 285 Po "slovensko' se nasmejmo! — stran 288 samo dve ljubezni sta Samo dve ljubezni sta, Gospod: ljubezen do sebe in ljubezen do tebe in drugih. Ljubezen do sebe ustvarja človeško bedo, sleherno človeško bedo: trpljenje otroka, ki ga je njegova mama brez razloga sklofutala, in trpljenje moža, ki ga gospodar krega pred vsemi delavci; trpljenje dekleta, ki je na plesu osamljena, ker ni lepa, in trpljenje žene, ki je mož ne poljublja več; trpljenje otroka, ki so ga pustili doma, da ne bi bil v napoto, in trpljenje starega očeta, iz katerega se otroci norčujejo, ker je star; trpljenje obupanca, ki se vrže v kanal, in trpljenje kriminalca, ki ga bodo usmrtili; trpljenje brezposelnega, ki bi hotel delati, in trpljenje delavca, ki uničuje svoje zdravje za smešno nizko plačo; trpljenje očeta, ki stlači vso svojo družino v eno sobo blizu prazne vile, in trpljenje mame, katere otroci stradajo, medtem ko drugi mečejo v smetnjak ostanke slavnostnega kosila; trpljenje tistega, ki umira sam, medtem ko njegova družina v sosednji sobi čaka ob kavi na konec, ki mu ni mogoče ubežati. Vse trpljenje, vse krivice, bridkosti, ponižanja, žalosti, sovraštva, obupi; vse je nepotešena lakota po ljubezni. srečal okrog 5500 mladincev obeh spolov. Brez dvoma med njimi veliko narkomanov in 52 od njih je danes zaradi mamil v preranem grobu. Njegova beseda je vselej jasna in trka na vest odraslih: Kdo je mladino pognal na cesto? Z malo izjemami razmere v družini, ločitve staršev, ponovna poroka ali “de facto” odnosi enega od staršev . . . vse to so običajno vzroki, da je mladina izgubila dom in vero v sočloveka. Današnja brezposelnost in ekonomski položaj ter prilike za mamila dodajajo svoje. Kdo izrablja mladino in spravlja dobiček prodaje mamil? Odrasli. Tudi ji odrasli nudijo denar v zameno za spolno izrabljanje. Vsa ta dejstva so znana, a prav je, da jih spet in spet pokličemo v spomin. Potem bomo imeli večje razumevanje do mladih narkomanov, ki danes v tako velikem številu izgubljajo svojo bodočnost. Med našo tukajšnjo slovensko mladino na srečo ni veliko primerov jemalcev mamil. Redki so, hvala Bogu, a brez njih gotovo nismo. Ko je pred leti začela razsajati ta moderna epidemija med mladino srednjih in nižjih slojev, je bil eden prvih žrtev mamil mladostnik, po očetu Slovenec, po materi avstralskega rodu. Mrtvega so našli v Sydneyu, pokopali so ga v Junee, N. S. W., kjer je družina živela. Takrat je potrti oče o primeru sina pisal v krajevnem časopisu, iz pogreba pa je napravil protestno srečanje, demonstracijo staršev. Hoteli so opozoriti oblast in pokazati svojo skrb za otroke, ki so jih začeli celo pred šolami zalezovati prodajalci mamil ter zavajati v to strašno moderno suženjstvo. Žal je bilo očitno premalo storjenega v naslednjih letih na polju mamil, ki je dobilo ie tako razsežnost, da je resno vprašanje, kako sploh postaviti uspešne jezove. Vsekakor pa se ob dosedanjem nizkem Številu narkomanov med nami ne smemo prepustiti prepričanju, da med našo mladino ne more biti porasta. Čuječi naj bi bili — pravočasno spoznanje začetnika še lahko reši, da ne zaide predaleč. Policijski inšpektor Doug Millar svari starše, da je eden prvih znakov, Če se otrok začne zapirati v sobo in staršev ne pusti v spalnico. Dalje če izginja denar, naj bo v družini, ali iz otrokovega hranilnika oz. bančne knjižice mladostnika. Tudi če nenadoma izginejo razne osebne stvari in kosi obleke, je znak, da gre za nujno pridobitev denarja. In nič naj si starši ne očitajo, če se potrudijo uveriti, da je mladostnik res tam, kamor je rekel, da bo šel. Tudi odklon starih prijateljev in nove zveze so znak, da je nekaj za bregom. In Če mladostnik ne more držati službenega mesta ali ostati v šoli, ima ta pojav velikokrat za ozadje — pričetek narkomanstva. Inšpektor poučuje starše dalje, kaj storiti, Če lepega dne odkrijejo nezabeljeno resnico. “Ne pojdi na policijo, ” je njegov nasvet. “Vzemi otroka k zdravniku, Če je družina član verske skupnosti, pa zadevo lahko zaupate tudi duhovniku, kar se je izkazalo doslej za zelo uspešno. ” Tu je nekaj napotkov — v upanju, , da bo našim družinam le prizaneŠeno z grenkim spoznanjem. S svoje strani bi svetoval vsem staršem kot najvažnejše: dajajte svojim otrokom vseskozi dober krščanski zgled, najdite čas zanje in naučite ]ih zaupanja. Biti odkrit in iskren — to je z ozirom na mamila morda najboljše preprečevalno sredstvo. Otrok, ki se zna s starši zaupno pomeniti, ne bo kar naenkrat za njihovim hrbtom napravil usodni korak v začarani krog mamil. NIKDAR NE RECI:"TO JE NEMOGOČE!" RAJE RECI: "TEGA DOSLEJ ŠE NISEM POSKUSIL." Razrešiti težak problem, storiti nevaren korak, splezati na strmo skalo, napraviti dolgo pot, odpraviti slabo navado, premagati krizo malodušnosti, odpovedati se celo dovoljenemu — vse to ni nemogoče, če imamo dovolj zaupanja v življenje in predvsem v Boga . .. Pogled z Lipance na Triglav Smo rod izpod Triglava, ki ne sme kloniti! SKUPNI NAPORI Tu je nekaj misli iz govora DR. PETRA REMCA na letošnjem že 25. slovenskem dnevu v Torontu, Kanada. Tudi naši skupnosti lahko koristijo. ALI je še smiselno gojiti slovenščino in slovensko zavednost v tujini? To je vprašanje, ki si ga mora vsak zastaviti. Ker smo v svobodnem svetu, mora na to vprašanje vsak sam odgovoriti. Nihče ga ne bo in ga ne more do tega Prisiliti. Tistim med nami, mladim in starim, ki sprejmemo Pntrdilen odgovor, se postavlja naslednje vprašanje, Jldrnreč, s kakšnimi koraki, podvigi in dejavnostmi ahko ta cilj dosegamo. Tu se moramo vrniti k pojmu odprte družbe, v ka-ter< živimo. Svobodni svet, kjer smo sedaj, je istočas-110 prikrita nevarnost za naš obstoj, vendar z druge s(rani je tudi glavno in mogoče edino sredstvo za na- So kulturno in narodnostno ohranitev. Prav gotovo nas nihče ne bo silil ali nam ukazoval, da moramo sl°riti to ali ono. Zato se pa lahko prosto odločimo za naše bodoče korake in smo tudi v položaju, da za to lahko preskrbimo sredstva z vzajemnimi močmi. V tej prosti a obenem medsebojno skupni odločitvi je upanje, da bomo lahko nadaljevali s tem, kar smo že dosegli, in še dodali nove tvorbe, kijih bo bodoči razvoj zahteval. Ponekod bomo pri teh korakih celo lahko dobili javno pomoč. Ce smo že res bolj razkropljeni po širni okolici, imamo pa le dandanes na razpolago osebna prevozna sredstva, da lahko sodelujemo pri delu obstoječih središč. Če ni mogoče priti do cerkve ali slovenskega doma peš, se morajo pač prireditve tudi temu primerno dogajati, ko lahko največ rojakov sodeluje. Včasih je že sedaj celo tekma med raznimi društvi in akcijami za kak bolj pripraven datum. Malo sporazuma in načrtovanja vnaprej lahko prepreči navzkrižja. Kjer koli je le mogoče, naj se v obstoječih središčih mlajši in predvsem najmlajši rod načrtno poučuje v slovenščini, v slovenski kulturi in pesmih. Starejši naseljenci, ki mogoče sedaj mislijo že na pokoj, bodo na tem področju dolgo lahko pomagali. Misliti moramo na ustanovitev in okrepitev že obstoječih organizacij, ki bodo povezale na poklicnem, kulturnem, splošno družabnem in podobnem vidiku slovenske rojake, razpršene daleč od središč. Stik bo treba vzdrževati seveda pismeno ali z drugimi modernimi sredstvi. Resno moramo začeti misliti na ustanovitev o-srednjih ustanov, kjer bi lahko shranjevali slovenske knjižne in še bolj važno — arhivske in umetnostne zaklade slovenskih izseljencev za bodočnost. Če ne bomo tega napravili, naši najbližji potomci ne bodo vedeli. niti ne bodo imeli prilike raziskovati o preteklo- sti slovenskega naselja in njih lastnih rodov. Zagotoviti moramo nepretrgano zvezo med rodovi. Posebno važno je tudi razmerje z domovino. To ne pomeni, da moramo odobravati sedanji režim. Slovenski narod je že preživel mnogo režimov, a naša kultura je ostala. Mlajši kot stareši obiskujejo domovino, tudi Koroško in Primorsko, kar našim rojakom tam dostikrat zelo pomaga. Tu v svobodnem svetu ne potrebujemo kakega pokroviteljstva režimskih organizacij, niti ne pričakujemo od njih kakih podpor. Raje nasprotno. Vse naše dejavnosti so bile v preteklosti, so in bodo ostale odvisne od naših lastnih neodvisnih sredstev. Kljub temu nam slovenski jezik, kulturni spomeniki in književnost domovine ostajajo svetla luč za sedanje in bodoče delo. ANTON MARTIN SLOMŠEK (1800 - 1862), mariborski škof in zaradi svetniškega življenja naš kandidat za oltarsko čast. Njegove zasluge za narod so neprecenljive ne le na verskem, ampak tudi na kulturnem polju. V septembru letos je slovenska Cerkev praznovala 125-letni-co, kar je Slomšku uspelo uradno prenesti sedež lavantinske škofije iz Št.Andraža na Koroškem v Maribor. S tem daljnosežnim zgodovinskim dogodkom je škof Slomšek rešil pereče narodnostno vprašanje naše severne meje. . . Ves svet je velik tempelj božji, od sončnega izhoda do zapada se njemu čast in hvala poje in vsaka stvar poveličuje Vsemogočnega. Mala ptičica, slavulj, v zelenem grmu ponoči milo žvrgoli; velika postojna po planinah, ki visoko pod nebom leta in se po hribih in dolinah s svojim mogočnim krohotom glasi; mali pastirček, ki na paši svojo stranščico piska, kakor tudi grozo-vitni lev v puščavi; mili glas zvonov in orgel sladko petje v hiši božji, pa tudi strahoviti grom, pred katerim se zemlja trese in nebo maje; najlepše pa človek, kateremu je Stvarnik jezik dal, da bi mu z jezikom pel čast in hvalo. Lepo je slišati glasne zvonove peti, še lepše veselo orgle žvrgoleti, najlepši pa je človeški glas, s katerim poje in govori, žaluje in se veseli; beseda, katero mu je vsemogočni Stvarnik dal, je najimenitnejši in največji dar . . . Slovenec bom Slovencem nove besede iz ljubezni materine govori! v slovenskem jeziku. Vselej so Slovenci božjo besedo radi poslušali; zaupam, da tudi vi! . . . Naš slovenski jezik je brat tistega grškega jezika, v katerem so apostoli in evangelisti spisali sveto pismo; že več kot tisoč let pošteni ljudje slovensko marnajo. Slovenski jezik je brat latinskega jezika, v katerem se sploh sveta maša služi, in že pred tisoč leti so naši stari očetje sveto pismo brali v slovenskem jeziku in po slovensko v hiši božji prepevali Bogu hvalo. Kdor sc tedaj tako starega, imenitnega jezika sramuje, je podoben človeku, ki lepo pošteno oblačilo raz sebe strga, ki mu ga je dal dobri oče, se obleče po tuje in misli, da bo lepši. . . Človeški jezik je talent, ki nam ga je Gospod nebes in zemlje izročil, da bi z njim barantali in storili veliko dobrega. Kdor svoj materin jezik pozabi, malopridno svoj talent zakoplje . . . ” Iz znamenite SLOMŠKOVE pridige na binkoštni ponedeljek 1838 v Blatogradu ŠOLANJE DANES -ZAPOSLITEV JUTRI... r\m. WJ\ V SEPTEMBRU je prosvetni minister g. Fordham >zdal dolgo napovedana navodila za poučevanje v državnih osnovnih in srednjih šolah širom Viktorije. Ta nova reforma poučevanja velja za približno tri četrtine vseh 2,783 šol z 81 1,203 študenti in 58,139 učitelji- Preostala četrtina je v katoliškem in privatnem šolskem sistemu. Minister je na konferenci predstavnikov šolstva, Podjetij in sindikatov obrazložil nove reforme, ki so bile v mnogem ugodno sprejete. Seveda odločujoče za uspeh pa je pristop in izvajanje potom kratko- in dolgoročnih programov. Mnenja so deljena glede na realistično ocenitev sedanjega socialnega, političnega lr> gospodarskega položaja, v katerem smo danes v Avstraliji, in o predvidenem razvoju za naprej. Govornik vladne opozicije g. Jona sc strinja za izboljšanje šolstva. Pravi pa, da bi izvoljena liberalna vlada zmanjšala vpliv šolskih svetov in učiteljskih Zvez ter dala večjo pravico odločanja ravnateljem s°l. Reorganizirala bi prosvetno ministrstvo, uvedla Posebne odbore za ocenjevanje in napredovanja učiteljev po sposobnostih, odpustitev nesposobnih, nove disciplinske mere in drugo. Nova vladna navodila so namenjena šolskim svetom, ki so bili letos ustanovljeni na vsaki državni šoli. V šolskem svetu so poleg ravnatelja in učiteljev izvoljeni tudi predstavniki staršev in študentov, ki skupno odločajo kaj in kako se poučuje ter skrbi za študente, da S' pridobijo nova znanja in so usposobljeni za delo. ravtako se pričakuje, da so študenti pripravljeni za razumevanje in sodelovanje v humanistično in demokratično urejeni družbi. To naj bo doseženo s sodelovanjem vseh, ki so v šolstvu, in s povečanim vladnim financiranjem. Iz navodil je tudi razvidno, kaj vlada pričakuje od — Šolski sveti so odgovorni za poučevanje jezikov 'angleščina in jeziki proste izbire), književnosti (domača in tuja), matematike (pojmi in praktična uporaba) znanosti (spoznavanje in uporabljivost), tehno-8'Je (pripomoček učenju, računalništvo), okolja (prilagoditev), umetnosti (estetsko in socialno vrednotenje) poleg drugih predmetov. Današnje šolanje zaostaja za potrebami splošne in strokovne izobrazbe. Učni programi so prenatrpani z nepotrebnimi zastarelimi podatki, ker smo v dobi vedno hitrejšega porasta znanosti in odvisni od razvitosti materialnih osnov. Potrebe za novim znanjem se večajo in šolanje se podaljšuje. Velik odstotek študentov ne dovrši obveznega šolanja, kar je pripisovati pomanjkanju motivacije in nezadovoljivim rezultatom. Pravtako so krivi tudi učitelji, ki nimajo dobrih metod poučevanja, ker prav način učenja zelo vpliva na uspeh. To in še mnogo drugega govori za pomanjkljivo šolsko prakso. Naloga šolstva pa je tudi pripravljati mladino za vstop v delovno silo. Danes vemo, da precej študentov, ki dovršijo šole, ne dobijo takoj zaposlitve. Razlog za to je pomanjkanje dela, ali pa nezadostna šolska priprava. Šolanje je dolgoleten proces in poučevanje je planirati ob upoštevanju gospodarskih, socialnih in političnih realnosti države. Danes je v Avstraliji približno ena desetina celokupne delovne sile brezposelna in postaja vedno večji problem. Večina pravi, daje povečana rast avstralskega gospodarstva odločilna za blagostanje vseh. To bo mogoče doseči s preusmeritvijo proizvodnje in vpeljavo nove tehnologije, kije eden izmed pogojev za boljše in cenejše proizvode. Polemike o vlogi tehnologije vprašanja niso razčistile. ampak še bolj zamotale. Eni napovedujejo povečano brezposelnost (celo stalno, za del prebivalstva) in z njo povezane težave. Drugi predvidevajo racionalizacijo industrije, ki povzroča prehodno brezposelnost, ker nastajajo nove dejavnosti. - V Avstraliji je z uvedbo avtomatizacije (robotike) v proizvodnih industrijah število zaposlenih močno padlo. S porastom turizma in rekreacije, transporta, informacij in drugih aktivnosti, pa pričakujejo nova delovna mesta. Prvo večjo študijo o vprašanjih tehnologije v Avstraliji smo dobili pred petimi leti (Mayers Report). Eno izmed priporočil pravi, da je prevzem nove te- hnologije v interesu celotnega avstralskega gospodarstva. Pomanjkljivost tega poročila pa je bila, da ni obravnavalo dovolj možnosti za naprej. Kakšen bo vpliv tehnologije na zaposlitev in izobraževanje v našem šolstvu? O tem so v Melbournu na enotedenskem seminaiju v septembru razpravljali vodilni ameriški in avstralski strokovnjaki. Razprave so nakazale zanimive zaključke. Dolgoletna raziskavanja so ovrgla marsikatere napovedi kot dvomljive ali celo napačne. V naprej se pod določenimi pogoji lahko kratkoročno računa na izkušnje iz prakse, kljub hitremu razvoju. Nekaj ameriških primerov, kjer je tehnologija veliko bolj vpeljana kot pri nas. — Industrije z visoko tehnologijo se hitro razvijajo in zaposlujejo malo ljudi. Tako podjetje zaposluje morda samo 10 — 15% visoko izobraženega osobja. ostali delo dobro opravljajo z nižjo izobrazbo. Visoko specializirano delo sčasoma postaja monotono in veliko nameščencev menjava delo. Nekateri celo zapustijo svojo stroko in se lotijo ročnega dela. — Poseben problem so mladoletniki, ko ena četrtina predčasno opusti šolanje. Taki niti niso sposobni opravljati delo, četudi bi bilo na razpolago. V Ameriki na splošno pričakujejo, da bo manj dela za delavce v poljedelstvu, gospodinjstvu, v tiskarstvu, poštnih uradih ter za učitelje na srednjih in visokih šolah. Več povpra- ševanja pa bo za bolničarske in tajniške poklice, za natakarje, šoferje, frizerje, čistilce in podobno. Eden izmed zaključkov seminarja je bilo odobravanje raziskovanja svetovalca avstralske vlade glede učnih načrtov. V srednjih šolah naj bo poučevanje pretežno usmerjeno na široko izobrazbo in študenti bodo imeli večje možnosti za različne zaposlitve. S tečaji ob delu pa si pridobijo poglobljeno znanje. Srednješolski študij na določen poklic je ozko usmerjen in lahko tudi tvegan; pred-no kandidat doštudira, ni več potrebe, ali pa se lahko sam premisli. Na seminarju so ugotovili mnogo skupnih vprašanj in zato so se dogovorili za redna posvetovanja v bodoče. Zdaj se priporoča študentom, da ostanejo dalj časa v šoli in dovršijo srednješolske študije. Tako imajo boljše možnosti za delo ali nadaljni študij. To potrjujejo tudi statistike. Iz tabel na tej strani je razvidno, da starejša mladina lažje dobi delo kot pa mlajša. Tudi je očitno, da so v mestih boljše DELOVNA SILA CIVILNEGA PREBIVALSTVA AVSTRALIJE po njenih deželah, mestih in starosti (15—24 let) — ABS - avgust 1984 Zaposlenih Delovna sila Prebivalstvo Brezposelr - -'000 - - % NSW 2,248.1 2,467.5 4,125.3 8.9 VIC 1,723.0 1,852.9 3,109.8 7.0 QLD 1,006.0 1,114.4 1,877.2 9.7 SA 558.6 617.3 1,045.3 9.5 WA 593.6 651.5 1,042.5 8.9 TAS 166.5 187,6 328.5 11.2 NT 53.8 58.2 94.5 7.6 ACT 112.6 117.5 170.8 4.1 Avstralija 6,462.2 7,066.9 11,793.9 8.6 Sydney 1,463.5 1,588.4 2,602.9 7.7 Melbourne 1,264.5 1,355.5 2,231,6 6.7 Brisbane 468.9 520.3 882.1 9.9 Adelaide 404.1 447.4 765.9 9.7 Perth 418.4 463.3 751.1 9.7 Hobart 68.6 77.1 134.0 11.0 Po starosti: 15 let 44.7 65.1 266.7 31.3 16 let 89.1 120.2 258.1 25.8 17 let 121.2 153.9 252.9 21.3 18 let 157.5 194.9 2511 19.2 19 let 171.7 205.1 253.1 16.3 20 let 176.7 207.5 260.7 14.8 21 let 191.1 219.4 265.7 12.9 22 let 191.9 218.6 268.1 12.2 23 let 190.3 216.2 268.5 12.0 24 let 186.6 208.9 265.5 10.7 možnqsti za delo kot na podeželju. Zvezni minister za znanost in tehnologijo g. Barry Jones opozarja, da ni pretiravati vpliva tehnologije. Ta vpliva bolj na ideologijo kot pa ideologija na tehnolo- gijo. Večjo nevarnost vidi v množičnem preseljevanju iz podeželja v mesta. Prevelika koncentracija prebivalstva po velemestih bo menjala način življenja ter spremenila družbo in ideje bolj kot vse drugo. A. L. CEFERIN c BIL je čas, ko so hišne pomočnice trumoma odhajale v tovarne. Posmehovale so se mladi Lenčki, ki se je iz tovarne “klavrno” zatekla v družino. Mlada gospodinja, ki je bila noseča, jo je že prvi dan osvojila s toplino, ki je Lenčka dotlej še ni °b čutila. “Kakor vidite, se mi bliža porod. Dela ne bo malo. Kolikor bo mogoče, bom pomagala, ker tovarniške plače za vas za zdaj res ne premorem. Vaša predni-ca m> je prav zato pobegnila ...” "Jaz pa ne bom. ” Ko je čez mesec dni gospodinja prinesla iz porodnišnice prvorojenca, ji ga je Lenčka že m pragu pre-vzela. In tedaj se je mlada mati razveselila: Ta bo resnično ostala! Lenčka je m mah čutila na ramenih celotno gospodinjstvo. Z izobrazbo hribovske enorazrednice le spravljala v zadrego površno računarko za proda-Jalnim pultom in sleparja na živilskem trgu. Gospodinjski dar se ji je kosal s čutom za lepoto hiše in za Povrh je bila še pojoča skrinja. V domu, kjer so vse stene brnele od njenih pesmic, le mali Dušan, kot bi mignil, začel meriti kuhinjo od Vrat do vrat, se poganjal za njo po sobah, klicaje na ’’Se grlo: “Lenča! Lenča!. . . ” Dušanu je sledil Dam-la'L Tudi ta je klical:“Lenča!” In ostala je Lenča do konca. Smrt je kot potres nenadoma vzela gospodinji mo-a 'n očeta še nerojenemu tretjemu otroku. Ploha so- iit •dcftčCuc difetame čer po pogrebu je Lenča obotavljivo stopila prednjo: “Hotela sem vas prositi, da ne žalujete preveč — zaradi otročka v sebi. ” Vdova jo je objela in se zjokala ob njenem vratu. In življenje v družini si je z Lenčino pomočjo utiralo nove kolesnice. Ko se je vdova po tretjem porodu vračala v pisarno, jo je Lenča pospremila s svojim ustaljenim smehom: “Brez skrbi, tudi ta ptiček se nam bo obrasel in speljal...” Ob tolikšni zvestobi si je vdova upala naprtiti si poleg službe še študij. Nepregledno vrsto noči je presedela pri knjigah, Lenča pa je vstajala k slabotnemu nedonošenčku, ki je jokal, nenehno jokal. .“Pustiti bom morala študij. .. ” “Zakaj? ” “Ne smem te več izkoriščati! - Rokec te bo uničil. ” “ Vztrajajte! Kaj vam ne smem pomagati do diplome? ” In res je vdova diplomirala po Lenčini zaslugi. žalnih izjav ni mogla potolažiti obupane vdove. Zve- Minilo je trideset let. Svoj cilj je dosegel tudi najmlajši v družini, nedonošenček Rok. Pri hiši so slavili njegovo pravniško diplomo. Gospodinja je želela počastiti tudi Lenčo s tem, da bi to pot ne stregla, temveč sedela na častnem mestu ob slavljencu. Upirala se je, a niso ji pustili. Vstal je Dušan, najstarejši, ki je prišel z ženo in dojenčkom. “Lenča, trideset let smo ti pili kri. Pustila si se použivati skupaj z zrakom, ki smo ga dihali. Morali bi ti vrniti vseh trideset let, saj si zavoljo nas opustila možitev, mladostna veselja, dopuste, vse. Omogočila si nam štiri diplome, ki so prav toliko tvoje kot naše... ” Lenča se je hotela po stari navadi zasmejati, a to pot ji je smeh obtičal v grlu. Močno je zardela, ne vedoč, kaj bi Iz zadrege ji je pomagal jok Dušanovega dojenčka v sosedni sobi. “Joj, k Primožku moram ...” je planila izza mize - vsa srečna, da se je rešila svoje slave. JANEZ PRIMOŽIČ Di znal 0 sta se razveselila: Sin se nama je rodil. Zu zavetje, ki sem ga bil deležen °d ljudi, travnikov, potokov, vinogradov in njiv ter gozdov, v katerih se rojevajo "Bajk e in povesti o Gorjancih Pojila me je lepota te moje Dolenjske, oblikovala me je najprej dobrota čudovitih, preprostih ljudi mojega Podgorja. Iz njihove mehke govorice sem se naučil s spošljivostjo izgovarjati tudi tvoje ime. “Bog bodi zahvaljen!” - pravijo pri nas. Moja pol še ni dolga, pa vendar jo je že dovolj, da lahko govorim o dobroti, ki si mi jo ti, Vsemogočni, skazal. Gledam mojo rojstno vas. Naša hiša stoji sredi vasi in naš dom so njive, vinogradi in gozdovi. Vsako leto smo blagoslavljali to zemljo, trepetali pred točo in neurji, vriskali ob košnji, žetvi in trgatvi. In se ti zahvaljevali za tvojo skrb za nas. Morda vse to, kar pripovedujem, zveni le preveč romantično in zasanjano - toda zemlju, ki si mi jo dal za zibelko mojega otroštva, je bila kakor pojoča skrbna mali. Njenega petja ni mogoče pozabiti. Hvala li, Gospod, za to milost, da sem se tam učil živeti v blagoglasju z zemljo, živalmi in ljudmi. Dal si mi dva brata in sestrico in polno dobrih ljudi, ki krasijo moje življenje kot bete marjelke spomladanski travnik. Pojem ti hvalo za letu, ki si mi jih naklonil, da sem lahko študiral. Za znanje in modrost - hvala. Da sem ti hvaležen za klic z Genezareškega jezera ti veš. In hvala ti, da si mi dal moč, da sem se napotil za teboj. V tej zalivali pa tudi že bereš mojo prošnjo - samo ena je: Da vztrajam na tej poli. Zdaj so pred mano daljave A vstralije. Ljubim jih, kajti vsi li mnogi kilometri so ena sama prijetna pol k slovenskim srcem, ki utripajo pod Južnim nebom. V zavesti tvojega poslanstva je moja pot osrečujoča. Hvalu ti. Gospod, za to milost! Tako sem ob tej uri pred tvojimi nogami s polno košaro durov, ki si mi jih ti. Vsemogočni, natrosil. In bolj kol besede li govori srce: MOJ BOG, HVALA Tl ZA VSE! P. CIRIL IdMidski odmm-ch. Fr. Janez Tretjak, O. F. M., Holy Family Slovene Mission, 51 Young A ve., IV. Hindmarsh, S. A., 5007 ( P. O. Box 159, Hindmarsh, S.A., 5007) Telefon: (08) 46 9674 V PREJŠNJI številki Misli sem omenil adelaidskega nadškofa Jakoba Gleesona. Pred dnevi pa smo prejeli sporočilo pomožnega škofa Leonarda A. Faulknerja, da je nadškof Gleeson zaradi srčnega napada v Royal Adelaide Hospitalu za nedoločen čas. Zaradi resnosti bolezni je nadpastir zaupal pastoralno in duhovno ter administrativno vodstvo adelaidske nadškofije svojemu pomočniku škofu Faulknerju do konca tega leta. Nadškofu Gleesonu smo Slovenci poslali šopek rož z željo, da bi čimprej okreval. Zanj pa bomo seveda tudi molili. P. Janez se pogosto oglaša iz Slovenije. Iz njegovega pisanja sem razbral, da združuje prijetne trenutke dopusta z duhovno skrbjo za svoje adelaidske vernike. Tako nas je vse priporočil v varstvo Mariji Pomagaj na Brezjah. Na razglednici slovenske metropole — Ljubljane pa je svoji “adelaidski srenji” zapisal:“Kljub temu, da nas loči po zračni črti kar 16000 km, sem v mislih pri Vas. Moj dopust se nagiba na polovico in tako se bomo kmalu videli. Tu mi je lepo. Mamino zdravje se je nekoliko izboljšalo, je pa še vedno kritično. Vsem prisrčen pozdrav, Vaš p. Janez.” “Blagoslovljena, zahvaljena, majka domovina . . . ti rodnica, usmiljena preporodnica! . . . Pozdravljeno, ti polje neizmerno, blagodišeče . . . pozdravljena, ponosna šuma, do neba pojoča ... in od srca pozdravljen, moj rodni kraj, ki se beliš na zelenem brdu!” Tako je domovino ljubil Ivan Cankar. P. Janez, na-užij seje in prinesi njene svežine med nas! Na prvo nedeljo v mesecu septembru smo v našem verskem središču praznovali Očetovski dan. Ker je Bog naš skupni nebeški Oče, smo pričeli praznovanje v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha. Očetje že dolgo niso bili tako lepi pri maši kot tokrat, saj so jim pri vhodu v cerkev nežne dekliške roke pripele rdeč nagelj. Ponosni pa so bili tudi na ubrano petje mladine pod vodstvom glasbenega mojstra g. Šter-benca. Staršev seveda ni brez otrok. In očka nima mamice tako rad in mamica ne očka, če med njima ni drobne- ga bitja, ki mu tako prisrčno pravimo — otrok. Naši najmlajši otroci — največja skrb in najdragocenejši dar staršev — so se po obhajilu “po otroško” zahvali- li očetom za njihovo skrbnost in ljubezen. Tako je Filip Ivančič, kot pravi korenjak, povedal, kako seje pripravljal na očetovski dan. Lili Ivančičevi je ponagajala bolezen, zato je namesto nje s ponosom spregovorila o očetu Elizabeta Sužnik. Olivija Kresevič se je vsem prikupila z besedami, ki so privrele prav iz srca. Julija Ivančič pa je z otroško nežnostjo in iskrenostjo voščila vsem očetom za njihov praznik. Oče štirih otrok, Danilo Kresevič, je prebral razmišljanje o očetovstvu:". . . Ali si zahteven ‘gospod’, ki postane pol hudiča, če ni kava do minute pripravljena? Ali si v stalnem prepiru s člani družine? Ali pa živiš z družino veselo ter izžarevaš moč in veselje? ... Ali si za družino izgubljen ‘konjičkar’? Tisti, ki je poročen s potepanjem, z branjem časopisa, z gledanjem televizije, s pijačo? Ali pa je tvoj konjiček družina? Ali deliš prosti čas in zabavo z ženo in otroki? ” Kratek in otroško prisrčen program je povezovala z izbrano besedo, tekočo in lepo slovenščino Sonja Dodič. Pri maši smo nahranili našega duha, v “šedu” pa še naše želodčke. Vsem, ki ste sodelovali, naj Bog povrne! V nedeljo, 9. septembra, je Bog — po sklepu svoje previdnosti — poklical k sebi Avguština Fischerja. Nenadno smrt je povzročila srčna kap. Pokojnik zapušča ženo Marijo r. Grdanc in hčerke Natašo, Cirilo, Jadranko ter Romano. Avgust Fischer seje rodil 26. avgusta 1920 v Žab-ljeku pri Slovenski Bistrici. Leta 1961 seje poročil v Mariboru, nato pa je z družino prišel preko Dunaja z letalom v Avstralijo leta 1965. Po sedmih dnevih bivanja v Bonegilli in treh mesecih v Benalli se so se Fischerjevi naselili za devetnajst let v Whyalli. Lani so se preselili v Adelaido (Paradise), kjer je Avguštin tudi umrl. Od pokojnika smo se poslovili v krogu najožjih sorodnikov in prijateljev v West Chapel, Enfield Crematorium. “To poslednje slovo, ki je bilo izraz ljubezni, naj sorodnikom in prijateljem olajša žalost in utrdi upanje. Nekoč bomo našega brata Avguština spet veseli prijateljsko objeli v nebesih, kjer ni več smrti: premagala jo je Kristusova ljubezen, ki vse zmaguje.” Kakor galebi in valovi se približujemo in združujemo. Galebi odlete, valovi odplavajo in tudi mi odhajamo. (Bauman) Na tretjo nedeljo v septembru smo imeli po maši B.B.Q. Zbralo se je veliko ljudi, saj vedo, da se ob tak- šni priložnosti dobi okusna hrana in tudi žlahtna kapljica. B.B.Q. so ljudje pripravili sami. Treba jim je pač dati svobodo pri delu, saj tako z večjim veseljem služijo bližnjemu s svojimi talenti. Z veliko mero iznajdljivosti in humorja so izvedli tudi loterijo. Pri tej prireditvi so zbrali 605 dolarjev in jih namenili za letalsko vozovnico p. Janeza. P. Janez se bo gotovo razveselil te skrbnosti ter se bo zahvalil z besedami apostola Pavla:“Moj Bog pa vas bo z vsem, česar vi potrebujete, napolnil po svojem bogastvu v slavi, v Kristusu Jezusu” (Flp 4,19). Ker sem bil tudi sam deležen gostoljubnosti in postrežbe, naj Bog vsem stotero povrne! Na odru življenja se uresničuje tudi starost. Nezadržno prihaja in vstopa v naše življenje. Z vsakim dnem. Diha iz samotnega večera in znova prihaja z novim jutrom. Nekateri ljudje sploh ne vedo, da so stari. Delo in skrb za druge sta jih tako prevzela, da so čisto pozabili nase. In vse so razdali — “naj smrt ničesar ne najde!” Ne bojijo se je, vendar seje tudi preveč ne želijo. Takšne misli so se mi rojevale, ko sem se pogovarjal z našo dobro staro mamo, gospo Kristo Golob. Njene živahne oči so izžarevale spokojnost, gube na obrazu pa vse tiste življenjske križe, ki jih je premagovala z upanjem in vero v Trpečega na križu, ki visi na steni njene izbe. Nasproti Križanega spregovori podoba Dobrega Pastirja in materinski pogled Marije Pomagaj. “Koliko ste stari? ” sem jo vprašal in prodrl v molk svetinj na steni. S svojo zdravo in bistro pametjo mi je hudomušno odgovorila, “da se o treh stvareh ne sprašuje: (1) natakarja, kam vlije vino, ki ostane gostom; (2) peka, če si umije roke predno zamesi kruh; in (3) ženske, koliko je stara, ker tega no- če povedati.” No, svojih let se ne sramuje, zato mi je gospa Krista povedala, da je letos marca praznovala štiriinosemdeseti rojstni dan. Bog Vas živi še na mnoga leta! Gospa Golob se je rodila v Podgradu pri Ljutomeru — tam, kjer so “Prleki” doma. Dejstvo, da je človek tujec in popotnik na tej zemlji, seje zarezalo tudi v njeno življenjsko pot. Občutila je tudi grenkobo zaporov. Leta 1953 je pripotovala v “obljubljeno deželo” — Avstralijo. V Adelaidi je oskrbovala tudi duhovniški dom, predvsem pa skrbela za slovenske duhovnike. Bila je res prava duhovniška mati. Rada se spominja obiskov iz domovine: provincia-lov p. Marijana Valenčaka in p. Polikarpa Broliha, škofa Stanislava Leniča ter zagrebškega nadškofa kardinala Franja Kuhariča. Posebno pa ji je ostal v spominu obisk nadškofa Alojzija Šuštarja ob posvetitvi slovenske cerkve sv. Družine. Samo Bog je pravi plačnik. Da pa je življenjsko breme lažje, pripomore tudi pohvala človeka. Tako je gospe Golobovi v veliko veselje in tolažbo papežev blagoslov, ki ga je prejela za osemdeseti rojstni dan. Najstrašnejša v starosti je samota. Človek si želi stikov z ljudmi. Noge pešajo, duh pa presega starost in treba ga je nahraniti. Prav je, da obiščemo naše ostarele, da se zagledamo v star obraz in v njem odkrijemo lepoto človeka. Ne izraža le mlad obraz polnost življenja in njegovo vsebino. Reči moramo prav nasprotno, da star obraz z mnogimi gubami spregovori mnogo gl6blje kot mladi. Ko mi je gospa Krista ob slovesu podala roko, so mi pred očmi oživele besede pesnika Vinka Žitnika: “O Bog, te dobre, trudne roke, ... ki so trpele le za nas, otroke, . . .vodile k sreči, ki je gruda hrani, za nas molile ter nam kruh delile.” P. BERNARD Tale slika nam bo ostala v spom in na 'etošnji adelaidski Očetovski dan NAŠE NABIRKE BERNARDOVEMU TISKOVNEMU SKLADU ZA NAŠE “MISLI”: $67,- Milka Jazbec; $30,-J.R.;$27,-Pctcr Šajn; $20,— Julka Mrčun; $18,— Ivan Novosel; $14,— L. &: M. Klemen, Kristina Z rim, Željko Rob; S1 2.— Miro Krševan; $9,— Jo!be Butala; $8.— Alojz Papež, Stanc Ogrizek, Jože Vrtačič; $5.— Franc Toš; $4,— Marija Eijan, Gina Teresa Gcsmundo, Angela Lečnik, Janko Menič, Alojzija Podbevžek, Zorka Ošonkcr, Ivan Hace, Matija Cimerman, Jože Kosi; $3,— Anton Špiclin, Lucija Kijurina; $2. — Milenka Erzetič, Avgust Glavnik, Stan Jaklič, Maria Telich; $1.30 Cilka Žagar. NAŠIM posinovlj e n i m A E RIŠ KI M MISIJ ON A RJ E M: $200. C. Š.; $30.- Albina Konrad; $20.—Julka Mrčun (za avto p. Hugonu), Jože Kosi (za avto p. Hugonu); $10,— N.N., N.N., Željko Rob, N.N., N.N.(za lačne), N.N. (za avto p. Hugonu), N.N.; $5,— Ivanka Študent (za lačne), N.N., Maria Telich (za lačne otroke),Eddy Ma-Ijevac (za lačne). MATERI TEREZIJI V INDIJO: $30. - N.N. (za lačne otroke); $20. N.N.; $14. — Majda Krcvatin. DOBROTNIKOM BOG POVRNI! ZVEZA SLOVENSKE AKCIJE IN BODOČNOST Slovenski mladini, mladinskim pevskim zborom, mladinskim krožkom, folklornim skupinam, šolam in vsem, ki jim je pri srcu bodočnost slovenskega naroda. Slovenska mladina, tvoja je bodočnost! Ne glede na to, kakšna polomija je sedanji svet — bodočnost sije pred Florence L. Barclay: (Pesem Prevedel Silvester Čuk Ilustriral Lojze Perko roman (Enaindvajseto poglavje: TEŽKI TRENUTKI ZA SESTRO ROŠEMARY) Garth je odkril obraz, ki ga je dotlej skrival za dlanmi. »Če niste utrujeni, mi s s Gray, bi vam najraje takoj narekoval odgovor na to pismo, dokler je še sveže v mojem spominu. Imate kaj papirja pri roki? Lahko začneva?« Ko je Jane pritrdila, je Garth začel narekovati: »Draga tniss Champion, vaše pismo, tako polno topline, me je globoko ganilo. Samo vaša velika dobrota vas je gnala, da ste mi pisali iz take daljave in da ste se spomnili name sredi tolikih čudovitih prizorov, ki bi prav lahko odvrnili vašo pozornost od prijateljev v Angliji.« Sledil je dolg premor. Držeč pero v tresoči se roki je sestra Rosemary upala, da divjega bitja njenega srca ni slišati na drugi strani mizice. Tedaj je Garth narekoval naprej; »Veseli rtte, da ste se odrekli potovanju po Nilu, toda...« čebela se je v letu zaletela v šipo. »... gotovo, če bi me takrat povabili, bi bil prišel k vam.« Spet je nekaj časa vladal popoln molk, nato pa je Garthov glas narekoval dalje: »Zelo ste dobri, ko se ponujate, da bi me prišli obiskat, vendar...« Sestri Rosemary je padlo pero iz roke: »Oh, gospod Dalmain, pustite jo, naj pride!« Garth se je začudeno obrnil k njej: »Ne maram, da pride!« je dejal odločno. »Toda poskusite si predstavljati, kako težko je nekomu, ki bi rad prišel prijatelju pomagat v nesreči, pa ne sme blizu!« »Gospodično Champion je na to misel pripravilo samo njeno dobro srce. Včasih je bila moja prijateljica in kolegica. Ko bi me videla danes, takega, bi se zjokala.« »Jaz ne mislim tako,« je dejala sestra Rosemary prepričljivo. »ALi ne znate brati med vrsticami? Ali je potreb- no žensko srce, da razume srce druge ženske? Morda sem vam pismo slabo prebrala. Ali naj ga preberem še enkrat?« Na Garthovem obrazu se je pojavila senca resničnega negodovanja. Spregovoril je nenavadno trdo, njegove črne obrvi so bile namrščene, izraz njegovega obraza pa ledeno hladen. »Zelo dobro sle mi prebrali pismo, miss Gray, ne smete pa o njem razpravljati. Biti moram popolnoma prost, da narekujem pisma svojemu tajniku, kakor hočem, nihče me ne more prisiliti, da bi dajal pojasnila.« »Oprostite, gospod Dalmain,« se je opravičila sestra Rosemary, »napak sem ravnala.« »Ne misliva več na to,« je odvrnil Garth s svojim čudovitim nasmehom. »Odlični moj mali mentor, v mnogih stvareh ste mi lahko izvrstna svetovalka, v 'tej stvari pa ne! No, vrniva se k pismu. Kje sva ostala? Aha, 'ponujate se, da me pridete obiskat’. Ali ste napisali: 'Predobri ste’?« »Predobri,« je ponovila sestra Rosemary s pridušenim glasom. »Nadaljujva: 'Za sedaj žal ne sprejemam nikogar in tudi ne želim, da bi kdorkoli prišel k meni, dokler ne premagam težav svojega novega položaja, da bodo potem manj vidne. Vse leto nameravam preživeti tu v Gleneeshu popolnoma sam in se tako za silo privaditi na bremena tega novega stanja. Prepričan sem, da bodo moji prijatelji znali spoštovati to mojo odločitev. Ob sebi imam osebo, ki je tako dobra in tako potrpežljiva’, ne čakajte,« jo je prekinil Garth. »Tega ne bomo napisali. Utegnila bi napačno razumeti. Ste že začeli pisati zadnji stavek? Ne? Katera je bila zadnja beseda? 'Odločitev'. Da, dobro je, za 'odločitev' postavite piko. Naprej moram razmisliti.« Spustil je glavo med dlani in se zamislil. Sestra Rosemary je čakala. V desni roki je držala privzdignjeno pero, z levico se je prijela za srce. Njene oči so z nedopovedljivo nežnostjo božale sklonjeno glavo kostanjevih las. Končno se je Garth vzravnal. »Iskreno vdani Garth Dalmain,« je rekel in sestra Rosemary je brez ugovora zapisala ta zadnji stavek. DVAINDVAJSETO POGLAVJE PREDSTAVA DOKTORJA ROBA Ko je bilo pismo zapečateno, je zavladala malce mučna tišina, ki jo je prekinil veseli glas doktorja Roba. »Kdo je danes bolan, gospodična ali gospod? 0, niti eden niti drugi, kot vidim! Oba sta videti tako zdrava, da je zdravniku kar nerodno, ker je prišel .. . Zunaj je pomlad, tu pa je že poletje,« je nadaljeval doktor Rob razpoloženo, sam pri sebi pa se je spraševal, zakaj neki imata °ba tako bleda obraza in zakaj je v sobi neki vonj po tabo kakor novo leto, o katerem ni še nihče zapisal pritožbe. Slovenski narod bi bil že zdavnaj pokopan in pozabljen, ako bi od roda do roda nova kri ne vzbrstela z obljubo lepše in boljše bodočnosti. Stari rod se opoteka in oprijema ostankov starega reda, ki se maje v pretresu moderne tehnologije, katere ga je strah. Novi rod lahko gleda predse brez strahu — ker ni še grešil zoper bodočnost. Le površno se zaveda, da stopa na mesto starih, zgaranih moči in sprejema odgovornost bodočnosti. Kje je svetilnik in kam plovemo ob prehodu v nove čase? ZVEZA SLOVENSKE AKCIJE je nastala ob tem vprašanju. Komaj ustanovljena, takorekoč še v povojih, že odgovarja na klice z vseh vetrov, kjer se prebujajo naši ljudje in se povezujejo v obrambo svojih pravic. Slovenski narod je tipičen primer zatiranega, a še čvrstega naroda, ki hoče živeti in se zaveda svojega poslanstva. Naj se svetovne velesile grabijo za vrat kakor hočejo, mi lahko postanemo zgled in dokaz vsem narodom, da je moč duha močnejša od fizične premoči in da sta ljubezen ter sloga tisti skriti sili, katerima pripada končna zmaga. "Kaj prida nam je bič orožja? Kdo užival zmago bo razd'jan? Kdo čutil klic bo domotožja, ko domek vsak bo razkopan!? " pojem pesem Dozori, narod! Zdramimo se torej, povežimo se v nepretrgljivo verigo mladih in starih, ki se zavedajo, kam pripadajo. Preštejmo se, zapišimo v knjigo Zveze Slovenske Akcije, in pokažimo v številkah, da je bodočnost — NAŠA! Živi naj slovenska beseda! Za odbor Z. S. A. MARTIN IVAN KOBAL, BERKOPEC, tajnik predsednik p. o. Box 153, Rydalmere, 2116 N. S. l/V. NAKLO pri Kranju SAMO NAPISANA BESEDA? "PEACE" si napišeš na svojo majico —in živiš v sporu s svojimi starši. "MIR" si napišeš na čelo — in napadaš vladajoči družbeni red. Na hlače si napišeš "PAX" — in se zaganjaš proti učiteljem. V kožo si tetoviraš "PEACE" — in se prepiraš s svojim bratom. Želel bi, da bi v tvojem bistvu odkrivali mir, v sebi pa nosiš vojno. Na papirju, na tvoji majici, na tvojih hlačah in na tvoji koži — povsod je zapisano "mir", a v tvojem srcu je vojna. Skleni mir sam s seboj! Sprejmi samega sebe, kakršen si! Potem te bo res prevzel MIR. Mir, ki ni samo napisana beseda, ampak mir, ki je dejansko MIR. Gerlinde Brumm bolečini. »Vidim, sestra Grav, da ste vrgli proč obleko iz sive volne in oblekli krilo iz modrega platna, ki vam vsekakor veliko lepše pristaja. Pazite pa, da sc ne prehladite! Pa tudi hraniti se morate malo bolj. V tem podnebju je treba veliko jesti, vi pa že nekaj časa izgubljate na leži. Nikar mi ne postanite povsem neotipljivi!« »Zakaj vedno dražite miss Gray zaradi njene majhne postave, doktor Rob?« je dejal Garth nekoliko nevoljno. »Biti majhen nikakor ni napaka!« »No, jo bom pa dražil na račun njene velike postave, če vam je tako bolj prav!« je dejal doktor in zvito pomežiknil sestri Rosemary, ki je vzravnana stala pri oknu. »Veliko bolj bi bil zadovoljen, če o njeni zunanjosti sploh ne bi dajali svojih duhovitih pripomb,« ga je zavrnil Garth suho, a je brž dodal z veliko bolj prijaznim tonom: »»Razumite me, doktor, ona je zame predvsem glas, glas, ki me vodi. Spočetka sem se mučil, da bi o njeni zunanji podobi ustvaril neko živo predstavo, zdaj pa uživam v tem, kar poznam, in se ne spuščam v tisto, česar ne morem poznati. Razen tistega bolničarja Johnsona, ki pa na srečo že spada v polpretekle grde sanje, je ona edina nova oseba, ki je prišla k meni, kar sem izgubil vid; edini glas, na katerega ne morem vezati nobenega obraza ali postave. Z leti bo takih oseb še veliko, za zdaj pa je ona edina.« Oči doktorja Roba, ki so tačas, ko je Garth govoril, nemirno švigale sem in tja, so se zdaj naenkrat ustavile na nekem predmetu, ki je biil vreden pozornosti. Opazil je pismo, ki je prišlo iz inozemstva in je ležalo na mizi tik ob rijem. »Oho!« je vzkliknil. »Piramide! Egiptovska znamka. To je pa zanimivo! Ali imate tam doli kake pri jatelje, gospod Da Ima in?« »Pismo je bilo oddano na pošto v Kairu,« je odgovoril Garth, »mislim pa, da je Jane Champion, ki ga je poslala, danes že v Siriji.« Doktor se je pogladil po brčicah in se zamišljeno zastrmel v pismo. »Champion? Champion, to ime ni tako navadno. Da ni morda oseba, ki vam je to pismo pisala, spoštovana Jane?« »Da, pismo je prav od nje,« je začudeno dejal Garth. »Ali jo poznate?« »Zelo dobro jo poznam,« je počasi odgovoril doktor Rob. »Poznam njen obraz in poznam njen glas, prav tako dobro pa poznam tudi njen značaj. Videl sem jo v bojnem metežu in s tem se večina njenih prijateljev ne bi mogla pohvaliti. Ene stvari pri njej pa vse do danes nisem poznal, namreč njene pisave. Smem pogledati tole ovojnico?« Drzni človeček sc je obrnil proti oknu in to vprašanje zastavil sestri Rosemary, ki pa mu je kazala hrbet, ker je opazovala pokrajino. (Nadajevanje sledi) Fr. Basil A. Valentine, O. F. M., Fr. Bernard Goličnik, O. F. M., SS.Cyril & Methodius Sl ovene Mission, Baraga House, 19 A 'Beckett St., Kew, Vic. 3101 Telefon: (03) 861 8118 in (03) 861 7787 Slovenske sestre — frančiškanke Brezmadežne Slomšek House, 4 Cameron Ct., Kew. Vic. 3101 Telefon: (03) 861 9874 + Ta mesec so MISLI po/.ne - sem pač poleg urednika tudi izseljenski duhovnik, s številnimi drugimi obveznostmi poleg dušnega pastirstva. Časa je vedno premalo in prehitro teče. Zato boste. upam. zamudo oprostili. + Šestnajsti september - tretja septembrska nedelja in naš tradicionalni dan upokojencev (četudi sc ne strinjam z Boletovo Marcelo, da se dan ostarelih tako “grdo sliši”. Saj starati ni noben greh. vsaj po desetih božjih zapovedih ne!) Okrog štirideset se jih je zbralo k deseti maši, pri kateri smo jih posebej priporočili božjemu varstvu, nato pa v dvorani nadaljevali s prijetnim popoldnevom. Mladina ( Slomškova šola, o-troški pevski zborček. Glasniki in nekaj posameznikov) jim je pripravila kratek odrski spored, nato je vse čakalo dobro kosilo (zahvala sestri Emi v Baragovem domu in članicam Društva sv. Eme!). Postala je že tradicija (le držimo jo!), da so ta dan med nami geelongški pevci, ki so nam pod vodstvom g. Alojza Eurlana zapeli nekaj domačih pesmi ob sporedu na odru. kasneje ob mizah pa še marsikatero veselo, da je bilo še bolj prijetno domače. Vsem prisrčna zahvala! Ta dan smo sc spominjali vseh tistih, ki so bili lani še med nami, zdaj pa jih že krije avstralska zemlja. In seveda tistih, ki jim bolezen ta dan ni pustila med nas. IJa tudi tistih, ki bi bili radi med nami, pa jim najbližji niso napravili tega veselja. Škoda! Morda bodo vse to razumeli, ko staršev ne bo več, ali pa, ko bodo sami ostareli in ne bodo dobili razumevajoče roke v pomoč . .. + To popoldne smo imeli tudi \VALKATHON: hojo mladine z geslom Mladina spoštuje starost! Že vsa leta našega Walkathona so darovi sponzorjev za hojo skoraj dvanajst kilometrov namenjeni v sklad našega bodočega Doma počitka. Tudi letošnja prireditev je bila poleg moralnega tudi velik finančni uspeh, saj je bila že kasno popoldne objavljena med glasnim ploskanjem letošnja nabrana vsota $ 3,959.20, ki pa še ni bila končna. Dokončna letošnja vsota je 14,145.87 in se zanjo iskreno zahvaljujem tako darovalcem kot vsem pešačem, ki sojo zaslužili s svojim trudom. Naj se tu zahvalim tudi vsem, ki so kakor koli pomagali pri organiziranju priredbe, vključno seveda trem vnetim poklicnim računarjem, ki so med četrto in peto uro že končali zamudno štetje na - nekaterih težko čitljivih nabiralnih polah. Udeležencev Walkathona je bilo letos 42 (kaj bi lahko nabrali, če bi bilo med našo mladino več zanimanja in smisla za žrtev!), a nabiralnih polje bilo razdeljenih nad petdeset, ker nekaterim ena pola ni zadostovala za število sponzorjev. Seveda smo zopet razdelili nagrade in pri tem se držimo že od prvega našega Walkathona ustaljene navade. Med udeleženci do 25 leta starosti je največ nabrala Anita Pahor ($710.30). nato Žalika Svenšek (£303.55). tretji pa je bil Simon Grilj ($120.05). Med udeleženci nad 25 let starosti pa si je zaslužila nagrado kot najboljša požrtvovalna sestra Maksimilijana Kaučič, kije nabrala kar $ 1,105.00. Poleg gornjih nagrajenih jih je devetnajst dobilo spominek, ker so nabrali vsoto nad petdeset dolarjev. Zahvalni spominek je dobil kot navadno tudi najmlajši udeleženec, letos šestletni Peter Peršič iz. Geelonga, kakor tudi najstarejša udeleženka, gospa Martina Urh. Se enkrat prav iz srca: Bog povrni vsem! Večino nabranega denarja so udeleženci že oddali. Ostale naprošam, naj to čimprej store, da zaključimo akcijo! + Na soboto 22. septembra smo obhajali 24-letnico Baragovega doma. To je tradicionalno vsakoletno srečanje bivših fantov Baragovega doma z družinami na domačem družabnem večeru v dvorani. Res nikoli ne pridejo vsi (pa saj bi bila v lem primeru dvorana premajhna!) in tudi ne vsako leto le vsi isti. Včasih jih je manj, včasih več, enako niha tudi število prisotnih otrok. Vsekakor pa je to srečanje vsako leto lepa in morda edinstvena prilika, če hoče kdo bivših Baragov-cev videti stare znance. Iskrena zalivala s. Emi, mamici kuhinje Baragovega doma. za vse pripravljene dobrote. Enako Društvu sv. Eme za postrežbo. In ne nazadnje sestram v Slomškovem domu za lepo in tudi po okusu odlično torto. Res je bilo že težko pihniti vseh letošnjih 24 svečk, a Jakšev L.ojz je uspel kot že večkrat v teh štiriindvajsetih letih, ko nepretrgoma prirejamo la srečanja. Drugo leto pa le upam. da bo srečanje srebrnega jubileja privabilo še več fantov. Obletnica nas sicer dela četrt stoletja starejše od listih skromnih pa tako po- membnih začetkov slovenskega hostela. Sem pa ljubitelj tradicije in prav bo, da srebrni jubilej ne gre neopazno mimo nas. Naj se zahvalim tudi Petelinovemu Ivanu, ki je na večeru raztegnil svojo harmoniko v nadomestek za orkester “Bled”. Orkester “Bled” nam je kot bivši orkester Baragovega doma igral vsa prejšnja leta do svojega razpusta. + Velik uspeh je bil Harmonikarski koncert, ki smo ga imeli v Baragovi dvorani kar dvakrat, na večer 3. in 4. oktobra. "The Eastem Suburbs Accordion Or-chestra” (avstralazijski prvak, kakor so prvaki tudi nekateri posamezni člani orkestra) pod vodstvom glasbenega mojstra Heinza Daberniga, se je odlično izkazal. Večer tradicionalne, sodobne in moderne glasbe odličnih igralcev harmonike, med katerimi so trije Slovenci (Lydia Lah, Branko Tomažič-Srnec in Peter Pirnat), je res izreden užitek. Samo poslušaš in se čudiš, kakšne melodije lahko izvabijo iz harmonike, ki jo navadno vzamemo kot zabavni inštrument za polke in valčke. In vendar pride iz harmonik orkestra tudi uvertura Rossinijeve opere “Seviljski brivec” in druge slične svetovnoznane skladbe. Za vsakega ljubitelja glasbe je bil koncert res enkraten. + Na prvo oktobrsko nedeljo (7. oktobra) smo se v melbournski stolnici pridružili tudi Slovenci kot narodna skupina ostalim narodnostim ter sodelovali pri vsakoletni “narodni maši” našega nadškofa, s katerim smo somaševali izseljenski duhovniki. Bila je lepa slovesnost, ki kot vsakoletna tudi postaja že tradicionalna. Letos je bilo razumljivo največ vietnamskih priseljencev, ki so v naši nadškofiji našli svoj novi dom. Ker tokrat nismo bili na vrsti, da bi slovenski par k oltarju nesel darove kruha in vina, smo nadškofu pred darovanjem poklonili slovenski šopek rdečih nageljnov. Brhki par v narodni noši ( Marija Lahova in Jože Vučko) je imel to nalogo. Njima in ostalim udeležencem, zlasti narodnim nošam, lepa hvala za udeležbo! + Poroko naj omenim eno in sicer 6. oktobra: pred ********************************** i Melbournskim Slovencem se priporoča ► J K A MNOSFSKO PODJFTJF J ] VIZZINI MEMORIALS I J Verga Bros. Pty Ltd. ! I 9 TRAVAH A A V F. , T HO M A STO WN. VIC | < Telefon: 359 5509, > , doma: 470 4046 in 470 4095 ► J Nagrobne spomenike izvršujemo po dogovoru ! J Garancija za vsako delo! J www v* ttf T?f oltarjem slovenske cerkve sv. Cirila in Metoda je Bernard Francis 0'Connor pričakal svojo slovensko nevesto Sandro (Stanislavo) Koželj. Ženin je Avstralec irskega rodu (rojen v East Melbournu in krščen v kew), nevesta pa je bila rojena v Ljubljani in krščena v šentviški cerkvi. Kot dekletce je prišla z mamo v novo deželo za očetom, zdaj žal že pokojnim. Čestitke in naše najboljše želje mlademu paru na življenjsko pot! + Tudi krst je prišel tokrat samo eden v našo krstno knjigo: iz Coolaroo so prinesli 8. septembra k našemu krstnemu kamnu Loreno Marijo, hčerko istrskih staršev Sergia Širol in Biserke r. Licardo. Družinici obilo blagoslova in božjega varstva novo-krščenki! + Sele zdaj sem zvedel, da je 26. maja letos umrla FRANČIŠKA SULIČ, r. Mrevlje leta 1888 v Dornberku. Torej je dočakala lepo starost 96 let, ki jo je preživela pri svoji hčerki v Pascoe Vale. Eno hčerko pa ima pokojnica še v Egiptu, kjer je svoj čas tudi sama živela. Od tam je prišla v Avstralijo leta 1962, torej pred 22 leti. Bolehala je zadnjih pet let. Pokopali so jo na pokopališču Fawkner. Dne 1. septembra je v svojem rojstnem kraju — Pristava pri Pivki - umrl LEOPOLD SMRDELJ. Rojen je bil leta 1917 in je v Avstraliji že vrsto let. Njegova žena je avstralskega rodu in v Smrdelovi družini je pet otrok, dom pa imajo v Thornbury-ju. Leopold je odšel letos na obisk svoje rojstne domovine, pa se žal ni več vrnil k svoji družini: nepričakovano gaje doma zadela kap in je bil pokopan na domačem pokopališču. V ponedeljek 17. septembra je odšla med angelčke ELIZABETATEREZ1JA BUTINAR.Bila je od svojega rojstva (30. okt. 1971) bolna in nerazvita, pa zato še bolj ljubljena hčerka Alojza Butinar in Frančiške r. Lenaršič, North Springvale. Le mamini skrbi se ima zahvaliti, da je dočakala dvanajst let.V mislih mnogih so bila ta leta “izgubljena", v božjih načrtih pa Buti-narjevim gotovo v blagoslov, kajti “moje misli niso vaše misli,” pravi Gospod. Beti je bila vsekakor po svoje srečna ob ljubeči materi, ki je z možem in starejšo hčerko prav ob hišni bolnici spoznala svojo veliko nalogo, ki jo je vsem Bog naložil. Osebno sem mamo vedno občudoval in je vsa leta zares zaslužila občudovanje nas vseh. Kolikokrat je bila Beti že na koncu svoje poti, pa vselej ji je mama v svoji skrbi pomagala dalje, ko je že zdravnik dal otroku le še nekaj uric življenja. Nič ji ni bilo pretežko, nobena žrtev prevelika. Zdaj se je namenila na romanje v Medjugorje poprosit Marijo za hčerkino zdravje. A Marija ji je dala odgovor na poseben način, ki za vernika gotovo ni slučaj: Beti je v zdravniški oskrbi že dan po materinem odhodu zaključila svojo življenjsko pot v “Dame Mary Herring Shelter”, Arma-dale. Dovolj je bilo materinih žrtev ob bolni hčerki, ki se zdaj pri Bogu zahvaljuje za vse, kar je v svoji družini na zemlji prejela. — Pogreb smo imeli šele po vrnitvi mame iz Evrope, v ponedeljek 8. oktobra. Po maši v farni cerkvi Mulgrave je Beti dobila svoj grob na pokopališču v Springvale. V ponedeljek 8. oktobra je v rani uri umrl na svojem domu v Bellparku (Geelong) tamkajšnjim Slovencem dobro poznani FRANC SRPČIČ. Mučna bolezen ga je priklenila na dom, dasi je še hodil po hiši, malo poležaval in malo posedal. Nekaj dni pred smrtjo je pri polni zavesti prejel svete zakramente in se tako lepo pripravil na odhod v večnost. Rojen je bil Franček, kot smo ga vsi klicali, v Črešnjicah pri Cerkljah na Dolenjskem dne 6. februarja 1926. V Avstralijo je prišel preko Avstrije v letu 1952, se nastanil v Geelongu in leta 1954 tudi poročil. Žal seje zakon kmalu zrahljal in ostala sta mu sin Frank ter hčerka Karen, zdaj poročena Domanjko. Hči živi v Geelongu, sin pa seje zaradi očetove bolezni vrnil iz Queenslanda, da mu je stregel. Pogrebno mašo smo imeli v cerkvi sv.Družine, Bellpark, v četrtek 11.oktobra ob zelo lepi udeležbi tamkajšnjih rojakov, Western Cemetery pa je dobil en slovenski grob več. Vsi ti naši pokojni naj počivajo v božjem miru -sorodnikom pa naše iskreno sožalje! + V novembru se bomo zopet spominjali naših pokojnih, ki jih je žal vedno več, tako tukaj med nami, ka- kor tudi med vrstami staršev v domovini. Posebej 5 bomo vseh spomnili na prvo novembrsko nedeljo pri obisku pokopališča. Opoldne se bomo zbrali na naših grobovih keilorskega pokopališča k molitvam in blagoslovu vseh grobov. Lepo prosim še zlasti tiste, ki bodo oddaljeni od glavne skupine, da se obnašajo kraju in priliki primerno. Ob petih isto nedeljo bomo imeli slovensko mašo pri S. D. M. na elthamskem gričku: odbor najstarejšega društva me je naprosil ob tridesetletnem jubileju ustanovitve. Po maši pa se bomo podali skupno k spominski kapelici, kjer bomo opravili tudi naše vsakoletne molitve za pokojne. + Western Cemetery v Geelongu, kjer je pokopanih največ naših geelongških rojakov, bomo skupinsko obiskali po slovenski maši v Geelongu na drugo nedeljo v novembru. — Pokopališče v Wodongi pa na četrto novembrsko nedeljo po slovenski maši za tamkajšnje rojake, kije ob petih popoldne v cerkvi Srca Jezusovega. + V naši cerkvi bo večerna maša na praznik vseh svetih, ki je v Avstraliji zapovedan — torej veže vsakega katoličana, da se ta dan udeleži svete maše. Ob pol osmih bomo pričeli z molitvijo rožnega venca za naše pokojne, nato bo sledilo mašno bogoslužje. Prav tako bo večerna maša tudi naslednji dan, dan spomina vseh vernih pokojnih, kije obenem tudi prvi petek v mesecu. .—..Večerno mašo bomo imeli tudi na praznik Marijinega darovanja, v sredo 21. novembra. — Vsi ste vabljeni, saj so naše večerne maše in pobožnosti žal tako slabo obiskane. Poboljšajmo se! z vseh vetrov GESLO za prihodnji svetovni dan miru. ki ga katoliška Cerkev in mednarodna javnost že nekaj let praznuje na dan 1. januarja, je papež Janez Pavel 11. že določil. Za leto 1985 se bo glasilo: MLADINA ZA MIR Z ROKO V ROKI. Morda se malo čudno in nerazumljivo sliši, pa ima globok pomen. Pri izbiri gesla je papež vsekakor upošteval dejstvo, da bo prihodnje leto mednarodno leto mladine in da v tem letu tudi OZN načrtuje močnejše zavzemanje za reševanje mirovnih vprašanj. UMRL je ukrajinski kardinal Josyf Slipyj: k Bogu je odšel po zasluženo plačilo dne 7. septembra v Rimu, v 93-em letu starosti. Pokojnik je bil poglavar z apostolskim sedežem združene ukrajinske grško-kato-liške Cerkve in gotovo ena največjih osebnosti našega stoletja v yzhodni Evropi. Okusil je vso trdoto komunističnih taborišč v Sibiriji, kjer je bil živi mučenec za vero od leta 1945 do 1963. Po posredovanju papeža Janeza XXIII. pri tedanjem sovjetskem predsedniku Hruščovu je bil izpuščen ter je smel odpotovati iz Sovjetske zveze. Od takrat je živel v Rimu “v izgnanstvu", je pa kljub starosti obiskoval tudi svoje ukrajinske vernike širom svobodnega sveta. Za kardinala je bil imenovan leta 1965. ni pa uspelo ukrajinski Cerkvi, da bi dobi! tudi naslov ukrajinskega patriarha. Med nami v Avstraliji je bil na mednarodnem evahrističnem kongresu v Melbournu leta 1973. BARAGOV DAN, ki ga vsako leto praznujejo v ZDA, je bil letos v Chicagu 1. in 2. septembra. Prvi dan je bil slovenski del proslave, ki gaje organizirala slovenska župnija sv. Štefana, drugi dan pa uradni in angleški v čikaški stolnici, ob somaševanju čikaške- ga nadškofa kardinala Bernardina s sedmimi škofi ter okrog dvajsetimi duhovniki. Slovensko Cerkev je zastopal koprski škof dr. Janez Jenko. Izvencerkveni del tega dne je bil v veliki dvorani hotela Continental, združen z rednim letnim občnim zborom Baragove zveze, ki ga je vodil predsednik Zveze Msgr. Charles Strelick iz Marquetta. Ob tej priliki so izbrali za “ženo leta” gospo Mary Gregorič, vdovo po zaslužnem Baragovem zgodovinarju Jožefu Gregoriču. Dolga leta mu je z razumevanjem stala ob strani pri njegovem delu za Baraga. V CLEVELANDU, ameriški Ljubljani, je izšel nov SLOVENIAN NATIONAL DIRECTORY. ki prinaša kaj zanimive podatke iz življenja ameriških Slovencev od Aljaske do Floride. Knjiga obsega osemdeset strani in nam posreduje imena in naslove 1,040 slovenskih organizacij. V ZDA je 652 slovenskih bratskih udruženj, 72 Slovenskih domov in klubskih prostorov, 39 še vedno slovenskih cerkva. Zanimiv je seznam 175 orkestrov, ki igrajo slovenske melodije, dočimje po vseh Združenih državah 35 klubov harmonike na gumbe. Knjiga piše o ameriških krajih s slovenskim začetkom, o spomenikih v zvezi s Slovenci in še o sto sličnih zanimivostih, ki jih je zbrala Cecilia Dolgan. Kaj si ne bi nekaj sličnega omislili tudi avstralski Slovenci? Vredno bi bilo truda. MILOVAN DJILAS je bil svoj čas Titova desna roka in v prvih letih povojne Jugoslavije prvi za njim, dokler ni zaradi samostojnega mišljenja padel v nemilost. Letos je storil nov “prekršek”. Nekemu zahodnemu časnikarju je povedal, da injekcije zahodnih držav z denaijem kaj malo koristijo Jugoslaviji, kajti njen problem ni gospodarska kriza, temveč zatiranje človekovih pravic. “Vsi zahodnjaki bi morali vztrajati na zahtevi, da jugoslovanski režim te pravice spoštuje; in morali bi razkrinkavati vse, kar je v državi lažno. Verjemite mi, tega je kar dosti. Jugoslavija je sicer moja država, a zdi se mi, daje pred razpadom. Samoupravljanje, ki ga nadzoruje partija, povzroča zgolj zmedo,” je dejal Djilas. Po njegovem mnenju bi bila edina rešitev za Jugoslavijo socialdemokracija. Dijlasa so zaradi te izjave jugoslovanske oblasti za 24 ur zaprle in moral je skozi ostro zaslišanje. Samo l Melbournskim rojakom je na uslugo ■ • j ZOBNI TEHNIK — DENTAL TECHNICIAN ! : LUBI PIRNAT : j 18 WRtt>GWAY A VE., BURWOOD, Vic. • ■ Telefon: 288 4159 I ■ m . Izdelava umetnega zobovja in vsa popravila. I l Full denture Service and repairs. ' E. Z. OFFICE MACHINES Zastopnik podjetij Oiympia in Adler strojev se melbournskim Slovencem priporoča za prodajo novih in starih pisalnih, računskih in podobnih strojev vseh znauik. Izvršujemo vse vrste popravil! V zalogi imamo slovenske črke CŽŠ, kijih Vaš pisalni stroj morda še-nima. EMIL ZAJC 1 Yarra Court, N. DANDENONG, Vic. 3175 Telefon: 795 6937 to, ker je pač Djilas. Vsakega drugega bi za take ali slične besede čakalo še vse kaj hujšega . . . “METODOVO LETO" bomo imenovali prihodnje leto, ker v njem obhajamo 1100-letnico smrti sv. Metoda. Slovaški verniki — nad 10.000 po številu — so v septembru poromali k Marijini božji poti Šastin in to srečanje je potekalo v znamenju upanja, da bo papež prav zaradi Metodovega jubileja obiskal Češkoslovaško. “Molimo za obisk papeža, da nas bo utrdil v veri!" je pisalo na letakih, ki so krožili med romarji. Ti se niso ustrašili niti slabega vremena, niti policistov, ki so jih fotografirali in si zapisovali avtomobilske registracijske številke vernikov . . . Papež o kakem obisku Češkoslovaške še ni nič rekel. Pač pa je pokazal, da ga položaj Cerkve v protiverski Češkoslovaški močno skrbi. Saj je tam večina škofij brez škofa, ni več samostanov in komunistična oblast močno omejuje število bogoslovcev. “Žalostno je, da je ravno Moravska, kjer je grob sv. Metoda, izgubila dve svoji semenišči, iz katerih je izšlo prej toliko gorečih duhovnikov,” je dejal med drugim. In posebej se je papež spomnil na svetli lik pokojnega kardinala Berana, kije moral “zvestobo svojemu narodu plačati s trpljenjem v ječah in koncentracijskih taboriščih”. NA DUNAJU so letos organizirali prvo mednarodno ocenjevanje vin ob priliki stoletnice Zveze vinogradnikov Avstrije in v okviru dunajskega velesejma. Odlično so se odrezali slovenski vinogradniki in vinarji: sodniki so visoko ocenili vseh petnajst slovenskih vin. Devet naših vin si je zaslužilo žlato medaljo, ostalim šestim pa so podelili srebrno. Z dunajsko oceno so bili gotovo najbolj zadovoljni primorski vinogradniki prejeli so žlate medalje za vseh pet svojih razstavljenih vzrocev božje kapljice, medtem ko so si štajerska vina prislužila štiri zlate. Najbolje seje med vsemi slovenski-nii vzorci odrezal vipavski ca-bernet sauvignon, kije od dvajsetih možnih točk prejel devetnajst točk. Primorci so na Dunaju predstavili (udi svoje novo vino teranton (tu gre za pozno trgatev terana), ki je bil tudi Počaščen z dunajskim zlatom. O SMRTNOSTI OTROK po svetu pravi statistika, da se jih je lansko leto po vsem svetu rodilo 121 milijonov, od teh pa jih je skoraj 11 milijonov umrlo že v prvih enajstih mesecih življenja. Številke je povedala ob obisku v Budžumburi ravnateljica oddelka Sklada Združenih narodov za pomoč otrokom (UNICEF) za Afriko Mary Racelis. Kar 85% vseh otrok seje rodilo v državah v razvoju, kjer je bila tudi največja umrljivost. Glavni vzrok smrti med otroki v državah v razvoju je dehidracija, ki jo povzročajo diareja, koze, pljučnica, oslovski kašelj in tetanus. ONESNAŽENJE ZRAKA ni nevarno samo ljudem, ampak je vzrok tudi umiranja narave, za katero človek vedno težje skrbi, da bi jo ohranil. Za nemškimi gozdovi, ki so postali žrtev posledic industrializacije, so zdaj na vrsti švicarski. Tudi v Švici so za gozdove kritične razmere, pravijo strokovnjaki. Trenutno je v Švici najbolj ogrožen pas gozda na višini od 500 do 1000 metrov, kjer umira na tisoče dreves. Listje listavcev začne odpadati že poleti, drevesa pa imajo izredno količino semena kot da bi slutila, da se jim bliža konec in da bi se s tem skušala rešiti. Vladaje za akcijo rešitve gozdov zagotovila za enkrat 30 milijonov švicarskih frankov. Ji bo uspelo? Bog daj! SLOVENSKI HOTEL »BLED« V RIMU Lastnik: VINKO LEVSTIK .eSHs, r. CDSEifl 0 000® ■ e-V; kotiček naših mladih CX - : Dragi striček! Moram ti povedati, da sem bil na prvo nedeljo v oktobru prvič v melbournski stolnici. Z atom in mamo smo se odpravili, ko smo zvedeli po slovenskem radiu, da bo tam nadškofova maša vseh narodnosti, ki so se priselile v Melbourne. Prišli smo prekasno. da bi se pridružili ostalim, smo pa imeli srečo, da nas je eden rediteljev peljal na desni zelo v ospredje. Ata mu je povedal, da smo prvič tukaj in da bi jaz rad videl nadškofa od blizu. Posmejal seje in nam ustregel. Bilo je zelo lepo in videl sem tudi naš slovenski par, ki je nesel k oltarju rdeče nageljne. Tudi tebe sem videl, ko si sedel na levi od oltarja, in vso slovensko skupino, ko je z narodnimi nošami in zastavami odhajala iz cerkve. Atu sem povedal, da bi bil tudi jaz rad kdaj v narodni noši. Rekel mi je, da bom, če bom priden. Seveda sem mu obljubil. Mama mi je pomagala napisati pismo. Ampak veš. bi ga tudi sam napisal. Samo ne vem, če bi ga ti znal prebrati, ker bi bilo v njem preveč napak. Lepo te pozdravlja Mark Križaj, 13 let, Footscray, Vic. Dragi striček! — Ali si imel tudi ti sestrico, ko si bil v mojih letih? Jaz imam eno in mi vedno nagaja. Zadnjič mi je skrila šolski zvezek, da sem ga komaj našel. Seveda moram priznati, da ji tudi vrnem. Pa se imava vseeno rada. Vseeno pa bi imel rajši bratca, da bi se z njim igral. A tako imam prijatelja pri sosedu, da sva veliko skupaj. Pozdravlja te John Prelog, 11 let, Leeton, N. S. W. IMA POTI V ŠOLO KAJ MUDIŠ ME, OJ ZELENI IN CVETOČI TRAVNIK Tl? LEP Sl, ALI V ŠOLO MENI, LJUBI TRAVNIK, SE MUDI. URNE RIBICE V POTOKI, RAD BI VAM TOVARIŠ BIL; TEKAL, SKAKAL BI PO LOKI IN METULJE BI LOVIL. PTIČEK, Tl UTEGNEŠ PETI, KAR Tl TREBA, ZNAŠ Tl ŽE; V ŠOLO MORAM JAZ HITETI, KJER SE BISTRIJO GLAVČ. ALI KO PA ŠOLA MINE. KAKOR Tl BOM, PTIČEK, PROST. HEJ, ČEZ JARKE IN KRTINE! TRAVNIK VES BO MOJ IN GOZD. Josip Stritar Spodaj objavljam sliko veselih obrazov adelaidskih otrok, ki sem jo prejel s pismom Ivančičeve Lilijane. Prav je, da se oglaša Adelaida, ki je vsaj v Kotičku navadno bolj molčeča. Še kaj mi napiši, Lilijana! In upam, da niste med veroučno uro tako razposajenih obrazov kot na sliki. Le radi hodite k verouku, da vas bo vesel Jezus, o katerem se učite toliko lepih stvari. Naj se še kdo drug oglasi in pove, katera zgodba iz Jezusovega življenja mu je najbolj všeč. — Lepo pozdravljam tudi vaše starše! Striček. Prišla je vrsta name, da napišem par vrstic. Stara sem enajst let. Šolo obiskujem v Lockleys, kjer zdaj naša družina živi. Naslov ji je “St. Francis’ School”. V šoli imam dosti prijateljev. Še več pa jih imam seveda slovenskih, ker se vidimo, ko obiskujem slovensko mašo, pa tudi hodim k verouku vsak drugi teden. Zelo majhna skupina nas je pri verouku, kakor vidite na sliki. Zadaj so Valenčičevi trojčki — David, Walter in Sonja na levi, zraven Marko Selan in VVilliam Puž. Na desni spredaj pa sem jaz. Verouk nas uči p. Bernard iz Melbourna. Na svidenje za danes! Lilijana Ivančič iz Adelaide, S. A. LIGHTNING RIDGE, N. S. W. - Turisti in drugi opazovalci poročajo, da smo v Sloveniji zmagali v borbi za bratstvo-edinstvo. Pravzaprav je (kot pravijo) zmagalo bratstvo-edinstvo in ne Slovenci, kajti bratstvo-edinstvo noče le živeti v Sloveniji, ampak hoče Slovenijo. V krajih, kjer so se včasih ponašali s Prešernom in govorili Cankarjev jezik, zdaj pridno posnemajo govorico bratstva, kajti bratstvo je spodrinilo Slovence že na mnogih vodilnih mestih v industriji. državnih uradih, turizmu, pa tudi že v kulturno-prosvetnem življenju. Mi v svobodni tujini se zgražamo nad tem, vendar neupravičeno. Da navedem primer, ki bo pojasnil, kaj mislim: Znanec iz Kamnika, ki živi v Avstraliji, nas je obiskal s svojim prijateljem Slavoncem. Predstavili smo se in Jože iz Kamnika pravi v čisti “bratstvovščini”, da bomo morali pač govoriti jezik bratstva, da bo prijatelj Štefan iz Slavonije razumel. Štefan se je na vse načine branil in rekel, da kar dobro razume slovensko in celo dostavil, da bi se rad naučil govoriti slovensko, a da vsi Slovenci vedno govorijo z njim le njegov jezik. Trdni Slovenci vseeno niso hoteli popustiti in kar vsi — osem po številu — so začeli govoriti Štefanov jezik. Celo meni se je slovenščina zdela tuja, kajti bila sem izolirana in edina, ki sem vztrajala v slovenščini. Bila sem prava črna ovca in sem ostala od tistega dne. Govorim slovensko ali pa angleško. Dragi rojaki, ko obsojate naše Slovence v domovini Sloveniji, če posnemajo govorico predpostavljenih.se vprašajte: Kolikokrat pa sem jaz zatajil svoj jezik tukaj v svobodi? . . . Pozdravljeni! Cilka Žagar. HENGOED MID. GLAM, ANGLIJA — Naš slovenski duhovnik mi je dal Vaš naslov, v upanju, da mi boste mogli pomagati. V Avstraliji imam namreč dva bratranca - če sta seveda še tam. Z njima smo že nekako sedeminpetdesetega leta izgubili stike. Kakega starega naslova nimam, spominjam pa se, da je mlajši Gerhard živel v Melbournu, od koder smo dobivali njegovo pošto. V Avstralijo sta prišla približno v i-stem času — štiri- ali pa petinpetdesetega leta — eden Tel.: 386 8069 ex PHOTO STUDIOS ! 1 i 1 ; Sfccctlcnce in tflioloziajihv ' ' ; Izdelavamo prvovrstne fotografije ob prilikah porok, krstov, prvih obhajil, birme ' « 1 • i : 678-680 SYDNEY ROAD, Govorimo BURNSVVICK, VIC. 3056 tudi slovensko iz Trsta in drugi iz Avstrije. GERHARD in NOR-BERT ZlTNIK sta bila roiena v Mariboru, od koder sta pod silo razmer kmalu po koncu vojne odšla. Starejši Norbert je bil pravnik, mlajši Gerhard pa je študiral pred odhodom od doma gradbeno. Brata sta stara od petinpetdeset do šestdeset let. Ako nimate o bratih nobenih informacij, bi prosil nasveta, kam naj se obrnem. Namen imam za krajši čas obiskati Avstralijo ter bi se rad srečal z njima. Iskrena zahvala za trud, lepo pozdravljeni in Bog daj srečo! — Stan Demulc. Op.: Četudi sprva ni dosti kazalo, je uredništvo lahko ustreglo. Gerharda sem našel kljub spremenjenemu imenu, Norberta pa sem žal zasledil v Matici naših pokojnih za leto 1976: umrl je v avgustu istega leta v Sydneyu. — Urednik. SEVEN HILLS, N. S. W. — Dragi pater urednik, lepo bi prosila, če bi v “Mislih” objavili naslednjo zahvalo naše družine: Vsem dragim prijateljem in znan- F. T. AOMJNISTRATIVE SERVICES Pty. Ud. 182 Norton Street, Leichhardt, N.S VV, 2040 TAX CONSULTANTS — INSURANCE BROKERS Prevzemamo registracijo in popolno knjigovodstvo vsakovrstnih podjetij in dru?b ter kontraktorjev. kakor tudi posameznikov. Urejamo davčne obračune ("Income tax relurn”), rešujemo davčne probleme in nudimo potrebne nasvete. Posvetujte se z rojakom: V. FERFOLJA, J M THAME, F.. \VFINBERG Predstavljamo različna zavarovalna podjetja — "Tariff. Companies". Nudimo vam zavarovanja: za življenje, za bolezen, v nezgodah; zavarovanja nepremičnin ild. (VVorkers' Compensation, Public Risk, Superan-nuation scheme. Pension Funds.) Telefon: SYDNEY 560 4766 in 560 4490 HEIDELBERG CABINETS : FRANK ARNUŠ PTY. LTD. Priporočamo se melbournskim rojakcit. ’ za izdelavo kuhinjskih omar ;> I; in drugega pohištva po zmerni ceni. 7 LONGVIEW COURT, THOMASTOVVN 3074 TEL.: 465 0263 ; (Bundoora Industrial Park) A.H. : 459 7275 cem, ki so nam stali ob strani smrti našega nepozabnega moža in očeta, pokojnega ANDREJA ZRIM, se iz srca zahvaljujemo. Prerano nas je zapustil in smo zelo težko sprejeli njegovo slovo. Hvaležni smo vsem za pomoč, ki ste nam jo nudili v dneh žalovanja, za vse izraze sožalja, za cvetje in udeležbo, tako pri molitvi rožnega venca na predvečer pogreba, kakor tudi pri maši zadušnici v slovenski cerkvi sv. Rafaela ter pri pogrebu. Posebna zahvala p. Valerijanu za opravljeno pogrebno mašo in pogrebne obrede. Posebna zahvala tudi družinama Matuš in Nemeš, ki sta pripravili v dvorani slovenske cerkve pogostitev za vse udeležence. V veliko uteho nam je bilo vse, kar ste v teh dneh storili za nas. Bog naj bogato povrne vsem skupaj! Žalujoča žena Kristina Zrini ter sinova Norman in Neville. CAIRNS, QLD. — Pa naj se oglasimo bivši Mel-bournčani in dolgoletni naročniki “Misli", kijih tukaj v samoti vsaki mesec težko pričakujemo. Sporočiti moram, da sva z možem ostala sama in hvala Bogu, da je sin Lanci s svojo družino tu v bližini. Hčerka Shirley se je namreč 28. aprila letos poročila. Stopila je pred oltar sv. Frančiška Ksaverija. Manunda. ki je cerkev naše župnije. Tam jo je pričakal zaročenec Kevin Kucks, rojen Avstralec, po priimku pa se da sklepati, da je eden njegovih pradedov moral priti iz Nemčije. Kevin je bil rojen v Maroochydore, Qld., a družina živi v Nambour. Njegov oče poučuje na visoki šoli. mati pa je knjižničarka osnovne šole. Shirley in Kevin sta študirala v Rockhamptonu, kjer sta se spoznala in skupaj delila študentovske težave ter jih tudi srečno premagala. Shirley je prejela diplomo Bachelor of Arts za matematiko in računalništvo, Kevin pa diplomo Bachelor of Science in računalništvo. Dva meseca kasneje sta že pričela službo na vladnem oddelku za obrambo v Canberri, kjer je Kevin še sedaj, dočim je Shirley presedljala na oddelek za zunanje zadeve. Zaradi službe in razdalje nad 2000 kilometrov nista niti prišla na svečanost podeljevanja diplom. No, sta bila pa zdaj med nami, ko sta si obljubila zakonsko zvestobo za vedno. Bog jima daj stanovitnost, saj sta oba dobro vzgojena in sta resnih pogledov na življenje. Vsem znancem pošilja preko "Misli” tople domače pozdrave Marija Vravnik z možem Francem. Hvala za sporočilo o poroki, saj je prav, da pridejo v našo kroniko tudi poroke, sklenjene daleč od naših verskih središč ali večjih slovenskih naselbin. Ženinu in nevesti tudi urednik želi obilo sreče. Čas zares hi- ;! Urarsko in zlatarsko podjetje j Alexander I; WATCHMAKHR and JEWELLER j ; '• 190 Church Street (vogal Macquarie St.) ! Parramatta, N. S. W. ! j; Telefon 633 1384 ; ' ; vam nudi 10% popusta pri vsakem.nakupu, 20% pa na < ' | vsa popravila ur in zlatnine ter šest mesecev garancije. < '; Engraviranje imen brezplačno. ; • ; HANDMADF JEWELLERY DESIGNED AND j ;! MADE IN OUR OVVN WORKROOM. ' !! Sydneyski rojaki, pridite in se sami prepričajte ! o ugodnih pogojih. — Priporočata se ! : E.&C. ROBNIK i < *■ i Priporočam se Slovencem vzhodnega dela velikega Melbourna za vsakovrstna avtokleparska dela, avtobarvanje in podobno. Popravljamo zasebno in za vse večje zavarovalnice. A. V. MOTOR BODY REPAIRS 1/117 LEW1S RD„ WANTIRNA SOUTH, 3152, VIC. — Telefon delavpice 221 5536 TOVVING SERVICE 24 ur dnevno na telefonu 221 5757 ali pa doma — 232-4314 Rojak VOJKO VOUK Ub North Melbourne 189 Boundary Road, 329 6144 TOBIN BROTHERS funeral directors Malvern 1382 High Street, 509 4720 Noble Park 505 Princes Highway, 546 7860 Frankston 232 Cranbourne Road, 781 2115 Mentone 93 2460 na uslugo v času žalovanja ti. saj se mi 7.di. da je Shirley včeraj v Melbournu oblila krstna voda — zdaj je pa že nevesta . . . Naj tu dodam še drugo sporočilo, ki sem ga prejel iz Kraljičine dežele: V cerkvi sv. Avguština, Cool-angatta. QId. se je tudi poročil slovenski otrok, svoj čas rojen in krščen v Melbournu. To je Marko Čeh, sin Jožeta Čeha, bivšega fanta Baragovega doma in našega cerkvenega pevca, ter Jane r. Prajdič. Marko je 18. avgusta podal roko zakonski družici Carmel Elizabeth Dick. Tudi temu novemu paru naše iskrene čestitke! Urednik. MIDDLE BRIGHTON, VIC. — V prejšnji številki “Misli” ste v rubriki “Z vseh vetrov” omenili enega olimpijskih prvakov za ZDA, Petra Vidmarja. Doma je iz Los Angelesa, je bilo napisano, po imenu pa je vsekakor slovenskega rodu. Ker sem o njem bral na izrezku iz “Ameriške Domovine”, ki mi ga je poslal stric iz Clevelanda, nekaj o njem pa našel tudi v ljubljanskem “Delu”, oboje posredujem. Saj bralce “Misli” zadeva gotovo zanima. “Ameriška Domovina” piše, da je Peter Vidmar že četrti rod iz te družine v ZDA. V avgustu seje mudil v državi Ohio, da se je udeležil posebne slavnosti mormonske cerkve. Vidmar je namreč veren mor-monec. Ali je v lo vero prišel on, ali njegov oče, ali že kdo njegovih prednikov, ni povedano. Urednik “Ameriške Domovine” je stopil v stik s predstavnikom krajevne mormonske cerkve in ta je organiziral posebno srečanje z Vidmarjem. “Presenečeni smo bili, da smo imeli z Vidmarjem in njegovo ženo Donna Marie skoraj dvajset minut. Vidmarje sam našel pomenek, ko je poudaril, kako veliko se zanima za svoje prednike, o katerih je priznal, da ve skoraj nič. Prosil nas je, če bi mu mogoče kaj pomagali s tem v zvezi. Bil je zelo vljuden in brez vsakega znaka egoizma.” Tako pravi poročilo v AD. Ljubljansko “Delo" pa piše, da se je zanimalo za Vidmarjev izvor. Oče olimpijskega prvaka Petra Vidmarja je John Redd Vidmar, sedaj star nekaj nad šestdeset let. Petrov ded je bil John Charles Vidmar in se je rodil leta 1889 v mestu St. Louisu, ZDA, umrl pa Je leta 1963 na silvestrovo. Po poklicu je bil inženir in seje pri delu smrtno ponesrečil. Njegov oče, torej Petrov praded, pa je prišel v ZDA leta 1865 “iz Evrope” — po imenu sodeč iz Slovenije, iz katerega kraja, je pa nam vsem — kot je prvaku Petru — še uganka. Vsekakor po svoje zanimanja vredno, ali ne? Obenem pa se je vredno zamisliti: kje vse in kdaj se je razkropila slovenska kri . . . Povsod, kamor koli prideš po svetu, najdeš slovenska imena. Lepo pozdravlja dolgoletni naročnik Miroslav Kožuh. Zahvaljujem se za zanimive podatke! — Urednik “S svojo ženo ne govorim že tri leta.” “Zakaj pa ne? ” “Ker jo nočem prekiniti.” SYDNEYSKIM ROJAKOM nudi BOLOGNA SMALLGOODS T elefon 728 1717 7 QUEST AVE. CARRAMAR, 2163 sveže meso, kvalitetno suho meso, raznovrstne salame in druge mesne izdelke. Za razne priložnosti po naročilu spečemo tudi celega prašička. Hitra in brezplačna dostava. Obrnite se na nas! Priporoča se lastnik podjetja J. K- A. ŠKRABAN Vodoravno: 1. cev za zračenje, dimna cev; 5. stik; 8. prislov časa; 10. kosilo; 12. kraj ob reki Savinji; 13. žensko ime; 14. osebni zaimek; 15. pripada sinu; 17. težak poklic v zvezi z zlitino; 20. lesni drobec, trščica; 22. pijan, vinjen; 24. skoraj vsaka obleka ga ima; 26. v denarju izražena vrednost; 27. ni domača; 28. oblazinjeno ležišče; 29. švicarska planinska koča; 31. v dobe ga delimo; 33. vejičast; 35. moško ime; 37. žensko ime (pomanjševalnica); 38. zapisi, letopis; 39. slovensko ime za Klaro; 40. na kup dodaja. Navpično: 2. moško ime; 3. upanje; 4.voznik “taksija" pred izumom avta; 5. veznik; 6. krpa za pokrivanje testa ali kruha; 7. bistven; 9. zrna vsebuje; 11. žensko ime; 14. ovoj, ovitek; 16. okrašen, obdan s cvetlicami; 18. član enega evropskih narodov; 19.vrsta, pravilo; 21. pretep; 23. starinsko orožje; 25. vodna ptica, ki pa ne leti; 30. trdovratnost; 32. očetov (pomanjševalnica); 34. angleška dolžinska mera; 36. števnik. Rešitev pošljite do 7. novembra na uredništvo! “Kot zdomec lahko posodiš državi tisoč mark. Jaz ti jih odnesem domov, če hočeš.” — “Pa če se tebi kaj zgodi? ” — “Jamči partija.” — “Pa če se partiji kaj zgodi? ” — “Tisto bi bilo pa itak vredno tisoč mark!” ^ Zakaj ni v Jugoslaviji pralnega praška, žarnic in bencina? — Pralnega praška ni zato, ker ima Jugoslavija čisto preteklost. Žarnic zato ni, ker je pred njo svetla prihodnost. Bencina pa ni treba, ker gre kar samo navzdol. S pravilno vstavo moških imen pride v mastno tiskana okenca ime TIMOTEJ, s pravilno vstavo ženskih imen pa MARTINA. To sta novi par in rešitev uganke. Pravilno so rešili: Sestre Slomškovega doma, Jože Grilj. Žalika Svenšek, Francka Anžin in Marija Špi-lar, Ivanka Študent, Lidija Čušin, Martin Pečak, Irma Ipavec, Anica Buchgraber, Ivanka Krempl, Vinko Jager, Leon Klemen, Zofija Hrast, Janez Rotar, Alojzija Podbevšek. — Žreb se je tokrat nasmehnil ZOFIJI HRAST. PO "SLOVENSKO” SE NASMEJMO! + Le zakaj traja študij na pravnih fakultetah v Jugoslaviji štiri leta, če pa večino zakonov sprejemamo po hitrem postopku. + Tovarne delavcem — delavce pa v Nemčijo! + Nič čudnega, da dinar pada, ko pa finance planiramo v oblakih. + No, Mihec, zdaj greš prvič v šolo. Pridno se uči, da boš naredil osemletko. Potem boš šel v gimnazijo, potem na univerzo, potem boš šel pa na Švedsko krožnike pomivat. + Če ne bi bilo partijske članarine, marsikateri sploh ne bi vedeli, da so komunisti! + Ni dima brez ognja — lahko pa je samo javno zborovanje. + Naš jutri je trenutno takšen, da se nam nikamor ne mudi! + In kaj potem, ko bo država odmrla? — Pokopati jo bomo morali na privatne stroške! + Pri nas je svoboda misli. Če mislite drugače, niste svobodni. Sc želite naufiti voziti avto? ŠOFERSKI POUK Vam z veseljem nudi “FRANK’S AVTO ŠOLA” 32 THK BOULEVARD, KAIRKIKI D WKST, N.S.W„ 2165 Telefon: 72 1583 - >_______________________________ SVETO PISMO NOVE ZAVEZE v prikupni žepni izdaji. Z opombami in kratko razlago težko razumljivih mest. — Cena b,— dol. HOJA ZA KRISTUSOM je knjižica v obliki molitvenika, ki obsega nesmrtne spise Tomaža Kempčana,— Cena 5,— dol. HVALIMO GOSPODA je zbirka ljudskih cerkvenih pesmi (z notami) v obliki molitvenika. Dodane so tudi stalne mašne in druge molitve. Cena je 5,— dol. Ista pesmarica v skrajšani obliki stane 2,— dol. KRISTJAN MOLI je naslov molitvenika, ki je izšel pred dvema letoma v Ljubljani in ima‘305 strani. V belih, rdečih in temnomodrih platnicah. Cena je 5,— dol. SHEPHERD OF THE WILDERNESS - Angleški življenjepis misijonarja Baraga v žepni izdaji. Spisal Bernard J. Lambert. Cena 2,— dol. BOJ ZA SLOVENSKO ŠOLSTVO NA PRIMORSKEM - Izdano v Argentini. Iz zapiskov pok. dr. Srečka Baraga in ohranjenih dokumentov je vsebino knjige uredil Alojzij Geržinič. Cena 10,— dol. DREAM VISIONS — Cankarjeva knjiga “Podobe iz sanj” v odličnem angleškem prevodu Antona Družina in z ilustracijami Lilliane Brulc. Izdano v ZDA (Slovenian Research Center). Cena 11,- dol. MEN VVHO BUILT THE SNOWY - O življenju ob graditvi Snowy Mountains projekta napisal v angleščini Ivan Kobal. Cena .8,— dol. THE GLIMMER OF HOPE (Svit upanja) - Izšla v angleškem jeziku v samozaložbi pisca Jožeta Komidarja, N. S. W. Obsega spomine na Loško dolino med revolucijo in razmišljanja o komunizmu. Cena 6.— dol. Naj omenim, da poštnina v ccni NI vključena! SLOVENSKO-AVSTRALSKO DRUŠTVO CANBERRA Inc. pozdravlja vse rojake in bralce MISLI s prisrčnim vabilom: KADAR SE MUDITE V CANBERRI, OBIŠČITE NAS! Vsem rojakom in njih prijateljem sporočamo: naš DOM, poznan pod imenom TRIGLAV, na Irwing Street, PHILLIP (CANBERRA), A. C. T.. je odprt gostom vsak dan (vključno sobote, nedelje in praznike, razen velikega petka in večera božične vigilije) od 11.30 a.m. do 11.45 p.m. Naš bar je odprt od 11.30 dopoldan dnevno ter nudi tudi številne slovenske pijače. Kuhinja servira okusno domače pripravljeno hrano vsak dan od šestih do devetih zvečer, ob nedeljah pa tudi od poldne do druge ure in od šeste ure zvečer. KADAR SE MUDITE V CANBERRI: DOBRODOŠLI V SLOVENSKEM DOMU! Pri nas Vam bo tudi vselej kdo na razpolago za razne informacije o Canberri in okolici. SLOVENIAN AUSTRAUAN SLOVENIAN HERITAGE -(Vol. I) — Zbral in uredil dr. E. Gobetz, izdal pa Slovenian Research Center of America. V an-g'eščini pisana knjiga o slovenskih dosegih v svetu, 642 strani večjega formata, trdo vezana. Vredno branje zlasti mlademu rodu med nami. Cena 18,— dol. Naša telefonska številka: (062) 82 1083. VAŠA DOMAČA TURISTIČNA AGENCIJA DONVALE TRAVEL 1042—1044 Doncaster Road, EAST DONCASTER, Victoria 3109 Telefon: 842 5666 (vso ure) Vabimo Vas, da obiščete našo pisarno, ki ima lastni prostor za parkiranje. Ali pa nas pokličite po telefonu in PRIDEMO NA VAŠ DOM, če je tako ugodnejše! Z nasveti pri načrtovanju in pri urejevanju Vašega potovanja po Avstraliji ali preko morja (pri nabavi potnih listov, viz, raznih drugih dokumentov, finančnega posojila, zavarovanja, fotografij za potne liste . . .) VAM JE NA USLUGO ERIC IVAN GREGORICH DONVALE TRAVEL 1042—1044 Doncaster Road, EAST DONCASTER, Victoria 3109 Telefon: 842 5666 (vse ure!) Ime GREGORICH je med viktorijskimi rojaki 2e od leta 1952 dobro poznano in na uslugo vsem, ki se odpravljajo na potovanje. PARI, KI NAČRTUJETE POROČNO POTOVANJE, STOPITE V ZVEZO Z NAMI! UREJAMO TUDI POTOVANJA PO AVSTRALIJI, V NOVO ZELANDIJO, 8ALI, SINGAPUR, HONGKONG, ZDRUŽENE DRŽAVE AMERIŠKE, KANADO TER SEVEDA KAMOR KOLI V EVROPO IN NA VSE STRANI SVETA. Ne pozabite ime ERIC IVAN GREGORICH! Priporočamo se in Vas ne bomo razočarali! SLOVENIJA VAS PRIČAKUJE! Tudi drugo leto (1985) bo skupinski polet MELBOURNE — SYDNEV — LJUBLJANA. V mesecu juniju bo zelo ugodna ekonomska prilika za obisk lepe rodne domovine. Obrnite se na nas za podrobnejša pojasnila!