ELEKTROPROM d.o.o.
IZLAKE Obrezija 12, 61411 IZLAKE
telefoni: (0601) 73 532, 73 846, telefax: 73 737
(711
^	. urnnNOSTI v naših trgovinah
Odslej vedno na drugi strani UGUUNVSi
Trgovina MIKRO na Izlakah: td, 73 s46
- cene ra kotne brusilke BOSCH 1800W 26.900 SIT p*, «na 29.900)
I S%,“rgOR|;E « O« SIT
-	sušilni stroj BOSCH 86.0	cjj
' Yarilni sgf& P^w do 100W 70 SIT
: varčne	2.9|0 SIT
-	kaloriferji 200W 5.236 SIT
-	PP/R 3x1,5 kabel 5» bil
Trgovina	oT* do 50kW
posebna ugodnost SVICAK&ki o
1.	brez predgretja 61.949 SIT
2.	brez predgretja 68-490 SIT
3.	s predgretjem 69.471 S l
4.	s predgretjem 75.029 bi
■ cisterne za kurilno olje
1.	10001 21.600 SIT
2.	15001 26.400 SIT
3.	20001 33.980 SIT
4.	25001 41.200 SIT
5.	30001 45.800 SIT
litoželezne peči
__ T à 7	c
SSSS S iStXA
_	•	«	y-r\ A1 'l
89.700 SIT 99.980 SIT
Trgovina YAMAHA v Zagorju: tel. glasbeni instrumenti YAMAHA
1.	synthesizer BSS 390	416.|6 t>E^
f 7/nSS BBS 300	989.70 DEM
pribor za glasbene instrumente m opremo
akustika TV GORENJE
1 DIADEM 63 + teletekst 77.540 SIT 2. NIMBUS 56 + teletekst 57.720 bi
62 012
šolah
2- NIMBUS 56 -V teiere^	y benih
YAMAHA rt*««. ^	PO"^\ m
,li v trgovini YAMAHA	g O	to uf„dni krediti na odplačilo
MAČCT nPAN' ČE STE ZADOVOLJNI, POVEJTE PRIJATELJEM, NAo b-LUIcrAlN. niste POVEJTE NAM!
UVODNIK
Prihodnji teden bomo pripravili v Trbovljah jesenski Zasavcev sejem. Upamo, da se vidimo, saj ho spet precej zanimivega.
V tej Številki Zasavca bodo prišli na raCun upokojenci, saj smo pripravili kar nekaj prispevkov o njihovem delu in življenju. Jesen življenja je lepa, Ce si jo znamo narediti. Toplo poletje je kar hitro zamenjala prava jesen, zato se seveda sprašujemo, kako se bomo greli Cez zimo. O tem pišemo v mali temi in na nekaterih drugih straneh, v pogovoi'u z glavnim rudarjem pa smo skušali izvedeti Cim veC zanimivega.
Kapitalizem se vraCa v RdeCe Reviije, z njim pa seveda tudi kapitalisti. Najprej tisti, ki so to že bili pred delavsko revolucijo, s hitrimi koraki pa se jim že pridružujejo novi.
Upamo, da ste stisnili dober mošt in napolnili kleti z ozimnico. Da bodo zimski večeri prijetnejši in dnevi brezskrbni.
Marko Planinc
Matjaž Švagan
Funšterc:
Koledar dogajanj, Kratke iz Zasavja, Sramotni steber, Parlamentarce, Ogrevanje, Jetmice
Vaš zelnik:
Pisma bralcev (AH policaji kradejo?, Sramotni steber, Pop Design)
Tema:
Kapitalizem spet v Rdečih Revirjih
Pogovor
AijoSa Kink: ’Rudarje ne pokopavat"
Kšajt glavce:
Milanova kost, Markova planina, Volitve v državni svet, Dobili smo slovenski denar, Dom čakajočih
Anketa:
Denar naš vsakdanji
Reportaža:
Medved v lovišču - jagri v sklonišču, Dan, ko smo bili spet mladi,
Učenje meditiranja
Križ kraž:
Nagradna križanka z lepimi nagradami
Miš maš:
Mladim Zasavcem, Tekmovanje modelarjev. Prispevki mladih sodelavcev
Žuriramo:
Rock and roli na Izlakah,
Prava stvar ob pravem času, Hot hot hot, Glasbena prijateljica,
Ritem in Melodije Ritma
Kšefti:
Človek, ki ve, koliko je ura, Več luči, BuU-2, Letos le 60000 ton apna,
Sejem, Mali oglasi. Preženimo dolgčas,
Naša bodočnost
Zdrav duh ...:
Zagorje je bilo gledališče, Zabeleženo, Rt likov ex tempore, Porabski Slovenci v Trbovljah
... v zdravem telesu:
TVboveljčanka - državna prvakinja,
Pod koši precej novega,
Metka prva v Kranju,
Oživljena rokometna igrišča.
Športni cik cak, Rezultati
Kronično:
Promet, Aufbiks, Kradejo kot srake, Foto reportaža

KOLEDAR DOGAJANJ
20. septembra - Na občinskem štabu za koordiniranje in vodenje akcije urejanja okolja v Trbovljah so se odločili, da tega dne in še nadaljnih deset čistijo mesto. O rezultatih do danes še nič.
22. septembra - Torek, ob
19. uri in 43 minut se Slovenja poslovi od poletja. *
24. septembra Povabilu regionalnega odbora krščanskih demokratov Zasavja se odzove Angelca Žerovnik in se v Domu svobode II v Trbovljah pogovarja na temo vzgoje otrok.
Malčki uživajo zadnje lepe dni.
Foto: T. B.
24. septembra - V Zasavcu
izide tega dne "škandalozen" prispevek z naslovom Ali policaji kradejo. Odziv je precejšen - tudi s strani napadanega "šefa" slovenskih policajev Pavleta Čelika.
24.	septembra Ta četrtek v
trboveljski Strojegradnji že v zgodnjih urah predstavijo svoj najnovejši izdelek: Buli 2, zgibni nakladalnik, "nežnih" oblik.
25.	septembra: Hrastniški
Sijaj, letošnji dobitnik modrega znaka slovenske kakovosti, praznuje 40. obletnico.
25.	septembra - Na drugem
koncu Zasavja, v Medijskih Toplicah na Izlakah, pa se nekolikanj strokovno, nekolikanj pa družabno, dogaja prvo srečanje gostirfskih in turističnih delavcev Slovenije.
26.	septembra - Kot da je
Zasavje tega dne v znamenju porabskih Slovencev. Porabci na prvem srečanju vaških gledališč na Izlakah in Porabci -pevci na koncertu v Domu svobode v Trbovljah.
27.	septembra - Na lokalni
cesti Šklendrovec - Podkum zaključijo z asfaltiranjem 2,6 kilometra dolgega odseka.
#
28.	septembra V Hrastniku
se začenja Teden upokojencev. Tradicionalen in razgiban, kot se spodobi.
29. septembra - Na seji se
dobijo člani delavskega sveta Rudnikov, na kateri med drugim tudi for-; malno-pravno zaprejo laški rudnik.
30. septembra - V Trbovljah se sestanejo odborniki občinske i skupščine. Neverjetno složni so na ta zadnji septemberski dan.
30. septembra - Popoldansko zasedanje vseh treh zborov občinske skupščine v Trbovljah pa ima še en rezultat. Zdravstveni dom dobi svojega direktorja dr. Sama Fakina; Slovenija pa svoj prvi pravi denar.
1. oktobra - V Zagorju preživljajo pravi "socialistični" dan. Viktor Žakelj, Darja Lavtižar - Bebler in Dušan Semolič dopoldne* obiščejo De-lozo in Lisco, popoldne pa nastopijo še na javni tribuni s spodbudnim naslovom Več svetlobe v Slovenijo. Ta večer je zares svetel...
1. oktobra - S tem datumom začenja veljati sklep, sprejet na seji delavskega sveta Rudnikov rjavega premoga Slovenije: njihova enota v Laškem ne obstaja več.
Polona Malovrh
Kmetje pospravljajo njive. Foto: T.B.
ZASAVC Izdaja Zasavc d.o.o., Cesta zmage 33, Zagorje ob Savi. Direktor: Tomo Garantirli, Časopisni svet: Sandi Češko, Robert Halzer, Franci Kadunc, Branko Klančar, Janez Knez, Darka Lipičnik, Jože Ranzinger ml. Glavni urednik: Matjaž Švagan, odgovorni urednik: Marko Planinc. Uredniški odbor: Roman Rozina, Polona Malovrh (Funšterc), Ivana Laharnar (Reportaže), Stane Šterbucl (Kšajt glavce), Milan Vidic (Anketa), Fanči Moljk (Miš maš), Tommy Pucelj (Žuriramo), Suzana Sivka, Marko Bebar (Kšefti), Katarina Gavranovič (Zdrav duh...), Barbara Kus (... v zdravem telesu). Oblikovanje in računalniški prelom: Čvek, Dol pri Hrastniku, Tisk: Alenka Jakopič, Sedraž. Naslov uredništva: Zasavc, Cesta zmage 33, Zagorje ob Savi. Tel.: (0601) 61-013. Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. list RS, št. 4/92) in mnenja Ministrstva za informiranje (št. 23/283-92, z dne 5.5.1992) sodi časopis med proizvode informativne narave po 13. točki t. št. 3, za katere se plačuje 5-odstotni davek od prometa proizvodov. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov in fotografij ni dovoljen.
Dan socialistov
Zagorski socialisti so pripravili . javno tribuno Več svetlobe v Slovenijo. Na njej so sodelovali predsednik stranke in podpredsednik vlade Viktor Žakelj, predsednik svobodnih sindikatov Dušan Semolič in njihova predsedniška kandidatka Darja Lavtižar -Bebler. Viktor Žakelj je uvodoma povedal, da je zdaj potrebno predvsem razrešiti lastninske vozle, saj brez njih ne bo naložbenega ciklusa in reševanja težav v posameznih podjetjih. Dušan Semolič zagovarja sindikalno trmo pri temeljnih odločitvah. Predvsem, da ne smemo prestopiti praga 100 tisoč brezposelnih in plače ne smejo pasti pod življenjski minimum.
Darja Lavtižar Bebler meni, da je čakanja in prehodnih obdobij dovolj. Slovenija mora postati socialno pravična država, institucije represije se morajo poceniti, država se mora decentralizirati. O sebi sicer ni prepričana (kot Stanko Buser), da je najboljša, niti ne obljublja, da bo polovila vse lopove, kot Vitomir Gros; bo pa, če predsednica bo, storila kar mora in zmore,
R.R.
Ženska zveza SLS
Na Trojanah so 26. septembra ustanovili Žensko zvezo pri Slovenski ljudski stranki. V statut so članice zapisale, da se bodo zavzemale za spoštovanje in nedotakljivost pravic vseh ljudi in še posebej za večje uveljavljanje žensk v družbenem in političnem življenju. Za temeljno spoznavajo družino, zato so na ustanovitvenem zboru pripravile okroglo mizo Družina danes in v prihodnje. Menijo, da bi morala družinska politika postati naša osrednja skrb. Veliko pozornosti namenjamo standardu upokojencev, brezposelnosti,... premalo pa družini, čeprav je to prostor, kjer se odslikavajo vse stiske. Od države zahtevajo, da zagotovi dobre pogoje za razvoj družine, ker je to temelj zdrave države. Moto Ženske zveze je Brez nas ne gre, predsednica pa je Mihaela Logar.
R.R.
Pogovor o vzgoji
"Vzgojiti narod, osebnost človeka, je zahtevna naloga. Moramo se napolnjevati s spoznanji, nabirati izkušnje, iskati pasti, ki ljudem povzročajo stiske", tako je v Domu Svobode II v Trbovljah pričela tiskovno konferenco Angelca Žerovnik, pedagoginja z instituta v Ljubljani, avtorica številnih priročnikov in predavanj o vzgoji, poslanka v skupščini za področje znanosti in raziskovanja. Predavanje z naslovom Pogovor o vzgoji je pripravila Krščansko demokratska stranka Trbovlje.
M.G.
HE Vrhovo
Ker naj bi se gradnja HE Vrhovo nadaljevala novembra, obstaja bojazen da bodo zaradi časovne stiske pri delih, ki jih bodo izvajali v Radečah, iskali tudi bližnjice. Zato je KS imenovala posebno koordinativno telo, ki bo budno spremljalo dogajanja v adečah in na ostalih objektih. Skrbela bo, da bo investitor dosledno upošteval vse, kar je zapisano v lokacijskem načrtu in odloku, ki so ga z delegati laške skupščine sprejeli že pred petimi leti. Koordinacija se bo redno sestajala, če posegi izvajalcev ne bodo v skladu z odlokom, bo sprožila ustrezne akcije, da se vsakršni odmiki ali improvizacije preprečijo. Dejstvo pa je, da Sava zagotovo ne bo dovolj očiščena, ko naj bi začeli s polnjenjem bazena. Tukajšnja javnost ne misli odstopiti niti za milimeter od sprejetega; v nasprotnem primeru bodo reagirali tudi z javnimi protesti.
F.K.
Zdravstveni dom na papirju
Razgovori in spet razgovori, bi dejali nepoznavalci razmer v laškem zdravstvu, saj je investicija Zdravstveni dom v Radečah, nad katero bedi Izvršni svet, še vedno na mrtvi točki. Po zadnjih podatkih naj bi izgradnja do prevzema veljala 177 milijonov tolarjev; oprema nekaj več kot 66 milijonov tolarjev, zunanja ureditev dobrih 25 milijonov, ostalo pa gradbena dela. Denarja pa je premalo: 12 milijonov naj bi prispeval proračun, nekaj več kot 5 milijonov je sredstev samoprispevka in konec. IS sicer načrtuje, da bi nekaj denarja dobil
s prodajo mansardnih stanovanj, ki naj bi jih zgradili v obstoječem objektu, za ostalo žal znanega vira ni. Dogovor je, da se zdravstveni dom gradi etapno, da bi se v okviru možnosti najprej preselile splošne in otroške ambulante, kasneje zobozdravstvene in nazadnje naj bi uredili še spremljajoče prostore. Čas se odmika, sredstev je vsak dan manj in človek, tudi nepoznavalec, preprosto razmišlja, da morda pri vsem skupaj nekdo močno taktizira in pridobiva na času.
F.K.
Asfalt v Podkum
V Zagorju so s sredstvi sklada za razvoj demografsko ogroženih območij, občinskega proračuna in posojila asfaltirali 2,6 kilometra dolg odsek od Šklendrovca do Podkuma. Odsek spada med 56 kilometrov cest, po katerih redno poteka avtobusni promet, in ki naj bi jih dokončno uredili v naslednjih dveh letih. Vrednost del je zaradi zahtevnosti trase (gre za plazovito področje z veliko vode) kar >34 milijonov tolarjev. Še neasfaltirani del podkumske ceste naj bi uredili prihodnje leto, saj bo predhodno treba postaviti štiri nove mostove. V Zagorju so v zadnjih dveh letih z denarjem iz različnih skladov, proračunskim denarjem, prispevki krajanov in posojili modernizirali nekaj manj kot 35 km cest.
Tekst ih foto: R.R.
msmMmmmmmfflsm
Gostninci na Izlakah
Kakšnih 400 gostinskih in turističnih delavcev Slovenije se je v organizaciji svojega sindikata zadnje septembrske dni dobilo na svojem prvem srečanju na Izlakah. V strokovnem delu, ki sta se ga udeležila tudi minister za turizem Janez Širše in ministrica za delo Jožica Puhar, so govorili o stanju in perspektivah slovenskega turizma in gostinstva. Družabni del pa je potekal v športno tekmovalnem duhu. Za promocijo Zasavja so srečanje izkoristili tudi domačini - gostom so predstavili zanimive točke v bližini - od Prvin, Čemšeniške planine do Slivne in Vač.
A.H.
Plin vendarle bo?
Potem, ko se je projekt plinifikacije Zagorje ustavil pri denarju in ne prevelikem interesu zanj, se zdaj odpira nova možnost. Prek konzorcija za čisto okolje Palmar je italijanska firma Dondi nekaterim občinam, tudi Zagorju, ponudila koncesijsko pogodbo. Italijani bi zgradili potrebno omrežje v Zagorju, Kisovcu in na Izlakah in bili nato trideset let dobavitelji plina in upravljalci omrežja. Da bi zagotovili čimvečji odvzem, ponujajo tudi dolgoročno kreditiranje izgradnje hišnih priključkov. Obvezujejo se, da cena plina ne bi presegla cene kurilnega olja.
Na občini ponudbo ocenjujejo kot zelo zanimivo. Nekaj problemov je, ker koncesionarstvo zakonsko ni opredeljeno. Zakonodaja v,erjetno kmalu bo, saj je v skupščinski proceduri že predlog zakona o gospodarskih javnih službah, ki koncesionarstvo opredeljuje in določa. Kljub temu je določene aktivnosti moč voditi. Če bi vsi postopki tekli ekspresno, bi bila pogodba lahko podpisana še letos. Italijani kot verjetni koncesionarji, bi omrežje zgradili v dveh letih; v središču mesta, kjer je izdelana gradbena dokumentacija in pridobljena gradbena dovoljenja, pa v pol leta. Če se bodo vsi čeji iztekli po scenariju, bi lahko naslednjo kurilno sezono nekatere zagorske hiše že ogreval plin.
R.R.
Rekonstrukcija trboveljske toplarne
Rekonstrukcija toplarne,pnesnaževalke v središču mesta, je kratkoročni ukrep v programu ekološke sanacije trboveljskega zraka. Rekonstrukcijo bi začeli z zamenjavo kotlov na premog s kotloma na plin skupne moči 30 megavatov. Ob daljinskem ogrevanju izTETbi toplarna obveljala za rezervni vir, v katerem bi uporabljali namesto sedanjega premoga zemeljski plin. Z drugim delom rekonstrukcije bodo pričeli naslednje leto in jo predvidoma končali do kurilne sezone 94/95. Dogradili bodo plinovodni priključek, uredili kurjenje z zemeljskim plinom in zamenjali še preostala dva kotla. Naložba je vredna nad štiri milijone mark, denar naj bi zbrali iz občinskega in republiškega Žaklja ter komunalnega podjetja-
A.H.
Tudi tokrat smo se v stebru lotili čiščenja Zagorja. Vsaka stvar ima dve plati, tokrat kažemo zadnjo plat (fotografija) zagorske avtopralnice sredi mesta. Lastnik avtopralnice odlaga gume za vogal svojega poslovnega objekta in s tem "lepša" pogled iz naselja Polje. Nasploh avtopralnica ob glavni cesti skozi Zagorje ob sedaj urejenem Petrolu zelo kazi izgled. Menda jo nameravajo urediti, vendar se vse skupaj precej vleče.
Zato danes nabijamo na sramotni steber lastnika avtopralnice na Cesti zmage v Zagorju zaradi pišmeuhovskega odnosa do okolja. Upamo, da bo pospravil gume in ostalo navlako okrog svojega poslovnega objekta in potem skrbel za urejeno okolico objekta.
V prejšnjih številkah smo se lotili zanimivih problemov. Iz Elektra so nam odpisali (pisma bralcev) in pojasnili, kako je z vzdrževanjem okolice njihovih transformatorskih postaj. Pričak-oval ibi več dobre volje- npr. obljubo,da bodo vsaj za silo skušali urejevati okolico svojih objektov. Prav gotovo bi bilo smiselno sesti za mizo skupaj z občinskimi odgovornimi za urejanje okolja in se dogovoriti, kako urejevati okolico okrog takšnih objektov. Dinos na naše pisanje okrog zagorske poslovalnice ni odgovoril. Še vedno navlako odlagajo ob glavno cesto.
M.P., foto: Tomo Brezovar
Oživitev hišne samouprave?
Na Polju so se 25. septembra zbrali krajani tega dela Zagorja in povabili meds'e predstavnike KS Jože Marn in SO Zagorje. Opozorili so na probleme, ki jih najbolj tarejo, predvsem cestni režim, asfaltiranje ulic na Polju, neurejena kanalizacija, neurejeno košarkarsko igrišče, javna razsvetljava, urediti bi morali tudi zaščitno ograjo ob Ko-tredeščici. Prve rešitve pričakujejo že letos, dokončne pa pomladi 1993.
M.G., foto: T.B.
Cona in zaprta jama
Zagorska skupščina je julija sprejela programske zasnove za proizvodno óbrtno cono v Kisovcu. Ta teden je IS razglasil osnutek zazidalnega načrta in ga posredoval v javno obravnavo. Osnutek je razgrnjen v občinski upravi in na sedežu KS Kisovec-Loke. Zainteresirani imajo v tem času možnost posredovati svoje pripombe. Osnutek ureditvenega načrta za nadzemni del pridobivalnega področja rudnika po zapiranju loške jame je pripravil Razvojni center Planiranje iz Celja. IS je ureditveni načrt posredoval v javno razpravo. Na ogled je v občinski stavbi in na sedežu KS Kisovec-Loke. Gre za slabih sto hektarov površine, sanacija sega v skalnati podor in razpoke nad cesto Zagorje-Čolniščc, v odvodn-javanjc meteornih vod in stalnih izvirov, rekonstrukcijo regionalne ceste Kisovec-Stope ter ceste Zagorje-Čolnišče in ureditev ostalih dovoznih stranskih cest ter rekultivacijo površin.
Iz Avstrije na Kum
Kum je že nekaj Časa raj za radioamaterje. Iz Kuma najlažje dobijo vezo z Bosno. Seveda zato hodijo na Kum predvsem Bosanci, ki kličejo po radioamaterskih vezah svojce. Precej se jih pripelje na zasavski Triglav tudi iz Avstrije. Lastniki postaj služijo: menda velja postavljena veza sto nemških mark.
M.P., foto: B.K.
Jesenski živ £av v Hrastniku
Teden otroka so v hrastniških vrtcih popestrili z zanimivimi in raznolikimi dejavnostmi. Preteklo soboto so se cicibani s svojimi starši in prijatelji zbrali na igriščih vseh vrtcev. Otroci vrtca Log so zaplesali in ustvarjali z živopisano stonogo. V vrtcu Dol je bil medvedkov direndaj, v vrtcu Rudnik je potekalo razigrano jesensko popoldne inv vrtcu Steklarna veseli živ žav. V tem tednu se vrstijo prireditve v vrtcih in stanovanjskih naseljih. Otroci skupno s šolarji rišejo na asfaltne površine, odpravili se bodo na izlete v naravo in se vključili v ure pravljic in zgodb. Za zaključek prireditev bodo v vseh vrtcih gostovale lutke z igrico Debela repa.
Malo otrok kosi
V zagorskih šolah se letos šola 1964 učencev. Malica jih 1806 ali skoraj 92 odstotkov. Kar vsi učenci so se odločili zanjo v Pbdkumu, Čemšeniku, na Mlinšah, v osnovni šoli dr. Slavka Gruma, v Kisovcu in Senožetih. Kosi pa
le 116 učencev ali slabih šest odstotkov. Ali ostalih osem odstotkov otrok je malico med poukom in ali ostalih štiri-indevetdeset odstotkov otrok je pravočasno in ustrezno kosilo, ni več naloga statistike, pač pa drugih strokovnjakov, ki bi jih ti statistični podatki vsekakor morali spodbuditi k razmišljanju.
I.L.
Protest na Dolu
V ponedeljek zjutraj so avtomobiliste na Dolu preseneiili napisi: "hočemo pločnik", "tudi mi smo na cesti". Osnovnošolci dolske šole so s protestnih pohodom opozorili, na izjemno nevarno pot do šole, ki jo vsak dan prehodi precej otrok iz Črdenca do Dola. Pločnik naj bi zgradili letos, zaenkrat ga še niso pričeli urejati. Protest so ob tednu prometne varnosti pripravili člani prometnega krožka, ki je med najboljšimi v Sloveniji, že več let pa ga uspešno vodi Ivanka Kirn. V tem tednu so otroci risali na asfalt, pripra-Vvili prometni kotiček na šoli, ure prometne varnosti, zaključili zakcijo varno kolo, tekmovali za prometno značko in naredili kolesarske izpite. Prometnike je sprejel tudi hrastniški župan Leopold Grošelj. Mladi so ga spomnili na lanske obljube in opozorili na največje probleme (cesta ob pokopališču, omenjeni pločnik, ni poligona za motoriste), zadovoljni pa so bili, ker so končno uredili pločnik preko Brnice. Še bolj pa so bili veseli novega kolesa.
M.P., foto: Branko Klančar
Krajevni praznik
Poleg vseh problemov, ki kot De-moklejev meč visijo nad Radečami, tudi dvorana DPD Svoboda sameva; ob tem pa še denarja ni, da bi popravili vsaj njeno streho, ki pušča in uničuje tudi notranjost. Kljub vsemu so se ob krajevnem prazniku zbudili vsaj godbeniki. Pripravili so promenadni koncert, v goste £0 povabili še ljudske godce in pevce iz bližnje in dalj nje okolice. Ko so po kraju zadonele "frajtonarice", pa citre, ko je še godba dobro odigrala nekatere priredbe znanih svetovnih ustvarjalcev,, se je na ploščadi pred Merxom zbralo kar precejšnje število obiskovalcev. Dokaz, da manjka takšnih in podobnih prireditev, predvsem na prostem, saj dvorana preprosto ne vleče več. To lahko trdimo zato, ker je bil naprimer dva dnTprej v njej čudovit koncert mešanega pevskega zbora Primož. Trubar iz Loke pri Zidanem mostu, pa je žal privabil le peščico ljubiteljev zborovskega petja.
F.K.
Teden upokojencev Trbovlje
Društvo upokojencev Trbovlje je pripravilo svoj teden od 5. do 11. oktobra. Začelo se je v ponedeljek z občnim zborom, v torek so v galeriji v Delavskem domu odprli razstavo ročnih del in likovnih stvaritev članov društva. Razstavo so popestrile članice društvenega ženskega pevskega zbora. V sredo so potekala športna tekmovanja v balinanju, streljanju z zračno puško, šahu in kegljanju. V četrtek bo Delavska godba Trbovlje pripravila koncert popularnih del, po koncertu pa bo 17. srečanje upokojencev z ansamblom in bogatim srečelovom. Naslednji dan bodo člani društva obiskali bolne na domovih. V soboto pa bo potekal razgovor vodstva društva in nekaterih sodelavcev o bodočem delu društva. Med tednom bo planinska skupina pripravila skupinski izlet, kulturniki KD pri DU Trbovlje pa bodo pripravili kulturni program v Domu upokojencev Franca Salamona.
T.L.
Prijeten dan upokojencev Varnosti
Upokojenci podjetja TEVE Varnost iz Zagorja smo svojo peto obletnico kluba veselo in prijetno proslavili na vsakoletnem tradicionalnem izletu. Letošnja pot nas je popeljala do Metlike, kjer smo si ogledali lepo urejen belokranjski muzej, žal pa je bila vinska klet zaradi priprave na trgatev zaprta. Po dobrem in bogatem kosilu nas je pot vodila preko Gorjancev na Otočec. Odličen zaključek dneva pa so nam organ^.atorji izleta pripravili v Krškem, v gostišču Tri lučke. Z izletom je vodstvo podjetja še enkrat dokazalo, da tudi v težki gospodarski situaciji ni pozabilo na svoje nekdanje sodelavce. Ponosni smo, da je naša upokojenska vez. s podjetjem tako živa, močna in pristna.
Valentin Ilace
Nov oskrbnik
Planinski dom na Mrzlici je dobil novega oskrbnika, Kamničana Karla Buserja. Po osnovnem poklicu je kuhar, zato se obeta dobra kuhinja. Planinski dom na Mrzlici je odprt vsak dan, razen ponedeljka.
T.L.
Zlatoporočenca
V soboto, 26. septembra, je potekala v poročni sobi trboveljske mestne hiše zlata poroka. "Zlato" sta se poročila Pavla in Tone Mrak, oba iz Trbovelj. Podpredsednica društva Anka Rauše je obema toplo čestitala ter jima izročila posebno pisno priznanje.
T.L.
Veseli teden hrastniških upokojencev
Z otvoritvijo razstave ročnih del članov društva upokojencev iz Hrastnika se je začelo njihovo letošnje druženje oz. t.i. že tradicionalni Teden upokojencev. Razstavo so pripravili v poslovni stavbi, na ogled pa je bila ves teden. Naslednji dnevi so potekali v športnem duhu: na balinišču za Savo so upokojenci balinali, na rudniškem strelišču in kegljišču so se pomerili v streljanju in kegljanju. Njihov pevski zbor je obiskal "kolege" v domovih starejših občanov v Trbovljah in na Izlakah, srečanje pa so zaključili s prireditvijo v poslovni stavbi, ki se je začela "kulturno", končala pa "zabavno".
A.II.
Trboveljski upokojenci na trgatvi
Dva avtobusa nas je bilo: večji in manjši. Dopoldan smo pristali v Vipavski dolini pri kmetu in vinogradniku, kakšnih 5 km od Nove Gorice. Po malici smo odšli na delo. Oni iz večjega avtobusa so obirali v vinogradu preko ceste. Mi, z manjšega pa smo se zapeljali v bolj oddaljeni vinograd. Oboji smo obirali belo grozdje. Obiranje bi se kaj kmalu sprevrglo v tekmovanje, da ni tega preprečil gospodar sam, s pohvalo, da tako pridnih obiralcev kot so trboveljski penzionisti že dolgo ni imel. Bil je nadvse zadovoljen z našim delom. Seveda ni manjkalo vicev. Čas je neusmiljeno tekel in iti smo morali na kosilo. Po kosilu smo delo nadaljevali z enakim tempom. Rudarskim upokojencem sc je videlo, da so nekateri med njimi po delovni vnemi še zmeraj mladi. To so priznali tudi sami, saj so gospodarju zagotavljali, da je knap priden delavec, kar je prinesel tudi s seboj v zasluženi penzion. Pred večerjo, med njo in po njej seje zaplesalo na domačo in moderno glasbo. Še zadnji "Adijo" in avtobusa sta odbrzela. Kot običajno na takih izletih smo zapeli.
Miro Jurše
Hrastnik
V	Hrastniku so sejo zborov občinske skupščine sklicali za 15. oktober. O vsebini dnevnega reda smo se pogovorili z županom Leopoldom Grošljem. Oceno o poslovnih rezultatih hrastniškega gospodarstva so povezali z informacijo gibanja brezposelnosti. Številke, ki so pisale hitro rast brezposelnih, so se začele umirjati. Tudi nove zaposlitve se kažejo, predvsem v Rudniku, med novimi delavci pa jih bo nekaj iz laškega rudnika, ki so ga zaprli. Med brezposelnimi v Hrastniku ugotavljajo močan presežek ekonomskih tehnikov, trgovcev, gostincev, električarjev, mehanikov in gradbenikov. Žal ti profili ne ustrezajo odprtim potrebam.
V	skupščini bodo spregovorili tudi o osemmesečni realizaciji proračuna s predlogom renominacije. Izdatki, predvsem s področja socialnih dajatev, močno naraščajo. Brez renominacije bi to v splošnem delu proračuna pomenilo kar za dvajset milijonov nepokritih sredstev. Pretehtali bodo dva komunalno naravnana odloka. Javno razpravo o odloku o vzdrževanju javne snage in urejanju zunanjega izgleda mesta so že speljali. Odlok določene zadeve ureja izjemno podrobno. Če ljudem z odloki pihaš le na dušo, so tisti, ki radi razmetavajo, slabo dovzetni. Ko jih bodo z drugim odlokom, ki je tudi v sprejemanju, lahko ošvrknili tudi po žepu, bo drugače. Seveda bodo potrebni komunalni redarji.
Na skupščinski seji bo tudi nekaj informativnih zadev. Ena od njih je julijski naliv, ki je terjal petdeset milijonov tolarjev škode, druga pa poletna siiša. V načrtu za to sejo so imeli tudi poročilo o sanaciji zraka, dopolnjeno s spremembami v zvezi s toplarno. Kot se predvideva po novem, energent ne bo premog, pač pa plin. Če te informacije zaradi morebitnih še nepopolnih podatkov ne bodo obravnavali na tej seji, jo bodo na prihodnji.
I.L
Trbovlje
"Prav dolgočasno!", bi po prvih nekaj točkah zasedanja vseh treh zborov občinske skupščine v Trbovljah rekel naključni obiskovalec. Kar pa za vse, ki so se zadnjo sredo v septembru zbrali v občinskih prostorih, gotovo ni veljalo -še posebej ne za "poročevalce" o poslovanju podjetij oz. družb, v katere je občina vložila del leta 90 razpisanih obveznic. Doslej je bilo prav na ta račun "Občinarjem" iz skupščinskih klopi marsikaj očitanega.
Še najbolj zveneča je bila tista o banki Zasavje, ki je občinsko oblast dobesedno nadmodrila - občina ji je z obveznicami namreč poplačala dolgove podjetij. Sicer pa sta obe delniški družbi, "založeni" s štirimi oz. poltretjim milijonom nemških mark obveznic - to sta Iskra Semicon in Strojegradnja - v prvih šestih mesecih letos poslovali z izgubo. Nastala naj bi na rovaš nerealnega tečaja tolarja v tem času, pa zaradi nezaključenega stečaja starih firm, iz katerih sta ti dve nastali (Iskra Polprevodniki in Strojna tovarna) in še in še. In če je njuna trenuta usoda v teh časih približno podobna, je nekaj rezlike v njunih pogledih na prihodnost: v Strojegradnji jo vidijo prav pesimistično, v Iskri Semicon pa po neuspeli prijavi na "Koržetov" sklad za sanacijo in prestrukturiranje gospodarastva še vedno računajo na pomoč Republike. Sami namreč nikakor ne bodo zmogli mednarodnega posojila IFC, ki ga je najela še stara Iskra - zdaj v stečaju.
Na skupščini so sprejeli še sklep o. stoodstotnem povišanju "davka" na porabljeno vodo, mazut ali premog. Čeprav bo z velikimi onesnaževalci, ki tega odloka ne spoštujejo, treba še sesti za mizo. Omembe vredna pa je še ena novost: za direktorja Zdravstvenega doma v Trbovljah so poslanci potrdili dr. Sama Fakina.
P.M.
Zagorje
Zagorska skupščina je na svoji 14. seji izvolila novega mandatarja za sestavo IS. Vladimir Kojnik je kot edini kandidat dobil pravzaprav podporo vseh, saj so tudi kmetje pred glasovanjem povedali, da ga podpirajo - pogoj je sodelovanje pri sestavi vlade in nadaljevanje izgradnje infrastrukture na podeželju. Kojnik je na kratko povedal, da se zaveda resnosti položaja, da podpira skupščinsko sprejete usmeritve razvoja občine in da zahteva informacijo o dejanskem stanju v času, ko to funkcijo prevzema. Stavi na strokovnost vlade, saj ni prav nič važno, "kakšne barve je maček, važno je, da zna loviti miši."
Pred volitvami je skupščina zavrnila zahtevo trinajstih poslancev in pravzaprav tudi vlade, da se ponovno odpre razprava o zdaj že razrešeni vladi, in jo razrešila. Stari predsednik Janez Lipec se je članom vlade in skupščini zahvalil za sodelovanje in skupščini v prihodnje zaželel bolj pametne odločitve. Zatem je povedal, da se z italijanskim partnerjem odpira možnost plinifikacije, da se delajo oz. so že narejene programske zasnove do konca desetletja, da se premika pri problemu odlagališča,... Po razrešitvi IS je svoj odstop potrdil še podpredsednik skupščine Janez Groboljšek. Za novega podpredsednika so izvolili Franca Novaka, njegov protikandidat je bil Ivan Bučevec.
Vladimir Kojnik mora vlado sestaviti v mesecu dni, vendar je le ta bila okvirno sestavljena že nekaj dni po izvolitvi. Vlada bi se naj razširila za dva člana, torej na enajst mest. V njej bo več prostora za podjetnike in direktorje -sploh naj bi bil gospodarski del bolj poudarjen. Dosedanji člani vlade, ki so bili na upravi tudi zaposleni, naj bi ostali, menjajo pa se tim. zunanji člani. Prišlo bo do nekaj reorganizacij - Agencija naj bi bila vladno telo, končno naj bi ustanovili investicijski sklad, pri delu vlade naj bi pomagala tudi sosveta za prostor in družbene dejavnosti.
R.R.
Zagorje
Nobena energija ni več poceni; za zdaj ostaja vsaj uteha, da se še nekaj časa tudi cene toplotne energije ne bodo povečale, saj prepoved dvigovanja cen komunalnih storitev velja tudi za ogrevanje. Zagorjani, ki se grejejo iz Sveine kotlovnice in iz kotlovnic večjih stanovanjskih hiš, že od letošnjega aprila plačujejo ogrevanje po 35 SIT za kvadratni meter stanovanjske površine. Kdaj bo prišlo do odmrznitve, nihče ne ve, vsekakor do volitev tega ni pričakovati. Cene rjavega premoga so se v tem času že vsaj trikrat povečale, menda za okoli 38 odstotkov.
V	Zagorju so v glavnem pripravljeni na novo ogrevalno sezono. Znabiti, da so v času nastajanja te številke že začeli ogrevati, kajti, če je trikrat zapored ob večerih manj kot 12 stopinj Celzija, morajo biti radiatorji topli. Letos so na toplarno priključili še tri večje stanovanjske hiše na Polju. Nekaj zadreg je z večnimi dolžnikim, med katerimi so zdaj večji uporabniki, nekatera podjetja in ustanove. Zanimivih je nekaj številk. Sveina toplarna, kotlarne v blokih v Zagorju ob Savi, Kisovcu in na Izlakah dajejo na leto 12.400 megavat-nih ur toplotne energije. 4.200 megavatnih ur porabijo gospodarske in druge organizacije. Ogrevajo okoli
64.000	kvadratnih metrov stanovanjskih površin. Še vedno ohranjajo razmerje 60 : 40 v korist uporabe lesnih odpadkov, ki jih pokurijo kakih 6.200 m3 ter vsaj 1300 ton rjavega premoga, s katerim doslej ni bilo večjih težav. Kako bo letos, ko je izkop premoga manjši, ne morejo predvidevati. Kakovost premoga ni več takšna, kot svoj čas, kar utegne vplivati tako ogrevanje kot na onesnaževanje ozračja.
Trbovlje
V	trboveljski mestni toplarni Polaj zatrjujejo, da so na letošnjo kurilno sezono, ki naj bi se začela v naslednjih dneh (odvisno od jutranjih in večernih temperatur ozračja), primerno pripravljeni. Na deponiji imajo okrog 4 tisoč ton premoga, kar predstavlja zalogo za dober mesec. Za ogrevanje skoraj 2300 stanovanj in številnih posl-
ovnih prostorov ga bodo potrebovali vsaj še trikrat toliko. Vodja komunalne energetike pri trboveljskem javnem komunalnem podjetju Janez Vresk zagotavlja, da bodo v toplarni (tako kot lani) spoštovali občinski odlok in bodo kurili le premog z manj kot enim odstotkom gorljivega žvepla. Ker takega v zasavskih, razen v zagorskem rudniku ni, bodo pri ljubljanskem podjetju Center kupovali uvoženi češki premog. Od tega, kakšen premog bodo kurili v toplarni, ki pozimi v trboveljski zrak spusti dobro tretjino vseh količin žveplovega dvokisa, bodo prav gotovo močno odvisne ekološke razmere v tej kurilni sezoni. Do naslednje, ko naj bi, če bo šlo vse po načrtih, na Polaju že začeli kuriti plin.
M.O.
Hrastnik
Kakšnih 500 ton premoga na deponiji in zagotovljene potrebne količine s trboveljske separacije - tako bi na kratko opisali pripravljenost na letošnjo kurilno sezono v Hrastniku. Sicer tamkajšnja Toplarna porabi v povprečni kurilni sezoni okrog 9000 ton premoga z visoko vsebnostjo žvepla, zaradi česar pošlje v zrak letno kakšnih 400 ton žveplovega dvokisa. Ne
glede na to pa so glavni vir onesnaženja v tej občini še vedno individualna kurišča. Kot je povedal Boris Trstenjak, direktor Toplarne, bodo že letos zrak izboljšali vsaj za petino - s tem, ko bodo na vročevod priključili tri velike kotlov-nice (Zdravstveni dom, policijsko postajo, gostinski objekt). V končni fazi bodo na vročevod (končal se bo pri Riklovcm mostu) priključili še 75 individualnih hiš. Naložba je vredna 54 milijonov SIT, dokončati pa jo nameravajo do kurilne sezone 93/94 - s čimer naj bi bil zrak kar za polovico manj onesnažen.
Letos v Hrastniku načrtujejo še eno naložbo: plinifikacijo oz. zamenjavo dveh kotlov na trdo gorivo s kotloma na plin. Tudi to naložbo, vredna je pet milijonov mark, nameravajo končati še pred naslednjo kurilno sezono. Za sedaj še iščejo najboljšega ponudnika, ni pa natančno znano, kolikšen delež bodo za to naložbo'odšteli Rudnik kot večinski lastnik Toplarne, Toplarna sama, občina in republika (ministrstvo za varstvo okolja in ministrstvo za energetiko
Pripravili: Milan Vidic, Manca Ocvirk in Polona Malovrh
Bo primanjkovalo premoga?
Ko se jc pred časom v Zasavju mudil na obisku minister za energetiko Franc Avberšek, jc med drugim omenil tudi nekaj takega kot, češ da bo letos s premogom "precej hudo". Trenutno so deponije premoga res prazne, nič boljše ni z zalogami za široko porabo. Nanje pa jc mislil minister, ko jc govoril o pomanjkanju.
Četrta inačica razvoja rudnikov je za letos predvidevala izkop milijon 400 tisoč ton premoga: milijon za termoenergetiko, ostalo za široko porabo. Letos bodo plan menda presegli za 70.000 ton - toda za potrebe energetike. Ostalega premoga bo prav zaradi tega manj za okrog deset do petnajst odstotkov, čeprav bi ga lahko prodali vsaj še 50.000 ton več. To jc toliko, kolikor ga je doslej prihajalo k nam v Slovenijo iz bosanskih rudnikov. Ta izpad naj bi nadomestili z velenjskim lignitom in s premogom iz uvoza - ne glede na to, da jc minister Avberšek med pogovorom z rudarji omenil, da je uvoz premoga tvegan in drag. Ob vsem pomanjkanju se utegne zgoditi, da bodo naprodaj za gospodinjstva le omejene količine "črnega zlata". Kakšne so v tem trenutku cene premoga iz. Zasavja? Pri rudniku zaračunajo za tono približno devet tisočakov, na naročeno pa jc potebno čakati kakšen mesec dni. Cena velja na dan dobave. V trgovinah je to kurivo nekoliko dražje, čakalna doba pa je odvisna od založenosti trgovca.
A.II.
jeTrniCew
■	. VeC Svetlobe. Direktor hrastniškega Sijaja Marjan Pergar - Sijajni s sloganom "Eleganca v svetlobi" sicer ni najbolj zadovoljen, vendar boljše možnosti preprosto ni imel. "Več luči" je izdihnil že Goethe, "Več svetlobe v Slovenijo" pa vklikajo socialisti.
■	Več Svetlobe II. Sicer neuradni, a vendarle prvi zagorski socialist Marko Glavač - Glavca, je na javni tribuni nazorno pokazal, kako si predstavlja projekt Več svetlobe v Slovenijo. Predsedniški kandidatki Darji Lavtižar Bebler - Zagorjanki je poklonil rudarsko svetilko.
■	VeČ Svetlobe III. Zgoraj omenjena Zagorjanka si je sama kriva, da je bila javna tribuna slabo obiskana. Ko je živela še v Zagorju, je tolikim mladeničem zmešala glavo, da jih njihove sedanje "boljše" polovice še na javno tribuno niso pustile.
■	Sožitje. Napovedi o tem, da bosta novi žagarski izvršnik Vladimir Kojnik - Električar in župan Janez Režun - Obveznica težko shajala, so iz trte zvite. Električarje Obveznici že povedal, da ga veliki, lepi Citroen, last občine, splcTh ne zanima.
■	Bull(uCÌ). Prvi trboveljski strojegraditelj, bivši eSTeTejevec Gojko Pešec - Rokometni je menda že priznal, da je pri novem nakladalniku Bullu-2 toliko pozornosti namenil obliki samo zato, ker bi želel, da to postane reprezentančno vozilo. Ko se bo z njim začel voziti prvi direktor, bodo v nekaj dneh vsi svoje ladje zamenjali z lepim nakladalnikom. Za nakladanje je precej primeren.
■	Avtopark. Tomo Garantini - Lekarnar, direktor Zasavca, še ni dočakal, da bi mu firma kupila službeni avto. Za tolažbo si zdaj vsak dan privošči vožnjo z avtomobilčki v Luna parku za zagorsko tržnico. Uredniški odbor pričakuje, da bo direktor kupil žetone tudi njim.
■	Letel bo. V redni jetrniški rubriki o tem, kdo bo v prihodnje letel (odstotek pravilnih napovedi je kar dober), danes gostimo prvega rudarskega sindikalista Iztoka Cilenška - Tabornika. Doslej še do nobene stavke, ki jo je pripravljal in napovedoval, ni prišlo. Uspela je le tista pred skoraj dvema letoma, za katero pa je Tabornik zvedel iz medijev.
■	Zel SÌV6 lase delat. Rudarski finančnik Zdravko Stradar - Blokirani bi rudarskega tehničnega Mariina Putriča - Jamskega utopil v žlici vode. Zdaj, ko bi Blokirani lahko prodal premoga kolikor hočeš, mu ga Jamski noče nakopati.
■	Enakovredni. Nova zagorska vlada bo kakovostno in sploh enakovredna državni. Pri sestavljanju zagorske so mislili tudi na take detajle kot so priimki. Zato bo v zagorski najverjetneje sedel tudi Drnovšek točneje Borut Drnovšek - Varnostni.
■	Enakovredni II. Ko so zgoraj zapisano zvedeli v Trbovljah in Hrastniku, so se menda takoj odzvali. Trboveljski predsednik vlade Slavko Beravs - Iskrica poskuša najti kakršnegakoli človeka s priimkom Širše, hrastniški premier Stane Kirn - Formula pa bi lahko k sodelovanju povabil kakšnega Kranjca.
■	Tudi po Petru Peter. Direktor hrastniške
Kemične Peter Kovač - Pero se sicer denacionalizacije ne boji. Če pa bi si bivši kapitalisti vrnili kak del tovarne, se tolaži vsaj s tem, da ima pretendent iz Argentine zelo lepo ime. Peter Vesten - Pedro/
■	PrekrŠČevanja. Prvi zagorski in zasavski gostinec Drago Butja - Bue razmišlja, da bi Medijske Toplice prekrstil v Ministrske Toplice. Po stalnih gostih pa bi lahko imenoval tudi nekatere usluge, objekte in okrepčila: npr. Predsedniški bazen, Masaža Puhar, Siršetova jama, napitek Protner,...
■	Cena zdravja. Čeprav bo zdravje znatno dražje šele prihodnje leto, se zdravnikom že zdaj močno dviguje cena. Samo Fakin - Kolesar je tako končno dočakal, da so ga okronali za direktorja trboveljskega Zdravstvenega doma, Franc Novak - Brko pa je postal zagorski podžupan. Ker je Kolesar tudi podžupan, Brko menda razmišlja, da bi si pustil brado in šel k demokratom, ker bi tako prišel tudi do direktorstva.
■	Pizmovke V Zussvju. Radio Ga-ga vsak
petek vztrajno ponavlja, da bo njihov propagandist Sandi Ritter - Komba kandidiral za zagorskega župana. V svojem programu ima vzrejo pižmovk na našem področju. Glede na to, da imamo dovolj čiste vode, bo projekt uspel.
Bivši zagorski izvršnik Janez Lipec - Lipe še direktorju Medijskih Ioplic Dragu Rutji - Buču: "Zdaj mi ostane le še Rumpold in projekt zbiranja odpadkov."	Foto: T. B.
Pisma bralcev
Kot vsak resen časopis tudi Zasavc objavlja odmeve na prispevke v časopisu, ali pa mnenja bralcev o življenju in dogajanju v Zasavju.
Posebej poudarjamo, da je dolžina pisem omejena na največ 30 tipkanih vrstic.
Nepodpisanih pisem ne objavljamo.
Uredništvo

Ji
Ali policaji kradejo?
V štirinajstdnevniku Zasavc je bil 24. septembra 1992 na 10. strani objavljen članek z naslovom "Ali policaji kradejo?" Štejem za pravico in dolžnost, da nanj odgovorim s tem pismom.
Svojo knjigo Izza barikad sem želel ilustrirati s fotografijami, ki bi dopolnile besedilo. Zato sem založniku ponudil 35 fotografij in portrete načelnikov inšpektoratov policije vseh 13 Uprav za notranje zadeve v Sloveniji.
Gorenjski dopisnik Dela Mirko Kunšič je avtor le naslovne fotografije. Druge so med službo posneli policisti in kriminalisti. Le pet je tako rekoč zasebnih: štiri sta posnela moja kolega in se odrekla honorarju, peto pa je skrivaj posnel akademski slikar Branko Klančar. Začasno so mu jo zasegli policisti lani poleti in so mi jo poslali v morebitno objavo skupaj z drugimi "vojnimi" fotografijami Zasavja. Tega avtorstva nisem vedel do 24.9.1992. Če bi bil vedel, bi od avtorja zaprosil za dovoljenje pri objavi in za ustrezno odkupnino. Poudarjam pa, da za vse objavljene fotografije nisem dobil prav nobenega honorarja, kar je treba povedati.
>
Za objavo te fotografije sem se odločil vsaj iz dveh razlogov. Bila je edina te vrste, ki je prikazovala ujetniško zbirališče, zato je pomenila nekakšen "sladkorččk" za bralce. Po drugi plati pa sem to storil zato, da bi tudi Zasavje dobilo svoje mesto v lanskem poletnem spopadu, v katerem je odigralo pomembno vlogo prav v zalednem delu in posebej na ujetniškem področju. To vlogo je odigralo res vzorno, kar je opisano tudi v moji knjigi. Prav zato sem si konec 1991 sam ogledal Dol pri Hrastniku in sodelavec je posnel kup "mrtvih" fotografij (brez "gostov" iz poletne vojne).
Avtorju skrite fotografije Branku Klančarju se opravičujem za to napako. Predlagam, da to rešiva po človeško, saj sem obveščen, da je cena takega izdelka v moji knjigi nekako 300 tolarjev.
Ne vidim razloga, zakaj je pisec članku dal tak naslov? Ali je tudi v Zasavju moč pridobivati bralce (in volilce) le z bombastičnimi naslovi in podtikanj policiji? Upam, da ni piscu šlo le za to in ne za kaj več. Kljub vsem želim, da časopis uspešno obvešča bralee o dogajanjih v revirjih.
Pavle Čelik, Ljubljana
Pojasnilo uredništva
Kot smo zapisali že v polemiki v Delu, ne nameravamo zapletati zadev okrog fotografije. Upamo, da se bomo z avtorjem knjige srečali na njeni predstavitvi v Zasavju in jo ob tej priliki predstavili tudi v našem časopisu. O ceni takšnega izdelka (kot je omenjena fotografija) imamo še vedno precej drugačne predstave, vsekakor pa se je avtor odpovedal honorarju in zadevo tudi ustrezno pojasnil v Delu. Upamo, da z naslovom nismo koga preveč užalili. Vsekakor skušamo z naslovi pridobili bralce (kot vsi, tudi avtor knjige Izza barikad), nikakor pa nismo s člankom posegli v volilni boj. Zasave ne bo kandidiral na volitvah, lahko ste prepričani. Odgovora nismo popravljali.
Uredništvo
Sramotni steber
V 15. številki Zasavca smo opazili v ruriki "Sramotni steber" našo transformatorsko postajo pri Jutranjki na Dolu pri Hrastniku. Transformatorska postaja je bila zgrajena vzporedno z tovarno Jutranjka in stoji na zemljišču občine Hrastnik.
Ob vključitvi transformatorske postaje v obratovanje je bila urejena neposredna bližina postaje (do dva metra okrog postaje), kolikor je za nas potrebno, da lahko upravljamo z objektom. Pozneje se je v okolico navažal odpadni material, katerega ni nihče izravnaval in urejeval, tako da je sedaj postaja obkrožena s kupi materiala, ki resnično dajejo neugleden videz. Kljub temu pa sodimo, da je manipulativni prostor okrog transformatorske
postaje toliko urejen, da je možno posluževanje in nadzor TP.
Elektro Trbovlje upravlja s preko 400 transformatorskimi postajami, na tisoče stojnimi točkami in ima zato na razpolago le strogo določeno in dovoljeno število ljudi in omejena finančna sredstva, ki ne zadoščajo niti za kvaliteo električno vzdrževanje, kaj šele za urejanje širšega okolja naših objetov.
Zato vam predlagamo, da ugotovite kdo je navozil ves odpadni material na to lokacijo in se s tem povzročiteljem dogovorite o ureditvi parcele, mogoče je bila to celo Jutranjka, ki pa ima svoje dvorišče lepo negovano. Novinar, ki je objavil ta članek je po našem mnenju postopal nekorektno, ker pred objavo članka ni poiskal ustreznih podatkov in informacij.
A. Kreš ni k, F. Brvar, Elektro Trbovlje
Spoštovani bralci Zasavca
Ker je bil moj članek "Mojemu predsedniku v spomin in opomin" le pretirano skrajšan in zato izpuščene nekatere zanimive misli, vas obveščam, da si lahko kopijo originala nabavite pri avtorju ali uredništvu Zasavca (to željo so nekateri že izrazili). Hvala.
Alojz Jeraj, Trbovlje
Opomba uredništva
Kopijo pisma, prosimo, iščite le pri avtorju.
Uredništvo
Spoštovani!
Odločila sem se, da vam napišem pismo, ker se ne strinjam z mnenjem novinarja Tommyja in bralke Mojce iz Hrastnika.
V 16. številki Zasavca sem ogroženo prebrala kritike o najboljši skupini Pop design. Po mojem mnenju in po mnenju mnogih najstnikov iz Zasavja so Pop design najboljši slovenski bend. Kako sc oni oblačijo, pa mislim, da je njihova stvar. Ne morejo imeti (nositi) oblečenega smokinga, če pojejo pop zabavno glasbo, in če komu ni všeč njihova zvrst glasbe, naj jih pač ne posluša.
Maja Smrkol, l)ol pri Hrastniku
CENIK EKONOMSKO -
PROPAGANDNIH STORITEV
OBČANI
ČESTITKA
tekst z eno skladbo ob delavnikih
tekst z eno skladbo ob nedeljah
tekst z dvema skladbama ob delavnikih
tekst z dvema skladbama ob nedeljah kot nova enota
2.	KOMERCIALNI OGLASI
tekst do 20 besed vsaka nadaljna beseda
3.	OBJAVE
tekst do 20 besed vsaka nadaljna beseda
4.	ZAHVALE
tekst do 40 besed vsaka nadaljna beseda
950,00
1.200,00
1.800,00
1300,00
700,00
30,00
300,00
15,00
3.600,00
90,00
5. OSMRTNICE	uoo,oo
CENIK VELJA OD 1.8.1992 DALJE

SPOŠTOVANE
BRALKE, CENJENI POSLUŠALCI IN OBRATNO
uri dlje. Kljub temu, da to že veste in u takega pri roki, zato v tej številki Z4S.4I začenjamo oddajati ob 14.00 in *— na sporedu vsak dan, razen ob pa pripravljamo ob 17.30. Ob n zdaj poglejmo, kakšen je tedenski p
'Sam
ift&jjfe:-; .pf/for
—^program, je jasno, da ima vsak človek rad kaj
program. Vsak delovni dan (tudi ob sobotah) dni od pol štirih do štirih prenašamo oddajo *“■ *4.30 in 18.30 (ali 18.45). Širše informacije
čgz teden ob 14.45; 16.45; 17.45) ra za vas ponedeljkii
cgz
Čestitke in želje pa tri. Ob p,
n med 11.1
ave, osmmrice in druge bPP storit 8,30; 9.45,0.45; 12.30 in 12.45
___..... in 12.00. O nedelji kasneje,
e, osmrtnice in druge EPP storitve so
za vas
po 13.00 uri. Ob ponedeljki., oddajo o kulturi, torek je veči
šestih do
sedmih
lahko za popevko in nam informativni blok, od 12.00 obvestila, ki jih ob delo Od enih pa do šestih nato horoskop in zanimivosti, gostu ali dogodku in vašim glasben 22-056.	vsmmmm®
Glasba za vsako uho in vsako razpOKi#"*
Za pester, aktualen, kontakten in Inaliteli sodelavci radia.
. v k
se odpravimo kam de, sobota in nedelja sta osmo uro zjutraj in Ureditvah, izletih, glasujete tedna, ob enajstih fEPP blok in ob
prvem delu želje in čestitke, "aja. V zadnji dajemo prostor > 00 uri na naš telefon (0601)
lorjev.
^pa se za vas trudijo naši novinarji in
RADIJSKI POZDRAV,
SLIŠIMO SE VSAJ JUTRI, ČE NE ŽE DANES!
W,-:	..........***:*£**;:$.«..'	..... ....................
S socializmom je stopil v veljavo zakon o nacionalizaciji, to je o podržavitvi proizvajalnih sredstev, ki so pripadala kapitalistom ali velikim zemljiškim lastnikom. S sodobno ero postsocializma pa je država sprejela zakon o denacionalizaciji ali o popravljanju starih krivic. Nekoč je lastnino hotela spremeniti v državno, sedaj pa državno lastnino v zasebno. Bistvo obeh zakonov pa je, da se nekomu nekaj vzame in da drugemu. Da je bila nacionalizacija boleča, ni dvoma, toda tudi denacionalizacija ni brez bolečin. Vroče krvi je veliko, tako med razlaščenimi lastniki kot med trenutnimi uporabniki njihove lastnine.
V Trbovljah denacionalizacija naj hitrejša
V Trbovljah so se razlaščeni lastniki zbrali v Združenju razlaščenih lastnikov premoženja. Združenje je po besedah predsednika Gvida Počivavška veliko pripomoglo k hitremu in učinkovitemu izvajanju zakona. Na občinski skupščini so takoj pa sprejetemu sklepu o denacionalizaciji formirali komisijo, ki je začela z delom. Predsednik Združenja in hkrati tudi razlaščenec je
Hrastnik
Oddanih je bilo 28 vlog, 1 stavbno zemljišče so že vrnili, 4 vloge so zavrnili, začasno so prekinili 6 zahtev (zaradi ugotavljanja državljanstva), ostale vloge so v teku (iskanje dokumentacije, cenitve,..). Vložene pa so zahteve za 11 stavbnih zemljišč, 7 kmetijskih zemljišč, 3 stanovanjske hiše, 3 poslovne prostore, 2 podjetji in 2 vlogi za premične stvari.
občino celo pohvalil, da jc imela veliko razumevanja za želje prizadetih. Občina torej, po njegovem mnenju, postopa korektno, in je vse odvisno le še od prizadevanja ljudi, da bodo prišli do svojih dokumentov, s katerimi bi opravičili zahtevo po vrnitvi premoženja. Nekaj vlog so v Trbovljah
It ugodno rešili in lastnikom vrnili premoženje.
Tudi Gvido Počivavšek je med tistimi, ki so si priborili nazaj svojo lastnino. "Nacionalizirali so nam Počivavškovo hišo z zemljiščem," pripoveduje svojo zgodbo: "Ob nacionali-
Trbovlje
Do sedaj je bilo oddanih 42 vlog za vrnitev nacionaliziranega premoženja.- 6 so jih zavrnili, ker niso oddali podatkov v roku, tako jih je za obravnavo, ostalo 36. Od tega so jih 12 rešili, in sicer 2 so zavrnili, ker ni bilo legitimacije, 6 poslovnih prostorov in 5 zemljiš pa so že vrnili. 12 vlog ne morejo obravnavati, ker so odškodninske, 4 pa so v delu.
zaciji sem se počutil manj vrednega, moja brata nista dobila štipendije, ker sta bila sinova kapitalista. Sam pa nisem smel z lastnimi oziroma podedovanimi sredstvi razpolagati 40 let. Kot sin posestnika sem bil vedno v sporu z družbo, devet mesecev sva bila z očet-nom celo zaprta, za prazen nič. Pred leti sem moral celo lastno zemljišče kupiti, da smo lahUo odprli restavracijo Matevž. Tedaj jc bilo stanje pač takšno, sedaj pa smo Počivavškovo hišo dobili nazaj. Shranjenih imam še 85 delnic Pivovarne Laško in tudi te bom uvel-
Trgovina Dežman po denacionalizaciji.
Koto: B. Klančar
javljal." To je zgodba s srečnim koncem, toda vse le niso takšne. Mnogi nimajo več dokumentov o lastništvu, dedovalo se je le po ustnem izročilu ali pa ni zemljiške knjige.
Precej manj srečna je Alenka Forte - Gačnik. Družini Forte so nacionalizirali.2 ha njiv, kmetijo, mesnico in celo stanovanjsko hišo. "V spodnjih prostorih hiše je bila okrajna menza," pripoveduje Gačnikova: "Hišo so skupaj z
Zagorje
Na sekretariatu za urejanje prostora in varstvo okolja je bilo do sedaj oddanih 41 zahtevkov. In sicer 1 za premičnine večje vrednosti, 28 za stavbna zemljišča, 8 za poslovne stavbe in prostore in 4 za stanovanjske hiše in stanovanja. Na sekretariatu za gospodarstvo pa je vloženih 33 vlog, od tega 30 za kmetijska zemljišča, gospodarstva in gozdove, ter 3 za vrnitev podjetji.


zemljiščem nacionalizirali, nam pa so pustili samo kuhinjo in spalnico. Pritožila sem se na vrho\jpo sodišče, tedaj še v Beograd in sem dosegla, da so nacionalizirali samo poslovne prostore, ne pa stanovanjske. Vendar pa tu še ni konec mojih težav, saj sta o.ba najemnika poslovnih prostorov, TIKA in AMD, s prostori slabo gospodarila. Tako da je hiša v precej slabem stanju. Zadnjih dvajset let so ti prostori prazni in neizkoriščeni, njihov lastnik pa je še vedno občina. Sama sem vložila celo prošnjo za najem ali odkup teh prostorov, vendar so me zavrnili. Pa kaj samo zavrnili, celo dve tožbi so vložili proti meni, in sicer eno, da moram odstraniti centralno peč in drugo za prepoved adaptacije hiše." Gačnikova pripoveduje, da ji ni vseeno, ko vidi, kako propada nekaj, kar je njena družina ustvarila. Trenutno zbira in ureja dokumentacijo, ki je potrebna za oddajo vloge za vrnitev premoženja.
Vlogo, z vso potrebno dokumentacijo je vložil tudi Jože Plevčak, vendar mu je še niso rešili. Sam je mnenja, da občina hote zavlačuje, ker dobi od najemnikov poslovnih prostorov, ki so v Plevčakovi hiši, mesečno 1.250 DEM. Sam pa je moral podpisati pogodbo, da bo v primeru denacionalizacije občini vrnil 22.000 DEM, ki jih je občina vložila v hišo z napeljavo centralnega ogrevanja.
Zahteve Cerkve
V Zasavju imata samo dve Cerkvi zahteve po vrnitvi premoženja. To sta trboveljska in zagorska, v Hrastniku pa pravijo, da cerkev ni imela ničesar in ji niso ničesar nacionalizirali. Trboveljski župnik Franc Mlakarje povedal, da ima cerkev kar precej zahtev, na primer za območje, kjer danes stojijo poslovne zgradbe 1BT, Slovenijales, Nama, Sap, Zasavje,... Zadnji odgovor občine na vložene zahteve se je glasil, da za denacionalizacijo še ni čas, ker šc ni zakonske podlage. Tako je trboveljski župnik najel odvetnika, ki mu bo pravno uredil te zadeve. V zagorski cerkvi pa so povedali, da je bilo Cerkvi odvzetih 13 ha zemlje, Grosova hiša, zemljišče današnje Varnosti, gozdovi,... Zelja zagorske Cerkve je, da dobijo čimveč stvari vrnjenih, saj jc to s stališča čiste ekonomije veliko bolj donosno, denar je pač enkratni znesek. Sicer ne bodo
Počivavškova hiša pred nacionalizacijo.	Arhiv: Tone Podbevšek
zahtevali vrnitev zemlje tam, kjer je že pozidana, so pa pripravljeni sprejeti drugo zemljo. Vloge pa zagorska Cerkev še ni oddala.
Bodo Medijske Toplice dobili Hrvatje?
Direktor Medijskih Toplic Drago Butja pravi, da nikakor ne, saj ni pravne osnove. V primeru Medijskih Toplic gre pravzaprav za izpodbijanje darilne pogodbe sklenjene med Ferdom Kraševcem in sindikatom bivše Jugoslavije. Tako, da ne gre za klasičen primer denacionalizacije. Darilno pogodbo izpodbija zagrebška družina Kraševec. Postopek na sodišču še teče, kljub temu pa so v Medijskih Toplicah prepričani, da zagrebški družini na sodišču ne bo uspelo.
V Trbovljah sta z denacionalizacijo prizadeta Agrohit in Tchnohit, ki bosta izgubila nekaj lokalov. Vrnjen je bil objekt, v katerem ima Tchnohit svojo trgovino Avtomatcrial, v teku je postopek za trgovino Tkanina. Tchnohit bo ostal najemnik lokala Avtomatcrial še naprej, saj so se z novim (starim) lastnikom dogovorili o najemnini in morda o nakupu teh prostorov v doglednem času. Agrohit pa jc izgubil dva lokala, ker sta lastnika zainteresirana za te prostore. To sta trgovini Prehrana in Postrežba, za trgovino Klcčka pa so se dogovorili, da bodo ostali najemniki še pet let. Pred-
met denacionalizacije pa so še trgovine Bevško, Izbira in Ameršek.
Zelo zanimivo je stanje v TKI Hrastnik, saj se je, kot je pisalo v celjski Novi dobi, pojavil potomec solastnika Kemične tovarne. Nova doba je zapisala, da si je Peter (Pedro) Vesten iz Argentine hrastniško Kemično tovarno tudi ogledal. Direktor TKI Peter Kovač zanika, da bi si kdorkoli tovarno ogledal ali pa se javil kot dedič. Splošno trgovsko podjetje Mercator Hrastnik pa bo verjetno izgubilo eno trgovino in skladiščni objekt. Direktor STP Mercatorja Cveto Knez ne daje izjav, ker postopek še ni končan.
Zopet se bodo pojavile krivice
Mnogi so srečni, ker bodo dobili svoje nazaj. Veliko pa jih je tudi v strahu, ker bodo morali zapustiti poslovni ali stanovanjski prostor, ker je bil pač predmet nacionalizacije. Zopet bodo morali ljudje zapuščati prostore, ki so si jih uredili po svojem okusu; in iskati primeren prostor drugje. Tudi vsi razlaščenci niso enako srečni: nekateri bodo dobili lastnino nazaj, drugi ne, tretji se bodo morali zadovoljiti z odškodnino, ki jo je vsekakor težko določiti. Tudi vrnjena lastnina ne bo povsod enako ohranjena, nekje bolj, drugje skoraj nič. Kapitalizem pa se tako počasi vrača v Rdeče Revirje.
Suzana Sivka
So bili rudniki v stoletjih svojega obstoja gibalo ali cokla v razvoju zasavskih krajev? Zagovorniki rudarjenja jih kujejo v oblake, nasprotniki naštevajo samo slabosti. Resnica bo najbrž nekje vmes: bili so od vsakega nekaj. Tako kot so doživljali svoje vzpone in padce. Nedavno so spet dočakali leta suhih krav, postali so preveliki, predragi, njihovi načrti megalomanski. Ekonomska logika je preglasila politično, postaviti se je bilo treba v realne okvirje, ki se jim pravi četrta varianta razvoja. Ko je bila ta začrtana in so jo začeli uresničevati, je direktorsko mesto v RRPS prevzel Aljoša Kink, diplomirani inženir rudarstva s skoraj 20 letnim delovnim stažem v zasavskih rudnikih, vmes je dve leti nadzoroval odpiranje Rudnika urana Žirovski vrh.
Gospod Kink, ko ste pred dobrini letom prevzeli direktorsko funkcijo, ste dejali, da na prihodnost RRPS gledate z realnim optimizmom. Danes še mislite tako?
S kolegi smo menili, da rudarstva ne gre pokopati čez noč, saj ga z nekaterimi žrtvami lahko ohranimo še za eno ali dve generaciji. Nikoli nisem mislil, da se je pri nas slabo delalo, pač pa se je politično odločalo. Prepričan sem, da bo rudarjenje tukaj tudi v tržnih pogojih še obstalo - tja do leta 2030.. Ostajam realni optimist. Če bomo izpeljali četrto varianto, se lahko stabiliz-iramo, rudniki lahko v dveh letih postanejo tudi finančno zanimivejši. Seveda je naša prihodnost vezana na izkop energetskega premoga v hrastniškem in trboveljskem rudniku.
Četrto varianto zdaj dopolnjuje-jete. Bo doživela velike spremembe?
Analiziramo obseg proizvodnje, število zaposlenih, lastno ceno. V dveh letih, odkar je bila sprejeta, smo naredili veliko šolo z zapiranjem jame Loke v Kisovcu in rudnika v Laškem. Ziaradi pomanjkanja denarja ne gre vse tako idealno, kot smo si zamišljali. Četrta varianta bo doživela manjše popravke, ne pa revolucije. Njen okvir ostaja. To je do leta 2000 poleg kisovškega in laškega zapreti še rudnike v Zagorju, Kanižarici in Senovem, dotlej pa v njih odkopati zaloge, v katere smo veliko vložili. Po letu 20(X) bomo kopali le še
v Trbovljaff in Hrastniku.
Slišimo, da razmišljate o pospešenem zapiranju zagorskega rudnika.
Zdaj so to le razmišljanja brez dokončnih analiz zalog, količinske in cenovne višine proizvodnje. Res je letos lastna cena v Zagorju precej višja kot v drugih rudnikih, vendar o dokončni odločitvi še ne morem govoriti. Mislim pa, da smo preoptimistično načrtovali zaprtje zagorskega rudnika za leto 2002. Zaprt bo dve leti prej, zapirati ga bomo morda začeli že čez 5 let. Odkop njegovih zalog bi bil predrag. Lahko pa se vmes še marsikaj zgodi, kot se je dogajalo v preteklosti.
Ali to pomeni, da bi v primeru hujše energetske krize popustili zunanjim pritiskom in povečali proizvodnjo ter rudnike spet odpirali?
Potrebe po premogu lahko narastejo in takšno vprašanje se lahko postavi, čeprav mislim, da nas v < povečano proizvodnjo ne bo nihče silil. Mi smo nekatere dileme razčistili. V rudarstvu "horuk" delovanja ne sme biti, ne bomo ga več dovolili. Hitro povečevanje ali zmanjševanje proizvodnje v rudarstvu nikoli ni dalo dobrih rezultatov. Milijon štiristo tisoč ton nakopanega premoga na leto je naša zgornja meja in čez njo ne bomo šli.
Letos bi lahko prodali več premoga kot ga boste nakopali, posebej še komercialnih vrst. Vendarle, razmere
na našem tržišču se bodo prej ali slej uredile. Boste tedaj še imeli kupce za načrtovane količine, saj vaš premog ekološko ni sprejemljiv?
Naša poslovna filozofija je precej enostavna. Zavedamo se, kakšne kvalitete je naš premog in kam ga lahko plasiramo. Za zdaj komercialne vrste še kopljemo, naš skrajni domet je dvesto tisoč ton letno. Ne bomo ga ponujali za vsako ceno. Do 1,2 milijona ton ga plasiramo v termoenergetska objekta Trbovlje in Ljubljana. V ljubljanski toplarni naj bi do konca tega tisočletja vsako leto pokurili od 300 do 400 tisoč ton našega premoga. Ugodnejše e-kološke učinke bodo dosegli tako, da ga bodo mešali s čistejšim uvoženim. Želimo pa, da v trboveljski termoelektrarni in v ljubljanski toplarni čimprej zgradijo čistilne naprave.
Ali delate z ekipo, ki vam pomaga uresničevati vaše poglede in načrte?
Sodelavcem zaupam, saj delam s strokovnjaki, ki že dolgo delajo v rudarstvu. Sicer včasih prihaja do različnih pogledov, večj ih nesporazumov pa med nami ni. Strokovnega tehničnega kadra imamo precej, manjka nam sodelavcev s pravnega in ekonomskega področja.

Plače v RRPS zdaj niso tolikšne, da bi k vam privabile strokovnjake od dru-god?
V tem trenutku je to izredno provokativno ali pa zanimivo vprašanje, saj marsikdo misli, da so pri nas visoke plače. Prepričan sem, da plače za vse profHe, ki delajo v RRPS, glede na delovne pogoje niso previsoke. Niso pa najslabše, so nekje v sredini. Težko rečem, kdo ima v Sedanjih pogajanjih sindikatov in vlade oziroma energetskega ministra prav. Mislim pa, da so zahteve rudarjev oziroma njihovega sindikata, ki terjajo spoštovanje podpisane kolektivne pogodbe, na mestu. Sam pogodbe, ki jih podpišem, spoštujem. Če tega ne morem, se z drugo stranjo poskušam dogovoriti za spremembe. Mislim, da bi se morala tudi vlada in sindikat sporazumeti, kaj je treba v kolektivni pogodbi zaradi novih razmer, ki so nastale v slovenskem gospodarstvu po podpisu, spremeniti, da jo bosta lahko uresničevali obe strani.
Ali v ministrstvu poznajo to vaše stališče?
Poznajo. Aktivnosti v energetiki moramo peljati skupaj. Položaj v energetiki na sestankih direktorjev precej realno in enotno obravnavamo, saj se zavedamo stanja v slovenskem gospodarstvu. Vlada nima lahkega dela, morala pa bo svoje obljube izpeljati. Ocenjujem, da gredo pogajanja med sindikati in energetskim ministrom v pravo smer. Izhodišče, da spet pridemo na dolgoletno vzpostavljeno razmerje naših bruto plač nasproti gospodarstvu, je zame realno in pošteno.
Je pošteno tudi to, du so plače v velenjskem rudniku precej višje od vaših?
To je posledica različnega obsega proizvodnje, produktivnosti, cene kvalifikacijske strukture zaposlenih,
rezultatov gospodarjenja. Dolgoletno povprečje je bilo za Velenjčane ugodnejše, nikjer pa ni rečeno, da ga ni mogoče spremeniti, če se bodo za to ugotovili razlogi. Mislim, da bodo ta razmerja preverjali tudi v nadaljnjih pogajanjih.
Nekakšna pogajanja pa so potrebna tudi doma v Zasavju med predstavniki občin in vašega podjetja. Dostikrat ob tem slišimo očitke o rudarskem lobiju.
Rudarskega lobija ni, so pa rudarski problemi, ki jih rešujemo na rudarski način. Takšni očitki so prihajali iz Zagorja, kjer smo zaprli jamo Loke in urejamo poškodovane površine. Za vse infrastrukturne želje oziroma potrebe denarja ni dovolj, uredili pa bomo vse, za kar smo sc dogovorili. Najbrž pa ne tako hitro, kot si vsi skupaj želimo.
Posledice rudarjenja so hude povsod, kjer ste ali še delate. Na primer na področju Kukove gore.
Vedno, kadar govorimo o ekologiji, smo napadana stran, čeprav tudi mi želimo živeti v lepem, urejcnemokolju. Posledice rudarjenja kot so ugrezninc in udornine sproti odstranjujemo. Pri zapiranju rudnikov bomo vse poškodo-
vane površine rekultiviralt, da bo po stabilizaciji na njih mogoča tudi kakšna gradnja ali druga namembnost. Tudi za Bukovo goro lahko znova obljubim, da bo spet zelena, potem kb bomo tam odkopali premog, v katerega smo veliko vložili.
S tem, ko zapirate rudnike, zmanjšujete število zaposlenih in obseg proizvodnje, se manjša tudi gospodarska moč občin.
Doslej smo število zaposlenih s pomočjo države uspeli zmanjšati na relativno neboleč način. Zdaj so naš največji problem invalidi, ki jih želimo prekvalificirati ali upokojiti. V manjše firme - hčere smo prezaposlili skoraj dvesto delavcev. Pripravljene imamo tudi nekatere večje programe, ki pa so za zdaj predragi, saj bi za vsakega potrebovali več kot 10 milijonov mark. Ko bomo zapirali večje rudnike, bomo morali nadomestiti večje število delovnih mest in najti se bodo morala sredstva tudi za zahtevnejše programe. Nikakor zaradi tega ne bo smela padati ekonomska moč občin.
Manca Ocvirk Foto: Branko Klančar
,...... '''V	/	.... 1
___ ....... ....
V Ji:-’ ■
; /
'	auu.w
Podjetje za svetovanje, inženiring in trgovsko posredovanje
ČE ŽELITE V KORAK S ČASOM, BOSTE PRAVI ODGOVOR NAŠLI PRAV !!!
** ponreclovanjti in načrtovanje računalniške opreme izdelava programov za različna področja dejavnosti *•* prodaja »oflvvarc opreme
MICROSOFT, BORIANO ir* drugih m organizacija tečajev
\*. froclrcrč^Ji* račiirialniftlva *•* načrtovanje računalniških mrež ir* prenosa podatkov
NAJDETE NAS nu Centi 20. juliju 2v v Zagorju ali pokličite tel.: 0001 /01 (Ul ///
Milanova kost
Pričakovanja, da bomo že to jesen dočakali začetek novega razvojnega cikla se, kot kaže, ne bodo uresničila. Za to je več vzrokov, najpoglavitnejši menda v še vedno nesprejeti zakonodaji s področja lastninjenja. Doživeli pa smo vrsto resnih ukrepov, ki naj bi ublažili stisko še zmeraj hirajočega gospodarstva jn ga odvrnili od potopa. Žal so številni naravnani na dolge proge, podjetja pa potrebujejo take, ki jim bodo danes omogočile razrešitev težavnega položaja.
V Zasavju zadnje čase doživljamo velike prizkušnje v nekaterih gospodarskih dejavnostih. Po drugi strani pa smo priče rahlemu oživljanja povpraševanja, celo tam, kjer vlada že nekaj časa velika suša. Trboveljski gradbinci se npr.lahko pohvalijo, da imajo vsaj nekaj dela, obeta pa se jim še nekaj naročil. Njihovi kisovški kolegi so na slabšem; plače prejemajo z velikimi zamudami, vendar bi se jim utegnilo zvedriti, če bi bili najboljši ponudniki na natečaju za urejanje Izlak. V trboveljskem in hrastniškem rudniku smo dočakali zaposlitev večjega števila rudarjev. Nekaj deset jamskih delavcev bodo prerazporedili iz Laškega; to zimo bo sploh zadrega s premogom. Pa tudi dolgoročnejše; odhajajočim rudarjem v pokoj bodo morali v rudnikih preskrbeti nadomestilo, zato se ogrevajo spet za načrtno izobraževanje mladih. V trboveljski Strojegradnji naj bi vsaj do prihodnje pomladi spet vzeli na delo do stoštirideset svojih ljudi (odvisno od pogodbe z Rusijo in zmogljivosti za izvoz). Vse še ne moremo šteti za oživljanje gospodarstva. Po drugi plasti se srečujemo z vse manjšimi možnostmi prodaje doma, v Hrvaški in južnih delih nekdanje Jugoslavije pa že nekaj časa ni mogoče prodati veliko.
Gospodarstvo našega območja še vedno znatno premalo proda v tujini (komaj 7 do 9 odstotkov narejenega). Tako smo daleč od zahteve, ki smo jo slišali iz vladnih vrst: slovensko gospodarstvo bo moralo za svoje preživetje in preživetje nas vseh vsaj 70 odstotkov vsega narejenega vnovčevati na tujih trgih. Ni šans za naše kolektive, ko pa se jim zahodni trgi oddaljujejo zaradi vse hujše konkurence nekaterih vzhodnoevropskih gospodarstev, deloma pa zavoljo tega, ker z našimi šc vedno previsokimi stroški nismo kos ceneje prodajati. Če vzamemo, da je vsaj za dobro tretjino domačih podjetij postal slovenski trg pretesen, da druga tretjina ne more kdo ve koliko prodajati na tuje in da samo slaba tretjina še uspeva s svojimi izvoznimi cenami, je vse to skupaj vzeto huda revščina, ki sc je bomo morali tako ali drugače otresti.
Milan Vidic

Markova
planina
V Trbovljah kurijo premog z vsebnostjo manj kot odstotek žvepla in pripravljajo kotle za kurjenje s plinom, v Zagorju se pripravljajo na plinifikacijo mesta, v Hrastniku prav tako pripravljajo naložbo v zamenjavo kuriva - premog bodo zamenjali s plinpm.
Trditve, ki bi jih pred leti lahko prebirali le v rubrikah kot je "Saj ni res...". Pa je.
O ekologiji nekateri pišemo že precej časa. V začetku so se nam lokalni politiki (bilje čas evforije TE-TO 3), predvsem pa v rudniškem lobiju, posmehovali, češ, kaj spet tečnarite, vi zeleni novinarji. Danes je ekologija postaja nuja v političnem razmišljanju tudi v Zasavju. Spremembe so se dogajale v zasavskih dolinah zaradi neizrazitega gibanja zelenih in naravovarstvenikov dokaj neopazno. Nanje ima vpliv prav gotovo dvig zavesti v državi, pa tudi čista ekonomija.
Vendar Zasavje še vedno živi precej zasvinjano. Sto petdeset let trošenja okolja bo terjalo dolgo zdravljenje. Opustošene zasavske doline bodo lizale rane prekomernih posegov v naravo vsaj pol stoletja, je pred dnevi trdil znanec. In prav ima. Zato je naravovarstvena vzgoja izjemnega pomena za kolikor toliko normalno življenje v naših dolinah. Ta se ne prične pri toplarnah, ampak pri drobnih vsakdanjih stvareh. Pri metanju papirčkov po tleh, urejenih smetnjakih, odpravljenih divjih odlagališčih smeti, zbiranju odpadkov kot koristnega materiala za predelavo itn. Treba je začeti že v šolah. Npr. star papir se ne zbira le zato, da bodo otroci šli na zanimivejši končni izlet, ampak tudi zato, da se ohranijo drevesa v gozdu. Okolica šole se ne čisti zaradi muh učiteljic, ampak za boljše počutje v lepšem okolju. Otroci morajo s tem dihati. Generacije Zasavcev so naravovarstveno zanemarjene. Naj ne bodo takšne tudi sedanje šolarske.
Ekologija se začne že pri majhnih stvareh. Tako so npr. na Dolu, pri Hrastniku sredi vasi postavili zbiralnik stekla. Ljudje so se navadili nanj. Celo tako, da zbiralnik napolnijo, potem pa steklenice odlagajo zraven njega. Ker nikjer ni tistega, ki bi zabojnik izpraznil. Tako sredi vasi leži svinjarija... Na podobne "drobnarije", ki se ponavadi zdijo odgovornim obrobne zadeve, opozarjamo v našem sramotnem stebru. Skušamo prisiliti vse, da pometejo pred pragom. Zasavje se mora znebiti steerotipa, ki vlada v slovenskem prostoru - da je zanemarjeno in umazano težkoindustrijsko središče, obiska in celo vožnje skozenj nevredno. Nekatere lastovke naznanjajo, da temu ni več čisto tako. Od Zasavcev samih pa je odvisno, kdaj bodo ta stereotip razbili.
Marko Planinc
Volitve v državni svet
Slovenski parlament je sestavljen iz državnega zbora (devetdeset profesionalnih poslancev) in državnega sveta (štirideset neprofesionalnih poslancev - svetnikov). Čeprav je teža odločanja v prvem domu, pa državni svet ni zgolj reprezentativno telo. Ne
samo, da daje in pošilja predloge, *
mnenja in zahteve v zadevah iz pristojnosti državnega zbora, ampak lahko zahteva, da državni zbor pred razglasitvijo posameznega zakona še enkrat odloča o njem.
Državni svet sestavljajo:
-	štirje člani delojemalcev (sindikatov),
-	štirje člani delodajalcev (zbornic in združenj),
-	štirje člani predstavnikov kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev,
-	šest članov predstavnikov negospodarskih dejavnosti (univerze, vzgoje in izobraževanja, raziskovalne dejavnosti, kulture in špoTta, zdravstva, socialnega varstva).
Člane državnega sveta bodo volili izvoljeni predstavniki iz posameznih področjih po volilnih zborih (posredniški elektorski, sistem).
/
' Zakon o volitvah za državni svet pa za letošnje volitve prinaša tudi posebna določira. Tako bomo predstavnike lokalnih interesov v državnem svetu letos volili neposredno. Zasavje (Hrastnik, Trbovlje, Zagorje) predstavlja svojo volilno enoto, v kateri se voli en član državnega sveta. Kandidate določijo politične stranke iz volilne enote, skupščine občin in volilci. Izvoljen je tisti kandidatski dobi največ glasov. Gre torej za klasičen večinski sistem.
Božo Marot
Dobili smo pravi denar
S pravim tolarjem smo postali tudi prava država. Trditev sicer ni povsem točna, vendar je blizu resnice. Bankovci so tiskani na domačem papirju, natisnjeni pa so bili v Veliki Britanji. Stoški so znašali okroglih 8 milijonov nemških mark. Bojda imajo bankovci četverno zaščito, pri čemer omenjajo najpomembnejšo; gre za tehniko globokega tiska. Ljudje priznavajo, da so bankovci po domače povedano lepi. Bolj izbrano rečeno pa estetsko oblikovani, kar jih uvršča v sam evropski in svetovni vrh. Slišimo celo, da so ga v nekaterih evropskih deželah že dali za lep zgled, kako je mogoče vendarle izdajati bankovce, ki jih bodo ljudje, radi prijemali in radi z njim plačevali oziroma kupovali.
Vsaka medalja pa ima dve strani. Doslej smo napisali zgolj lepe. Manj lepe so v mnenju, da smo zamudili izredno priložnost za denominacijo tolarja. Vsi, ki tako premišljajo, zatrjujejo, da se denar zamenja vsakih petdeset, pa celo sto in več let. In ker smo pri nas doslej imeli bone kot nadomestila pravega denarja, bi se neizbežno morali dogovorili za pravo razmerje med njimi in novimi, pravimi tolarji. Po domače povedano: nobene potrebe ni bilo po zamenjavi ena proti ena. Resda so nas izvedenci skušali prepričati, da bi nas denominacija dokaj drago stala, saj bi, po njihovih mnenjih in sodbah samo zaokroževanje navzgor povzročilo skoraj tri odstotno inflacijo, tega pa ni prav nihče ne samo dokazal, ampak to niti ni poškušal storiti.
Nič ne pomaga stališče, da utegne slovenski parlament vsak trenutek opraviti denominacijo. Vprašujemo:, čemu že zdaj nismo storili tega, ko je bil najboljši trenutek, ki se nikoli več ne bo ponovil. Če bi sc zanjo odločili, bi znabiti res nekoliko zrasla inflacija, toda koristi od nje bi bile daleč večje. Imeli bi vreden denar, ki bi se lahko kosal tudi z nemško marko. Kajpak ob predpostavki, da bomo kmalu izboljšali gospodarske tokove.
Milan Vidic
Dom čakajočih
Pred blokom sedijo starke. "Gospa," me pokliče ženska na vozičku, "koliko pa je ura?" "Pol petih", rečem in se nasmehnem. "A že?" pravi. Kotički njenih ustnic se povesijo. Verjetno zaman koga pričakuje. Vzpenjam se po stopnicah. Povsod starci. Z berglami, na vozičkih. "Bi mi skuhali kavo?" milo prosi ženska kakšnih sedemdesetih let in mi moli na pol prazen zavitek bar-cafea. "Rada, ampak ne vem, kje," rečem z obžalovanjem. "Tam v kuhinji," pokaže z roko. "Pa smem? Jaz nisem sestra. Tukaj sem na obisku." "Aja," pravi razočarano. Hudo mi je, ker ji ne morem ustreči. Povzpnem se v tretje nadstropje. "O Manja, spet si prišla," se razveseli daljna sorodnica in zajoka. "Mi boš razrezala pomarančo?" prosi, ko se umiri. "Danes ste videti mnogo bolje," ji pravim. "Začeli so me voditi k telovadbi. S prsti na nogah že migam. Čutim jih. Jem že tudi pri mizi. Leva roka pa še nič.” "Saj bo. Počasi. Voljo morate imeti. Vse bo še dobro," jo vzpodbujam in verjamem svojim besedam. "Šarkelj bi jedla. Boš šla k našim in jim naročila, naj mi ga spečejo?" "Bom, seveda bom. Jutri se bom zapeljala s kolesom," ji zagotovim.
Na sosednji postelji leži starka. Ves čas se nemirno preobrača. Govori nerazumljive besede. " Vstopi urejen moški srednjih let. "Sin," šepne sorodnica. Ženska se umiri. Govori pametno in razločno. Kako čudežno moč ima sreča, pomislim. Na drugem koncu sobe drobno bitje preklinja. Glasno, vreščeče. Kot protiutež se s petjem oglasi ženska, ki leži poleg nje. V kotu pri oknu sameva starka in toži: "Če bi jmela mamo, bi bilo vse drugače." Čez pol ure se poslovim. "Boš še prišla? Lepo je, ko dobim obisk." "Bom, seveda bom." Sedem v avto in onemogla zaprem oči. Pravijo, da so sestre skrbne in dobre. Ampak, tole je kljub vsemu kraj, kjer ti že ob obisku nekaj težkega leže na dušo. V tretjem nadstropju domujejo upanje, obup, čakanje. Tam je pribežališče nemočnih in osamljenih. Prav do bolečine me je strah bolezni in starosti.
Manja Goleč
Bone smo zamenjali za denar. Jakopič, Plečnik in Prešeren so zaslužni Slovenci na novih treh tolarskih bankovcih, ki so že v obtoku; preostale obljubljajo do leta 1994, dokler bodo uradno plačilno sredstvo tudi še tolarski boni. Pripravlja pa se tudi bankovec s potretom prve Slovenke Ivane Kobilica - največ bo vreden.
Nas ni zanimalo, koliko ljudje poznajo arhitekta Plečnika, slikarja Jakopiča in ali zna vsak napamet zrecitirati katero Prešernovo pesem, temveč smo jih povprašali, če jim je nov denar všeč in kakšen kruh, mislijo, da jim obeta.
ANDREJA SMAGUR, turistična
referentka iz Zagorja: "Ja, lep denar imamo in dobro, da je takšna menjava kot je, saj se vsi bojimo inflacije. Nisem pa se še lotila pregleda večplastne zaščite o kateri govorijo, kar je tudi dobra plat denarja."
BOGOMIR KAJIN, uslužbenec iz
Zagorja: "Spominja me na nizozemske gouldnc in švicarske franke. Za pogledati je enkraten in mislim, da tudi tako dobro zaščiten, da je med boljšimi v svetu. Že ob dotiku se čuti kvaliteta. Dobro je še, da ni denominacije, ki bi vzpodbujala inflacijo."
Tekst in foto: Petra Radovič
SONJA BENKO, bančna
uslužbenka iz Zagorja: "Pri delu imam opravka s tujim denarjem, a menim, daje naš tolar med najlepšimi v Evropi. Tudi menjava je vzpodbudna. Pod ultravijolično svetlobo sem si pogledala pet plasti zaščite in trdim, da je resnično poseben denar. Lahko bi bil močna konkurenca.”
IGOR IIOLEŠEK, uslužbenec iz Trbovelj: "Mene na videz spominja na marke - ko bi bil vsaj tako stabilen. Menjava je ugodna, a tudi najbolj preprosta: Drugo vprašanje je, če bo tudi koristna. A bodimo optimisti."
POLONA KULUŠIČ,
uslužbenka iz Trbovelj: "Hja, lep že, lep. Kaj pa vreden? Če bo prihodnost z njim obetavna, bomo tudi na podlago ponosni. Sedanja menjava še nič ne pomeni."
MATEJ KAISER, strojnik iz
Hrastnika: "Veste, bankovec za 1000 je ali prevelik ali pa bom moral nabaviti novo denarnico. Upam še, da bo vlada poskrbela ne samo, da se bo obdržal, temveč da bo tudi primerno konkurenčen."
METKA KLANŠEK,dijakinja,iz
Hrastnika: "Zdi se mi zelo barvit, a mi je všeč. Z njim bom rajši kupovala. Da bi ga le imela dovolj."
PENZIONU LONTOVZ
vas vsak dan, razen ponedeljka, postrežemo z:
'00


Borovška 62 64280 KRAHJSKA GORA
te želite predelati krznene izdelke.
Jih prinesite vsako sredo na tržnico
v TRBOVLJAH. _
Telefon: (064) 88 600
Vabimo zaključene družbe.
Ob sobotah in nedeljah vas zabava 8 harmoniko in svnthesizerjem
ANDREJ POTRBIN.
Trgovina z mešanim blagom
Posetje, Trbovlje
7onca Količ
-	Pralni prašek 3kg od 490 SIT dalje, - Testenine 69.80 SIT
-	Toaletni papir 10/1 249.60 SIT, - Trenerke od %90 SIT dalje
-	Ugodno otr. in moške kavbojke cena do 2900 SIT
-	Žarnice 99.80 SIT
Ker Življenje potrebuje varnost .
N
M	HMi (0
*/nic*
NAJVEČJA IN NAJSTAREJŠA SLOVENSKA ZAVAROVALNICA
V NESREČI
NE BOSTE OSTAU SAMI.
ZAVAROVALNICA TRIGLAV d.d. LJUBLJANA
OBMOČNA ENOTA TRBOVLJE TRBOVLJE, Cesta oktoberske revolucije št. 14,
Tfelefon: 0601-21 844, 21 298
mmmmwsèTVEs
HRASTNIK, Cesta F. Kozarja 7, tet 41 755 ZAGORJE, Cesta zmage b.S., tel. 61 450
Konkurenčne cene, bogata izbira in prijazna postrežba v samopostrežni
trgovini z mešanim blagom
61420 Trbovlje, Šuštarjeva 42 tel.: (0601) 24 350
ODPRTO:
NON-STOP od 7.00 do 19.00
ob nedeljah in praznikih od 8.00 do 12.00
"Moj sosed je videl medveda na Blatah," mi je zaupal zadnjič sedmošolec Dejan, ki me vedno seznanja z novicami iz Novega Dola. "Ne bo držalo, Dejan, kolikor vem, so ga videli na Kopitniku - to je pa čisto na drugem koncu," odgovarjam precej neprepričljivo, saj se za govorice nisem zanimala.
Ko se v uredništvu pogovarjamo, da bi bilo treba primer raziskati, se oči uprejo vame in jaz se razveselim. Bom vsaj lahko Dejanu povedala kaj bolj konkretnega. Imeti intervju z medvedom ni ravno varna zadeva, zato se odločim za informacije pri tistih, ki so ga videli ali o njem kaj več vedo.
"Lovci so opazili sledi že pred prvim srečanjem v živo," pripoveduje Jože Drgan." Maks Učakar z Dola je videl izruvane panje in obrnjene velike kamne, kjer si je medved iskal hrano. To je povedal le ženi, saj mu drugi tako ne bi verjeli...” Sicer pa Jože Drgan pravi, da so lovci zaznali medvedje sledi že letos spomladi na področju Rimskih Toplic, Širja, Straž, Bab nad Rečico, oz. Breznim. "Ni pa rečeno, da je medved, ki se sprehaja zadnje tedne po Kopitniku, Gorah in Krnicah, isti."
Zgodba se začne lepega septemberskega dne, ko se odpravijo trije lovci z Dola nad smo: Lojze Gajšek, Vili Vidmar in Gorazd Hauptman. Postavijo se vsak na svoje mesto in potrpežljivo čakajo. Naenkrat Gorazd zasliši lomastenje. Deset metrov pred sabo zagleda medveda, ki se postavi na zadnje noge. Gorazd avtomatično pripravi puško za strel, takrat pa kosmatinec zabrunda in odhlača v goščavo. Ko so se kasneje pogovarjali o tej reakciji, so bili mnenja, da ni bila najboljša. S strelom bi medveda le razdražil, razen če bi zadel točno pod čelo.
Če že ne bi verjeli obema pričama, ki sta našla prestrašenega kolega, zadevo potrjuje še Jože Drgan, ki je šel pogledat odtise medvedje šape v kolovozu proti kopitniškim skalam in sledi na jablani. "Sicer pa bi bilo bolje, da ga ne bi videl," pravi 43-letni Gorazd Hauptman. "Dogodek moram
Ivo Alauf, predsednik LD Dol:
"Leta 1991 so dopolnili lovske smernice v Sloveniji, po katerih je medved zaščiten. Za odstrel je planiran le v nekaterih gojitvenih področjih v določenem času. Namen zaščite je, da bi se medved spet naselil tam, kjer je včasih fje Uvel - predvsem na Koroško. Če bi "naš" medved povzročil kakršnokoli škodo, naj jo posamezniki prijavijo na občino. Republiška lovska zveza bo vse povrnila."
opisovati po dvajsetkrat na dan, na koncu pa mi še ne verjamejo..." Pa še vzdevek Grizli se mu lahko obdrži.
. Lovci so seveda takoj reagirali in postavili opozorilne table na vseh križiščih cest tega področja: Pozor - medved v lovišču. Grafiti segajo s svojimi dolgimi prsti tudi v svetišče gozda - pojavljajo-se novi in novi pripisi. Na primer: Medved v lovišču, jagri v sklonišču.
Kmetje se ne vznemirjajo. "Saj to je miroljubna žival in ne napada, če ni ogrožena. Na domačijah imamo pse, ki bi nas opozorili, če bi se nam približal. Sicer pa sem mu pripravila malo medu, če bi se odločil za obisk... Res ne utegnemo razmišljati o njem. Spominjajo nas v dolini, ko nas preplašeni sprašujejo, če smo ga že videli..."
Zadnji ga je videl prejšnji torek Boris Doberšek iz Krnic nad Hrastnikom, ko seje ravno zjutraj vračal iz službe. Kakih tristo metrov je vozil za njim v varni razdalji, potem pa je vzemirljivi spremljevalec zavil desno. Tamkajšni otroci so malo preplašeni, zato jih starši vozijo v šolo z avtom.
In še osebna izkaznica našega medveda: velik približno 170 cm, težak od 80 - 100 kg, kondicija odlična - v eni noči lahko prehodi tudi 40 km - star manj kot dve leti. Le taki mladiči imajo namreč navado, da zapustijo družino in sé navadno tudi vrnejo. Razen, če se ni odločil izkoristiti naše ozemlje za prehod preko meje. Lovci pravijo, da bo tukaj prespal zimo, če nas v oktobru ne bo zapustil.
Previdnost torej ni odveč. Gobarji pravijo, da se bolj ozirajo okrog sebe kot prejšna leta. Tudi sama priznam, da ne uberem krajše, samotne poti, kadar jo mahnem v Gore. Čeprav mi je medo simpatičen. Vsaj eden, ki se Zasavju ni izognil.
Fanči Moljk Foto: Branko Klančar
Prva oktobrska sobota je. V dvorani Poslovno - stanovanjske stavbe v Hrastniku vlada napeto vzdušje. Prišla sem malo prej, ker me je Lado Debelak sp.et prosil za vodenje kulturnega programa.
Počasi se zbirajo. Prihajajo v skupinah in iščejo najboljše prostore. Nekam vznemirjeni So. Pozdravljajo se. Navdušeno, presenečeno, kot bi hoteli reči: "Glej ga no, tudi ti si prišel?" Napeto poslušajo govornike, ploskajo pevcem in pevkam, ki so približno njihovih let, uživajo ob plesu mladih, ob citrah, recitacijah in harmoniki. Po končanem kulturnem sporedu je v dvorani še bolj živahno. Natakarice nosijo vino, radensko in klobase. Urne upokojenke ponujajo srečke. Vsaka zadene. Roke segajo v denarnice. Morda pa tista jabolka čakajo prav nanje. Ali pa koš? Kdo ve? Pred prostorom, kjer Frido, Tinko in Silva izročajo dobitke, je dolga vrsta. "Na," pravi upokojenec, ki zadene Štefan in kozarce, "še sam hudič ve, da ga rad pijem!"
Prisedem k Ivanki Šerbak Medved, pevovodkinji. Ne more mimo zborovskega petja. "Veš," mi reče, "če bi iskala dodatni zaslužek, prav gotovo ne bi vodila zbora. Na uro mi plačajo ravno za kepico sladoleda." "Pelinovega?" pravim grenko. "Pusti to," se zasmeje, "dobra volja na vajah je najlepše plačilo."
"A vi ste šli pa po dobitek za Dragarja," me vpraša nasmejana obiskovalka, ko me zagleda z gumijastimi škornji v roki. "Saj je moj oče!" "Res? Kako dobro se drži! Jih mora imeti..." "Osemdeset," jo prehitim. ”Pa še kar vodi zbor... Lepo,” doda.
se ji zasvetijo. Od daleč mi maha dobrovoljec Jože Čeč. Danes je prišel z ženo. Že lep čas je upokojen, pa še vedno rad poprime za vsako delo. Zdrav je in močan. "Jaz delam s srcem in za denar," se široko zasmeje. "Je treba. Moja Mimi je šporhet gospodinja in poštar prinese samo eno pokojnino."
Ivanka in Karli Grčar ne zamudita nobenega plesa. "Dvainštirideset let sva poročena," pravi Ivanka. "In vedno bolj rada se imava," pristavi njen mož in jo nežno stisne k sebi. Kako srečen par, pomislim.
Ura je pol osmih. Frido Mlinar, z vsem srcem predan društvu, mi pravi: "Kaj bi rada?" "Srečke. "Dobitkov je zmanjkalo. Jabolka ti je odnesel župan!" "Pa nič," se zasmejem in grem k pevcem.
»
Z Milanom Simerlom, predsednikom Društva upokojencev, sva stara znanca. "Slišim, da si več v hribih kot v dolini”," se pošalim. "Ti, pa smo res veliko prehodili. Vsako sredo smo kam šli. Mene je nekaj zvilo, pa nisem šel za tri dni na Pohorje. Zdaj imamo pavzo, pozimi se bo pa spet začelo." Precej vnetih planincev se je zbralo. Društvo jim plača vožnjo, za ostalo pa poskrbijo sami. Treba je imeti le polne nahrbtnike, zdrave noge in dobro voljo.
f
Ko hitim pò hodnika, srečam sedemdesetletnika Maksa Laznika, predsednika stanovanjske komisije. Šest let je vdovec. Sam si kuha, pere. "Pa si ne bi našli nove žene?" ga vprašam. "O, raci. Veste, saj nisem zahteven. Le poštena bi morala bit ii" grenko zategne.
Med obiskovalci zagledam Štefko Šivec. Pred dvema mesecema ji je umrl mož, ki je bil petnajst let na invalidskem vozičku. "Kako ste?" jo vprašam. "Če lahko delam, sem zadovoljni. Kadar pa mi ponagajata revma in pritisk, sem vsa nesrečna." Čedna je kljub črnini. "Veste, pravijo, da moram v družbo. Pa saj mi je res lepo med ljudmi,” se nasmehne in oči
Planinci - veterani na enem izmed pohodov.
Jože Peteline, ki je dolga leta skrbel za bolno ženo, je razpoložen. "Kako je v novem zakonu, Jože?” ga podražim. "Kdo pa pravi, da sem poročen?" "Mili glas po telefonu," pravim. "Ja. Nobeden ne ve, kaj je to, če se moraš kar čez noč naučiti kuhati, pospravljati, prati. V dom je pa nisem hotel dati. To pa ne. Preden je umrla, mi je rekla, katero naj vzamem. Ja. Pa je dobro izbrala. Pridno. Tako sem zadovoljen."
Zapojemo: Kaj bi te vprašal, dekle ti, kje si dobila te oči, take, ki imajo čudno moč, gledal bi vanje dan in noč...
Z očetom odhajava. Zabava bo trajala pozno v noč. Upokojenci bodo pozabili na bolezni, ki jih tarejo. Naklepetali se bodo, naplesali, smeh bo še dolgo polnil dvorano. Najboljše zdravilo za vse je dobra družba. Predsednik Zveze društev upokojencev Janez Erjavec je v svojem govoru dejal: "Vedno bolj rabimo drug drugega."
Manja Goleč .
Foto: Boža Mlinar
C- ENTER Jošt
d.o.o.
import export
mmm^-
m mmmm> m mmì>
(Madtmatek tl; UboMN
M
MALOPRODAJA:
>	KOLODVORSKA 17,
TRBOVLJE (Sušnik)
>	PRODAJNI CENTER,
Trg revolucije 26 (Kupola)
>	POSLOVALNICA HRASTNIK,
Aleša Kaplje 6
EUROTRADE
TEHNIČNA TRGOVINA &
POSREDNIŠTVO
Prešernova 37, 61410 Zagorje, tel.: 61 575
VAM NUDI:
satelitske antene že od 43.000 SIT dalje videorekorderje od 37.000 SIT dalje telefone od 4.980 SIT dalje glasbene stolpe od 16.000 SIT dalje avtoakustiko TV sprejemnike HI-FI komponente
drobne gospodinjske aparate	i
znanih proizvajalcev	M
PRODAJAMO	Jk
L NA OBROKE
ODPRTO:	mg I
ob delavnikih od 15.30 do 19.30,	|g5
ob sn.jx.Lih od 9.00 do 13.00

magros
..MiBiiimi m m..	^ J" mi.i.n
V v
d.o.o.

s..
NUDIMO VSE VRSTE
ALKOHOLNIH IN BREZALKOHOLNIH PIJAČ
!!!!!!!!!!
DELOVNI ČAS:
8.00 -12.00 in od 14.00 -18.00 tel: (0601) 61-256

Hi
MAGROS d.o.o. SELO 5
61410 Zagorje ob Savi (pri Ribniku)
MAČEK
Ko se peljete iz Zasavja proti Trojanam, se na vrhu Trojanskega klanca odcepi cesta v smeri Čemšeniške planine - Čemšenika. Le en kilometer od križišča na tej cesti leži vas Šentgotard, kjer se nahaja GOSTIŠČE MAČEK. V lepi, še neokrnjeni naravi boste lahko preživeli prijeten dan, v gostišču pa vas bomo postregli z bogato, izbrano hrano. Gostišče je urejeno z 50 sedeži v restavraciji in 70 sedeži v posebni sobi, primerni za svatbe in ostala srečanja (seminarje). V dvo in troposteljnih sobah, opremljenih s tuši, \VC - ji in teraso, pa lahko preživite tudi več dni skupaj.
Ob sobotah igrajo v našem Gostišču različne skupine, s prijetno glasbo za uho in plesalce.
Vse potrebne informacije po telefonu (061) 733-040

• CE
V SEVITiOTAED ,
IZLAKE	• <3osdMC MAČEK
vljudno vas vabi kolektiv GOSTIŠČA Maček
Na vlaku proti Bombayu sva z Zdenko izvedela, daje nedaleč od mesta (štiri ure vožnje z vlakom) center za Vipassana meditacijo in sklenila, da si pobliže ogledava te zadeve. Ko sva prispela v Igatpuri, so nama domačini pokazali pot do ašrama, ki je kraljeval na hribu nad mestom. Po naše bi bila približna beseda za ašram samostan. Vipassana akademy je ašram, ki človeka uči, da se da z velikimi odpovedovanji doseči srečno in človeka vredno življeje. Pogoj: meditant mora to zdržati do konca, oziroma, živeti po vseh pravilih Vipassana naukov do konca življenja. Desetdnevni začetni tečaj se je pričel naslednji dan, a žal ni bilo več prostora. Naslednji dan sem spoznal lokalnega frajerja Satish Patila, ki nama je po vezah uredil, da sva bila sprejeta.
Na tečaju nas je bilo okrog sto moških in petdeset žensk iz celega sveta: Avstralije, Nemčije, Francije, Japonske, Amerike, Anglije, Tibeta, dva iz Slovenije, največ Indijcev (srednje in višje kaste). Moški smo bili strogo ločeni od žensk. Po ašramu so bile poti za sprehode in meditacijo ločene, menza za prehrano je bila deljena, da o spalnih paviljonih ne govorim. Tako ni v teh desetdnevnih seansah prihajalo,do nikakršnih medsebojnih kontaktov. Vse dni je bilo prepovedano pogovarjanje med seboj, povsod je vladala tišina, le ptice so žvrgolcle. Prepovedano je bilo vsako branje, pisanje pisem, fotografiranje, pitje, kajenje in ukvarjanje s seksualnimi dejavnostmi. Skratka, groza!
barometru lezlo proti 38 stopinjam. Ko sem se pred popoldanskim meditiranjem tuširal, sem kar moker šel proti hali in že po dvominutni hoji sem bil suh in ponovno žejen. V Indiji resnično spoznaš vročino in žejo. Hrana, ki smo jo jedli, je bila strogo vegetarijanska in obroki so zadostovali le za preživetje. Kar smo dobili, je bilo higiensko in pkusno pripravljeno. Za zajtrk smo ponavadi dobili skodelico riža (rumene ali bele barve), včasih popražen riž, ki si ga zalil z mlekom, kozarec čaja in sadje v obliki banane ali pomaranče. Kosilo je bilo sestavljeno - uganili ste, jz riža, nekaj zelenjavne omake, indijske mešane solate brez olja ali kisa z veliko kumine, včasih sem med zelenjavo odkril celo kuhan krompir in fižol, na koncu pa si dobil še dva kosa indijskega kruha chopati. Večerja je bila podobna zajtrku, le da smo namesto čaja ali mleka dobili limonado (naravno). Vsi obroki so bili shujševalnega značaja. Občutek sitosti sem dobil z velikimi količinami vode, ki jo je bilo na vso srečo dovolj.
Vse menda zato, da si sc lahko maksimalno koncentriral na meditiranje in možgani niso imeli časa ukvarjati s posvetnimi stvarmi. Cilj meditiranja je v'tem, da v zbranosti in koncentraciji odstranimo iz misli slabe ideje, sanje in želje preteklosti, sedanjosti in prihodnosti ter začnemo realno, pozitivno in brez sovraštva delovati na okolico, prijatelje, ljudi. Na dan smo meditirali efektivno dvanajst ur, od tega trikrat na dan po eno uro tako, da nisi premaknil nobenega dela telesa. Pri meditiranju sem moral vseskozi pravilno dihati skozi nos in misli usmerjati stran od bolezni, vročine, krčev in drugih napadov zlobnih misli, kot da vse to sploh ne obstaja, ampak je vse to le plod moje pameti in možganov. Zelo zanimivo!
Vstajali smo ob štirih zjutraj (po našem času ob enajstih zvečer) in do pol sedmih v popolni tišini in zbranosti pričenjali dan po sledečem urniku: 4,30 - 6,30 skupinska meditacija; 6,30 - '8,00 zajtrk, umivanje, priprava; 8,00 -9,00 meditacija brez spremembe položaja; 9,00 -11,45 skupinska meditacija; 12,00 - 13,00 kosilo in počitek; 13,00-14,30 skupinska meditacija, 14,30-15,30 meditacija brez spremembe položaja; 15,30 - 17,(M) skupinska meditacija; 17,00 - 18,00 večerja; 18,00 - 19,00 meditacija brez spremembe položaja; 19,00 - 21,00 skupinska meditacija in ra/laga dela za naslednji dan.
V sobi nas je spalo dvajset, nad posteljami smo imeli obešene mreže proti komarjem. Tako smo lahko spali brc/, rjuh, saj je bila vročina ponoči vseskozi okrog 30 stopinj C. čez dan pa je srebro v
V Indiji nisem videl debelih ljudi, ki so se ukvarjali z jogo ali meditacijo; menda suh človek lažje pride skozi ozka vrata v drugo življenje? Ob zaključku desetnevnega tečaja nas je počastil z obiskom duhovni oče in ustanovitelj teh ašramov Shri S.N. Gocnka, ki se bliža osemdesetim, a je še ves čil in zdrav. Ko je zadnji dan sam vodil meditiranje in razlago o svetovni ljubezni in spoštovanju med ljudmi, so se indijski tečajniki metali pod njegove noge in poljubljali tla pod nogami učitelja. Ko je odhajal v svojo rezidenco, so ga s petjem spremljali celo pot. Mogočni in veličastni občutki, ko začutiš v zraku vibracije iskrene ljubezni in spoštovanja!
S posredovanjem mojega učitelja Ida Polacka iz Kanade sva zadnje ure desetdnevnega tečaja z Zdenko dobila dovoljenje, da v rezidenci za nekaj minut obiščeva in napraviva intervju s Shri Gocnko. Intervju je potekal v sproščenem ozračju z obilo smeha, tako da sem bil malce presenečen, kako pozitivno zrači Gocnka na ljudi okrog sebe.
Vsa premagovanja, muke in trpljenje telesa in psihe v ašramu so že pozabljena, ostali so samo lepi spomini in zavest, da včasih ni dovolj z;i srečo stimo denar, ampak zgolj zdravo in čisto življenje! Indijci v smehu pravijo, da imajo v Indiji toliko verstev, ašramov in meditacij, kolikor je Indijcev samih. Vzeti Indiji vero, bi bilo isto, kot jim vzeti vodo ali zrak - ne bi mogli preživeti. Resnično je v Indiji vera hrana lačnih in ubogih ljudi, ker jim ostaja včasih le še to!
Tekst in foto: Peter Brečko

UR8AN
KODER
Španski
DENAR
AMERIŠKI PISATE.LJ ZNANSTVENIH DEL (ISAAC)
MESTO V ITALIJI
REKA V AVSTRIJI (ANIZA)

SLA?
SAVINJE
PEVKA
VRČKOVNIK
IVAN
TAVČAR
AM.PISATELJ IN DRAMATIK (ELMER)
NEON
ORANJE
MESTO V FRANCIJI
STARO MESTO NA KRETI
ORELV GERMANSKI MITOLOGIJI
ROBERT
TAYLOR
GLEDALIŠKA IGRA RESNEGA ZNAČAJA
GLAS,
ZVOK
ORGAN
VOHA
FRANCOSKI
SLIKAR
(MAURICE)
POVRTNINA
TV VODITELJICA (OLGA)
NEKDANJE IME PORTU GALSKE POSESTI MACAO
PUSTO-
LOVEC
KLOP,
PRŠICA
DIVJA IN AK-VARIJSKA RASTLINA
STEKLENA CEVKA ZA KEMIJSKE POIZKUSE
TELUR
NJORKA
MESTO J SVICI
STARO LJUDSTVO N AD ČRNIM MORJEM
VOJAKI NA TANKU
NANAŠANJE 3ARVE V DEBELIH PLASTEH (V SLIKARSTVU)
SADNO
DREVO
KOSITER
HLOD
ZNAČILNA
RUSKA
VPREGA
VRSTA, RED. RAZPORED
MUSLI-
MANSTVO
STARO ME STO V BABILONIJI

ITALIJANSKI PESNIK POLITIČNA EPOV (GIOVANNI)
ALBERT
Einstein
STARO-
RIMSKI
PESNIK
VENO
TAUFER
FRANCOSKI
SLIKAR
DEGAS
NIKOLAJ
Pirnat
TVEGANA
NAPOVED
AMERIŠKI
FILMSKI
IGRALEC
ARKIN
REKA V SRBIJI
IME RENA NA NIZOZEMSKEM
NORČIJA,
SALJIVKA
reflektor,
SOJNIK
LOJZE
ROZMAN
TISKARSKI PRENOS NA PAPIR
REKA V IANDŽVRU
NEMŠKI
FILOZOF
(GEORG)
PREROK V IZRAELU
TOMAŽ
DOMICELJ
DRSALKA
MAŠKOVA
ANTON
INGOLIČ
NEMŠKI
SKLADATELJ
(PETER)
PLODOVITA
SLOVENSKA
PISATE-
LJICA
(PAVLINA)
GOROVJE V JUGOZAHODNI NEMČIJI
CESTNO
VOZILO
MESTO V VESTFALIJI V NEMČIJI
OBLASTNIK,
vladar
ITALIJANSKA RTV
! AVTOR:
I KARLI DREMEL
Nagradna križanka
Rešitev nagradne križanke pošljite do 15.10. 1992 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta zmage 33, 61410 Zagorje ob Savi s pripisom "Nagradna križanka" (fotokopij ne upcfštevamo).
Nagrade, ki vas čakajo:
1.	nagrada: video kaseta Koktajli in mešanje pijač
2.	nagrada: moške spodnje hlače, Astik d.o.o.
3.	nagrada: sobni copati
4.	nagrada: kilogram Sala-murina
5.	nagrada: komplet kozarcev Union
Izžrebanci nagradne križanke 16/92:
1.	nagrada: Buteljka - vrhunsko vino: Hedvika Petark-ovič, Zidani most 29b
2.	nagrada: Moške spodnje hlače - Astik: Itojan Ilace, Kidričeva 2a, Zagorje
3.	nagrada: kilogram Sala-murina: Franc Košič, Novi doni 46, Trbovlje
4.	nagrada: komplet kozarcev Union: Milan Artnak, Kešetovo 10, Trbovlje
5.	nagrada: kapa Zasavca: Marta Rajkovača, Zagrebška 15, Novo mesto
Vsem izžrebancem čestitamo. Nagrade lahko dvignejo na uredništvu časopisa Zasavc, C. zmage 33, Zagorje, do 15. oktobra 1992.
Rešitev nagradne križanke 16/92
SKLEP, ATLANT, ALE-MAN, RAKEV, RAE, TESNIERE, ŠTUDENTKA, LAR, MISS:ZASAVJA, TK, ULAN, ZG, JURGENS, AKA, TOR, AFEIRON, NERC, ERA, ŠLIBAR, RD, IVO:BAN, AES, TAPIR, CEMENT, NIKO, IKO, ATE, B, NOSTROMO, TEMA, LOGATEC, EMIL, RAN, APELES, ID A:LUPINO, ŽIRANT, KARANTENA
Mladim Zasavcem
V teh dneh se teden otroka že izteka. Pišite, kako ste ga preživeli. Radi bi izvedeli, kdo je zmagal na prireditvah Korajža velja, ko ste se na šoli preizkušali v petju ali igranju na instrument. Kako so vam ugajali filmi, ki ste jih gledali, o čem ste ta teden razmišljali, se pogovarjali... Veseli bomo tudi fotografij, če jih boste poslali tako kot četrtošolci z OŠ Ivana Cankarja iz Trbovelj in Karmen iz Zagorja. Karmen se sicer bolj malo vidi, pa še naslova ni napisala.
Zanima nas tudi, kaj se dogaja na vaši šoli. Iz Hrastnika že poročajo o prvih uspehih interesne dejavnosti. Pa povabila šestošolcev z Marnega ne prezrite. ,
Tekmovanje modelarjev v Radečah
26. septembra je Klub mladih tehnikov iz Radeč organiziral tekmovanje modelarjev z motornimi čolni. Najuspešnejša je bila ekipa sedmošolcev iz Hrastnika - Marko Jamšek, Boštjan Pečnik in Tadej Dušak. Tudi med posamezniki sc je izkazal Hrastničan - Tadej Dušak. Modelarje že vrsto let vodi Niko Skočir.
F.M.
Tekmovanje s kolesi BMX na Marnem
Šestošolci z Marnega nad Dolom in bližnjih Brdc so v tem tednu končali BMX progo na Kovačevem plazu. Dokler bo še lepo vreme, bodo organizirali tekmovanje vsako nedeljo popoldne od 15. ure dalje. Vabijo vse Zasavce, ki imajo radi ta šport, da se jim pridružite. Tisti, ki ne poznate terena, pridite od 14,30 do 14,45 do motela na Marnem, kjer vas bodo čakali mladi kaskaderji. Če vas še kaj zanima, pokličite Mirka Gabriča na telefon 0601-42-246.
F.M.
Izlet na Voje
Drugo polovico avgusta smo letovali v Bohinjski Bistrici. Kopali smo se v jezeru in obiskovali hribe: Vogar, Uskovnico, Črno prst. Šli smo tudi na Voje, od koder je ta posnetek. Na sliki sva z bratom Danijelom.
Prvič na Triglavu
Pot na ,Triglav je bila zelo naporna. Zelo se mi je vrtelo od vzpenjanja in višine. Na vrhu me je bratranec krstil pri Aljaževem stolpu. Imeli smo zelo lepo vreme. Ko smo se vračali, je zelo drčalo. Domov smo prišli drugi dan.-
Špela Pavli, Trbovlje 4.b
To sem jaz
V šoli nas je slikal fotograf. Obiskujem 4.b razred. Moja učiteljica je Kristina Hribar, kije zelo prijazna. Rada hodim v šolo, saj pregovor pravi: Kdor zna, več velja.
Tjaša Zamuda, Trbovlje 4.b
Učim se igrati harmoniko
V šoli plešem pri folklori, v glasbeni šoli pa se učim na harmoniko. ' Uči me Marjan Knez, ki igra pri ansamblu Slovenija. Igram že tri leta in to dvakrat na teden. Vadim pa vsak dan pol ure. Tudi sestra se uči igrati harmoniko.
Nina Cestnik, Trbovlje 4.b
Na Dolah pri Litiji
Na Dole se od peljemo-z avtom. Tam je doma mamina sestra z družino. Imajo lepo hišo v cvetju. Imajo veliko kmetijo, zato jim radi pomagamo pri delu. Dela nikoli ne zmanjka. Uživamo v svežem zraku, ki ga v Trbovljah nimamo.
Metka Lojen, Trbovlje 4.h
Karmen Juvan, Zagorje
V soboto, 27. septembra 1992 je bil na bazenu hotela Medijske Toplice koncert skupine Sokoli. Kot predskupini sta publiko ogrevali Delirium iz Kopra in Strom-rauber iz Zasavja.
Fešto so odprli Stromrauberji, ki so po karakterističnih začetnih težavah z ozvočenjem presenetljivo dobro odigrali priredbe pesmi znanih tujih in domačih bendov od Gunsn Roses pa do Pankrtov. Fantje se niso niti najmanj zmedli, ko so‘ doživeli "Stage Diving" (kar naj bi pomenilo "uletavanje publike na oder"), igrali so naprej, kot da bi ji takšne stvari spremljale na vsakem koncertu. Na žalost nam niso predstavili nobenega svojega komada, na žalost pravim zato, ker. bi pri publiki zagotovo naleteli na odobravanje in pohvale, če bi ga izpilili kot prej omenjene priredbe. Skratka skupina Stromrauber je zelo prijetno presenetila.
Še večje presenečenje so bili fantje iz Deliriuma. Pri nas neznana skupina ima pred seboj nadvse zanimivo prihodnost. Tuje pesmi so odigrali profesionalno, vmes so zašibali tudi kakšen svoj štikelc. V njihovih pesmih lahko zasledimo pravo mešanico glasbenih zvrsti od rocka, punka, hc'avy metala pa do speed metala. Povprečen Slovenec bi se ob tem naštevanju verjetno prijel za glavo, vendar je z besedami precej težko in zamudno drugače opisati njihovsoundin ritem. Ni -
kakor ne smete mislili, da so pesmi benda Delirium navadno žaganje, saj Vsebujejo čisto lepo melodijo. Za Delirium bomo zato p^vsej verjetnosti še slišali.
Malo po deseti uri je končno napočil težko pričakovani trenutek. Na odru so se pojavili Sokoli in odprli svoj show s komadom iz njihovega prvega albuma. Predskupini sta publiko ravno prav ogreli in atmosfera je bila na vrhuncu. Sokoli so še enkrat dokazali, da so odlični improvizatorji. V tem kontekstu smo slišali pesmico "Osmi dan” skupine Pankrti z enkratnim koncertnim blues uvodom. Zasavska publika je lahko ob glasbi videla tudi čisto tapravo "šutko". To je stil plesa, ki sc je razvil skupaj s punkom in le malokateri redar v slovenskih diskotekah ga zna razlikovati od uverture v pretep. Koncert so precej popestrili tudi lokalni motoristi, ki so se pred oder pripeljali ob peklenskih ril ih kitare na svojih jeklenih konjičkih in malce razredčili kisik v ozračju.
Na žalost pa je na drugi del nastopa Sokolov pritiskalo bolj morbidno ozračje. Izvedelo se je, da je na Trojanah v prometni nesreči umrl mladenič iz Izlak. Peter Lovšin je to v uvodu tudi uradno povedal in mu posvetil eno pesem. Če obstajajo nebesa, so se zagotovo napolnila z /.voki rock and rolla in naznanila prihod še ene mlade duše z. Izlak, ki jo je usoda kruto iztrgala iz avtomobila.
Stromrauberji.	Foto: B.K.
Sokoli so svoj show zaključili po treh bisih s komadom "Moja mama je strela" in obiskovalci so sc razšli. Murphy jo je tokrat pošteno zagodel organizatorjem in upam, da jim to ne bo vzelo entuzijazma za druge koncerte.
Tonimy Pucelj
Skoraj takrat, ko sta noč in dan enako dolga, sonce stopi v znamenje tehtnice, koledarsko pravo jesen pa zaznamuje sv. Mihael, ki "duše vaga" in se topel del leta konča, se nam v spomin prikliče v liverpoolski noči - 9. oktobra 1940- vzniklo ime Johna Lennona.
Poet, naiven muzikant, izveden sanjač, ki sc ga najraje spominjamo od z. leta 1960 osnovano kultno skupino The Beatles. Taisti seveda, ki sc je spomnil mirovnih parol, ljubitelj litografskega slikanja, eksperimentator, hipnotiziran z. rock n rollom, instiktivni poznavatclj potrebnih sprememb in novih idej oziroma na kratko: očitno je, da je še vedno zunaj dosega naših znanj razvozlati fenomen, ki je-nesporno povezan z neponovljivo glasbeno produkcijo, ki je s pojavom bcatlomanijc dreznila naravnost v kolektivno podzavest svojega časa in jo je taista zavest tudi spravila iz. želodca tega sveta.
Verjetno za glasbenike ni malo, če so njihove skladbe aktualne tudi 30 ali več let pozneje. Da na novo navdihujejo nešteto vz.nikujočih skupin in tistih, ki si še upajo na lak način preseči realnost. Oziroma to storijo na enkraten način v pravem trenutku in se tako zapišejo v spomin sveta. A vsaka stvar ima svoj čas in ime Johna Lennona je danes še kitko drugače prisotno. Tisto, kar ni razvozlalo njegovo življenje, je pojasnila njegova smrt. Dejstvo je le, da je glasbe toliko, da bi lahko zapolnili nekaj večerov, /a sličen večer smo sc pred leti v Zagorju že spomnili in ugotovili, da je bil John Lennon pravzaprav najbolj zanimiv že - ko je mrmral.
l'etra Radovič
Hot,hot,hot
Nove kasete
ZKP RTV SLOVENIJA:
. SKUPINA BIG BEN
NAJVEČJI USPEHI
. MELODIJE MORJA IN SONCA92 - RAZNI IZVAJALCI
. NAJVEČJI USPEHI MELODIJ MORJA IN SONCA
RAZNI IZVAJALCI
. PETER PAN . RDEČI BARON . FANTJE Z VSEH VETROV . HENČEK
S prihodnjo številko se v našo rubriko spet vrača horoskop. Za vas bo v zvezde gledala temnolasa astrologinja orientalskega porekla Saška.
Zasavska skupina Stromrauber je Stanala čisto zares. Baje imajo v bližnji prihodnosti dogovorjenih kar nekaj nastopov. Upajmo, da bodo tudi takrat vsaj tako dobri, kot so bili na Izlakah.
Razpadel je duo Trbovca. To je še en dokaz več, da so metamorfoze na glasbenem področju nekaj čisto vsakdanjega.
Agent L.t.d., nekomercialna skupina z enim demo posnetkom (Mehanična žival) je v fazi zimskega spanja. Nekako ne najdejo pravih sponzorjev, ki bi jim omogočili posneti kaseto. Zato so pa bili vsi na koncertu Stromraubcr-jev, Dcliriuma in Sokolov. Med publiko.
V nasledji številki boste lahko prebrali intervju z eno od legend slov-enskeka rocka in punka Petrom Lovšinom.
T.I\
Glasbena prijateljica
Kadar'govorimo o računalnikih v » zvezi z glasbo, nekateri najprej pomislite na Jean Michael Jarrea ali Mika Oldfielda, spet drugi pa na različna semplanja in podobne "izposoje" iz že napisanih komadov s pomočjo računalnikov in podobnih zadev. Toda naš gost, Simon Hrastelj iz Trbovelj, uporablja zvezo računalnik - glasba na malo drugačen način. Obiskal sem ga na domu in ga našel pri delu.
"Pred kakšnimi petimi leti so prišli na trg računalniki, katerih razmerje cena - zmogljivost je bila sprejemljiva tudi zame. Vendar sem si šele pred kratkim lahko privoščil amigo 500 z vso dodatno opremo, ki jo bom še razširili," je povedal.
Najbolj sem bil seveda "firbčen” za kaj uporablja svojo prijateljico ( za nepoučene: amiga pomeni prijateljica). "Svojčas," je dejal, "sem igral kitaro pri skupini, ki je na žalost ni več. Doma pa še vedno rad zaigram in ker me zanima, kako to zveni ob spremljavi, si jo sprogramiram in napišem na računalnik. Predvsem ritem in bas."
Komponiranje torej. Simon: "Ja, včasih že napišem kaj malega. Ostalo bo prišlo s prakso. Zaenkrat še ne razmišljam o tem, pa tudi tehnične možnosti so še prešibke. Ne vem pa, kako bo v prihodnje," pravi one man band Simon.
Potem sva poslušala ritme in sobranja. Simonov stil glasbe je v glavnem rock z vsemi svojimi vrstami in podvrstami. Zanimivo ga je opazovati prid delu in poslušati rezultate lega dela.
Ob koncu je povedal še to, da bi bil zelo zadovoljen, če bi se mu oglasila kakšna sorodna duša, da bi si izmen-jlala izkušnje. Torej povabilo tistim, ki sc zanimajo za povezavo računalnikov z glasbo, naj se povežejo z našim današnjim glasbenim gostom. Prav gotovo bo pogovor koristen za vse.
Ritem in melodija Ritma
V Trbovljah se je pred tremi tedni odprla diskoteka Ritmo, ki je zaenkrat odprta samo ob petkih od 20. do 2. ure zjutraj. Takrat sem na klepet ob kavici povabil fanta, odgovornega za vso tamkajšnje glasbeno dogajanje.
Luka Pišljar, mladenič za mešalno mizo v diskoteki Ritmo, mi je zatrdil, da vrti čisto vse zvrsti glasbe od rocka do techna. "Poglej, zadnjič sem vrtel samo kakšne pol ure svojega izbora, ostalo so bile vse glasbene želje". To so bili nje: govi neizpodbitni argumenti.
Ko je opisoval Ritmo, je Luka začel takole: "Ta disko se je odprl zato, da bi zasavska mladina, predvsem mladina, imela kam iti. Zaradi tesnejšega stika s publiko, si le-ta i zbere 1 estvico najboljših skladb takole: ob vstopu glasujejo med ponujenimi komadi in predlagajo svoje najljubše pesmi. Tiste ki dobijo več glasov pač bolj vrtim skupaj s hiti, na-katere trenutno plešejo po svetu.”
Glasbeno tehnična oprema diskoteke ni nič posebnega, vendar trije kasetofoni, dva CD-ja in gramofon zaenkrat še zadostujejo. Tudi lightshow je standarden, trenutno brez stroboskopa (tista močna, utripajoča luč, ki navidezno prekinja zvezne gibe naših teles), vendar po tihem planirajo nekaj posodobitev ("verjetno tudi na področju videa"). Diskoteka lahko spreme okoli 300 ljudi in je bila zaenkrat polno zasedena samo ob otvoritvi. Mogoče so nalepili premalo plakatovali pa jihdan-danes nihče več ne bere.
Upajmo, da bo diskoteka Ritmo popestrila izbor zabave mladim v Zasavju, saj nam kaj takšnega, namreč možnost izbire, že dolgo časa manjka.
T.P.
Že njegov oče je, kljub temu, da je bil po poklicu čevljar, znal popravljati ure. Poklicna želja Jožeta Štimca je bila sicer, da bi postal šofer ali avtomehanik. Vendar gaje mati prijavila v šolo za urarje, saj je bil to včasih cenjen poklic. Tedaj si je urar za popravilo ene ure lahko kupil sto srajc, danes pa... V Osilnici, od koder prihaja, je bilo nekdaj veliko urarjev in zlatarjev.
Kakšna je bila vaša pot v Trbovlje?
Povsem slučajna, kolega mi je povedal, da je v Trbovljah prost lokal in z ženo sva se odločila, da poskusiva z obrtjo. Za Trbovlje pa takrat praktično niti nisem vedel, le toliko, kolikor smo se v šoli učili.
Že dvajset let ste obrtnik, ali se je veliko spremenilo od takrat ko ste začeli, pa do danes?
Vedno smo morali delati. Zakonodaji pa smo se prilagajali. Vendar je stanje danes nekoliko boljše, kot pred leti. Danes so možnosti za razvoj dane, včasih pa se niti nismo upali razvijati, niti delati ali imeti veliko, saj smo se dejansko bali.
Se dodatno izobražujete?
Seveda, saj tedaj, ko sem se sam učil za urarja, ni bilo elektronskih ur. Bil sem celo v Svici, kjer sem sé izpopolnil v elektroniki. Sicer pa redno hodim na razna predavanja in predstavitve ur. Urarji imamo tudi redna srečanja v Ljubljani. Ustanovili smo svojo skupščino, s katero naj bi dosegli enotnost - tudi enotnost v cenah storitev, da ne bi bilo prevelikih odstopanj.
Ali ure tudi zbirate?
Včasih sem jih zbiral, danes pa niti nimam časa, pa tudi starinskih ur ni več. Kdor ima takšno Ufo, jo namreč hrani zase.
Koliko je stara najstarejša ura v vaši zbirki?
Imam stare žepne ure, ki so še -na ključ in so bile izdelane okrog leta 1700. Sicer pa so ure v moji zbiFki stare okrog 150 let.
Ali ure še delajo?
Ena še, točna ravno ni, sicer pa je pri teh urah pet minut gor ali dol že točnost.
Točnost je relativen pojem, kako jo dosežete?
Imamo radijsko vodeno uro, ki je vedno točna. Ta ura ima svojo anteno in sprejema signal iz Frankfurta. Takšne ure imajo običajno na železniških postajah. Obstajajo pa tudi ročne radijsko vodene ure, ki imajo anteno v pasu.
Imamo takšne in drugačne stranke. Določeni ljudje želijo tudi do sekunke točno uro, kar pri novejših, analognih urah ni problem doseči.
Ure tudi prodajate, ali stranki svetujete, kakšno naj kupi?
Seveda, stranko vprašamo po starosti, željah in nazadnje tudi pa denarju. Nato svetujemo, glede na to ali gre za starejšo ali mlajšo osebo, za športnika ali pa je ura namenjena kot darilo. Ure, ki so namenjene nekomu v spomin so običanjo kvalitetnejše in zato dražje. Sicer pa ljudem priporočamo, da uro kupijo pri urarju, ker se na trgu pojavljajo ponaredki, mi pa uro pregledamo in zanjo damo garancijo.
Ali več ur prodate ali popravite?
Popravila še vedno prevladujejo nad prodajo, čeprav so sodobni tokovi na zahodu ravno obratni. Urarji ure predvsem prodajajo in svetujejo. Ljudje modne ure enostavno zamenjajo, kvalitetnejše pa sc ne pokvarijo tako kmalu. Tudi sami upamo, da bo pri nas prodaja prevladala nad popravili, saj se po 20 letih dela že poznajo posledice na očeh.
Na kakšno uro sami prisegate?
Na analogne ure, samo, da je kvalitetna, pa tudi lepota ni nepomembna. Sam nosim uro znamke Rolex.
Vedno meje urarja mikalo vprašati, kako se opraviči če zamudi?
Nikdar ne reče, da mu je ura zamujala, ampak se izgovori, da je imel druge nujne opravke.
Suzana Sivka
Ali vaše stranke zahtevajo točen čas?
OBSBBHSBBBSBaBBBaBBBBSSsai
k
id. o. o.—
PROGRAM PROIZVODNJE SESTAVNIH DELOV ZA PC RAČUNALNIKE
Foto: llranko Klančar
napajalne enote -grafične kartice -tipkovnice
-vhodno/izhodne kartice -ohišja za računalnike -iDEkontrolerji -ARC-NET KARTICE
Več luči?
Za hrastniški Sijaj, ki praznuje 40 let dela in obstoja, so značilna štiri obdobja razvoja. V prvem desetletju so se neprenehoma selili, iz delavnice za popravilo rešojev pa so se prebili do svoje prve svetilke. Sledilo je deset sušnih let. Kriza v tovarni in vsepovsod, prisilna uprava. Kot se spodobi, je temu sledil razcvet. Konec selitev. Vlaganja v stavbe in tehnologijo, v kvaliteto in oblikovanje. Število zaposlenih se je povečalo na rekordnih štiristo, pa še niso bili kos vsem naročilom, ki so kar deževala iz zdaj nekdanje Jugoslavije in Sovjetske Zveze. In potem nov padec: neposrečena poroka s Steklarno, zaostajanje razvojnih projektov in izvoza. Po ločitvi pa razpad prej omejenih držav, vojna na Balkanu. Izgubili so praktično vse tržišče, ob Sloveniji in deloma Hrvaški ostaja le Evropa s trdimi in nizkimi cenami.
Kljub takemu stanju je direktor Marjan Perger optimist. Rešitve ob lastnih močeh in znanju, kar je zanj temeljno, vidi v širitvi proizvodnega programa, v tehnološkem posodabljanju in zniževanju lastne cene, v izvozu tja, kjer kupci še so, nenazadnje tudi v lastninjenju podjetja. Tu so po njegovem stvari povsem jasne. Lastniki Sijaja so lahko le delavci, tistih nekaj več kot 1200, kise jih je v štirih desetletjih zvrstilo v tej tovarni..
Bolj konkretno pa povedano pomeni naslednje. Proizvodnjo so zmanjšali na najmanjšo možno, s Hrvaško pa poslujejo le po načelu blago za blago, saj je vsa polletna izguba nastala prav zaradi tečajnih razlik in zapadlih terjatev pri trgovanju z njimi. Zaostrili bodo tudi odnose s tistimi našimi trgovci, ki pozabljajo na plačila. Zaradi tega bodo še naprej zniževali število zaposlenih - konec leta naj bi jih bilo še 190, odhodi pa naj bi bili tako kot ostali letos neboleči. Kooperacijske posle-bodo obdržali le s tistimi, kjer se tega njim ne splača delati, izvoz pa bodo pospešili tako, da sc bodo začasno odpovedali svoji blagovni znamki in prodajali prek velikih trgovskih hiš.
R.R.
v Buli - 2 iz Strojegradnje
V Trbovljah so predstavili nov nakladalnik z imenom Bull-2, ki so ga izdelali v profitnem centru Cestna mehanizacija trboveljske Strojegradnje. Od ideje do izdelave prototipa je minilo le enajst mesecev, kar je za tovrstni stroj zelo kratek čas. Med generatami naj bo še, da je razmerje med domačimi in tujimi vgrajenimi deli 60:40 v korist prvih, da je njegova okvirna cena 140 tisoč nemških mark, in da naj bi jih letno izdelali 120.
Direktor Strojegradnje Gojko Pešec in direktorica Cestne mehanizacije Marjeta Kolenc sta prepričana, da so tržne možnosti novega nakladalniku zelo dobre. Stroj ima namreč dobre tehnične in delovne karakteristike. Veliko pozornosti so posvetili varnosti, udobju, ekologiji in obliki, cena pa je konkurenčna, saj stanejo konkurenčni nakladalniki tudi tja do 190 tisoč mark več. Kljub temu jim okvirna cena zagotavlja dovolj dobička. Bull-2 naj bi se dobro prodajal doma in v tujini. V ta namen imajo atestiranih že več sestavnih delov, pridobili pa naj bi tudi ateste za celoten nakladalnik. Letos bodo nakladalnik še prizkušali domači in tuji kupci ter sodelavci, po odpravi morebitnih pomanjkljivosti pa naj bi se redna proizvodnja začela prihodnje leto. •
V uspešnost nakladalnika so prepričani tudi drugi sodelujoči pri njegovem nastajanju. Vodja projekta Branko Pavlin je med številnimi prednostmi omenil povsem novo rešitev
pokrova motorja, ki zelo olajša dostop do motorja in jo bodo verjetno patentirali. Georg Gedl, ki se je ukvarjal z obliko, je prepričan, da bodo mehke linije, ki odstopajo od ustaljenih predstav o tem, kakšni ti stroji so, tudi prispevale k uspehu nakladalnika. Pozornost naj bi ne zbujal la zaradi svojih kvalitet, ampak tudi zaradi oblike . Pri tem pa gre vendarle za funkcionalen design - z novo obliko kabine je bila na primer dosežena boljša vidljivost.
Tekst in foto: R.R.
Letos le 60.000 ton apna
Zagorski IGM bo letos naredil manj kot eno tretjino količine apna, ki so ga v prejšnih letih prodali (celo po 220.000 ton). Izgubili so vse južne trge, celo hrvaškega, kamor so v boljših časih od-premljali celo po 40 odstotkov vse letne proizvodnje. Zdaj vztrajno iščejo izhod iz sedanjega položaja. Med prve obveznosti štejejo pospešeno delo v zvezi z lastninjenjem; po vsej verjetnosti bodo delniška družba in prav vsi zaposleni naj bi imeli svoje delnice. Res pa je, da, kljub nekaterim novim proizvidnim programom in razvijanjem že sprejetih, vse analize kažejo, da bo -podjetje preživelo le, če ne bo imelo zaposlenih več kot 110 ljudi. Za vse odvečne delavce bodo skušali kar najbolje poskrbeli, torej doseči, da socialna varnost ne bo ogrožena.
Kljub številnim zagatam kolektiv doslej ni posloval z rdečimi številkami, in kot kaže, bo tudi leto 1992 zaključil brez njih. S programom razvoja tako: imenovane mokre malte so zadovoljni, kar dokazuje podatek, da so za prihodnje leto v glavnem že prodali te zmogl-jivosti. Potegovali se bodo za sodelovanje pri izvajanju sanacije porudarjenja, v ognju pa imajo še nekaj želez.
M. V.

ri O O 61412 Kisovec, Naselje na šahtu 31, m&mZ.mmmmm	tel.: (0601 ) 71 827 (trgovina)
podjetje za trgovino in opravljanje obrtnih storitev
DEJAVNOSTI:
1.STORITVE: polaganje, brušenje, lakiranje parketa, plute in ostalih lesenih podov, polaganje tekstilnih ter PVC podov (itison, tapisom, topli pod, vinflex, vinas ...)
2.	TRGOVINA:
-	prodaja talnih oblog: parket, ladijski pod, pluta, 'itison, tapison, topli pod, vinflex, vinas ...
-	barve (jupol, oljne barve, barve za zaščito lesa in kovin, biohit barve ...)
-	tapete raznovrstnih vzorcev
-	vse vrste lepil in lakov
3.	DOSTAVA NA DOM

srt
ELEKTROELEMENT d.d.
TRGOVINA
61411 Izlake Otoezija 5
TeL: (0601) 73 838,73 512 Fax. (0601) 73 838	|
vam v akciji
»Za varnost in udobje v vašem domu«
ponuja v mesecu septembru
nižje cene
za celoten lasten program Elektroelementa
Posebna ponudba za:
mesnica-delikatesa
ferdi
MILAN DOLANC
dipl.ing.živilske tehnologije
61410 ZAGORJE OB SAVI Kidričeva 15 Telefon: 0601 61-344
0PPIRMJNI
torek:
7.30-1430
petek;	nedelja:	1
j 7.30-18.00 J	8.00-11.00 |
sreda, Četrtek: 7.30-1430
mmivmmmwimmmmmmmwmmmmmmmmmmmm-
DOL PRI HRASTNIKU, tel.: 42 533
TRGOVINA NA DOLU (Pod hribom 1) *!
-	Športna oprema, tenis copati
-	perilo, oblačila
-	vse za loto
-	pisamiiki material
k - darila :	I
*	j
f	POSEBNA PONUDBA:	j
rarprocUja piratski^
’ VIDEOTEKA Čvek \
* GRAFIČNE USLUGE \
(izdelava celostne podobe, ^	j
poprava filmov za tisk,	t»
izdelava publikacij)	'K
Delovni čas: 7.00 - 18.30, sobota 7.30 - 12.00
*	enopolni Instalacijski odklopnik (6-32A): MPC 638,‘SIT
*	infra stikala
-	zunanje: 4.440 SIT
-	notranje: 3.840 SIT
-	zunanja svetilka z infrardečim stikalom: 5.040 SIT
*	program kabelsko priključno merilnih omaric: že od 6.050 SIT dalje
Iz bogate ponudbe ostalih izdelkov pa lahko v trgovini izbirate po nižjih cenah tudi:
*	akustiko,
*	vse vrste dekorativnih svetil,
*	male gospodinjske aparate,
*	belo tehniko,
*	širok asortiment ostalega elektromateriala
Odprto: od ponedeljka do petka od 8. do 15.45, ob sobotah od 8. do 12.ure.
OBIŠČITE NAS IN SE PREPRIČAJTE 0 UGODNOSTIH NAKUPA PRI NAS!
COING d.o.o.
dobavlja na dom in montira satelitske antene priznane firme PA P Telematika.
-	vrhunski Švicarski sprejemnik znamke Lenco (70 ali 99 kanalov)
-	antena 80 cm, daljinsko upravljanje.
Piatile na odlet »	Telefon: (0601) 24 457
TEMP ILA d.o.o.
-	razvoj in izdelava instrumentalnih plošč ter kompletnih elektroinstalacij za vse vrste vozil (tovorna vozila, osebni avtomobili, avtobusi, gradbena mehanizacija...)
-	obnavljanje in posodabljanje avtoelektrike za vsa t'ozila
-	5ervis'	UIj 0617881 173, Ljubljanska c.16, LITIJA
M .K.W. company
-	avtopralnica, vulkanizerstvo
-	prodaja gum in platišč po ugodnih cenah, (prodaja kamionskih gum tujih firm)
-	Rent - A - Car (ca. 80 avtom.)
-	prodaja rabljenih avtomobilov in kmetijskih strojev, (Adriinih ca m p prikolic)
teU 061/881 173, DELOVNI ČAS: 8.00-12.00, 13.00-17.00
SEJEM
JESENSKI ZASAVČEV SEJEM
Delavski dom Trbovlje od 14. do 18.10. 1992
Zadeve okrog JESENSKEGA ZASAVČEVEGA SEJMA so se zjasnile. Zdaj je že jasno, da bo na sejmu sodelovalo več kot 50 razstavljalcev, da bo sejemska ponudba bogata in da bo obsegala tudi tiste stvari, ki jih v tem trenutku pravzaprav ne rabite, že čez teden ali dva p^ bodo nepogrešljive. Razstavljalci so se potrudili in obljubljajo, da bodo svoje izdelke prodajali po najnižjih možnih cenah.
Kam torej po električne strojčke, kamnite izdelke, opremo za šport in prosti čas, tkanine, galanterijo, oblačila, obutev...?
NA JESENSKI ZASAVČEV SEJEM!
Tam boste izvedeli tudi marsikaj novega, saj v okviru sejma pripravljamo posvet o podjetništvu in spodbudah, o podjetniški pospeševalni mreži in podobnem.
Sejem pa bo zanimiv tudi za obiskovalce, ki bi se tam radi razvedrili. Za to bodo ob gostincih poskrbeli tudi glasbeniki, ki bodo iz svojih instrumentov izvabljali tone, prijetne za stara in mlada ušesa.
V sodelovanju z nekaterimi razstavljalci bodo na sejmu vsak dan brezplačne pokušine kave, mleka in mlečnih izdelkov, pijač, mesnih izdelkov in še česa.
, Omeniti moramo še... Ne, to naj bo pa skrivnost.
Ne pozabite torej:
JESENSKI ZASAVČEV SEJEM od 14. do 18.oktobra v Delavskem domu Trbovlje.
Pospeševanje razvoja drobnega gospodarstva
Minuli petek je Območna gospodarska zbornica Trbovlje v Zagorju pripravila predstavitev dveh mrež, ki ju po Sloveniji pleteta Gospodarska zbornica Slovenije in Ministrstvo za malo gospodarstvo. To sta Slovenska podjetniško inovacijska mreža ali na kratko SPIM in pospeševalna mreža za malo gospodarstvo. Obe sta pri nas precejšnja novost in zato potrebni podrobnejše predstavitve.
SPIM je GZS razpisala lani septembra, doslej pa se je vanjo prijavilo 150 zainteresiranih. Članstvo v mreži je brezplačno, mreža pa naj bi združila informacije, poslovne in strokovne aktivnosti in jih organizirano posredovala inovatorjem, inovativnim skupinam, podjetjem in drugim zainteresiranim.
Podjetniška pospeševalna mreža za malo gospodarstvo pa nastaja pod okrjjjcm Ministrstva za malo gospodarstvo, temelji pa prav tako na informacijskem sistemu GZS. Zastavljena je dokaj smelo, njen namen pa je, da bi našim malim podjetjem
omogočila vključitev v Evropo. V to mrežo je že zdaj vključenih 320 ustanov in organizacij, ki se ukvarjajo z razvojem drobnega gospodarstva, podjetništva in obrtništva.
Sodelavci pospeševalne mreže načrtujejo, da bodo že do konca leta pripravili katalog s podatki o tem, v kateri regiji kdo kaj opravlja, nato pa bodo zagotavljali reden dotok poslovnih informacij o pospeševalnih programih, domačih in tujih, o interesentih, ki iščejo partnerje, sovlagatelje in podobno. Pripravlja se tudi obsežno in zahtevno izobraževanje strokovnjakov, ki bodo znali pomagati podjetnikom pri njihovem prodoru na tuji trg.
Podjetniško pospeševalno mrežo za malo gospodarstvo, programe, ki jih v ta namen izvaja ministrstvo za malo gospodarstvo in še kaj bodo predstavniki ministrstva prestavili tudi na Jesenskem Zasavčevcm sejmu in tam bo mogoče o vsem tem zvedeti še kaj več.
Stane Šterbucl
Ipoz izvaža
Naš največji izdelovalec zaščitnih delovnih in drugih rokavic je zelo prizadet zaradi izgube južnih in deloma tudi hrvaškega trga. Izdelovanje rokavic je moral znatno skrčiti, ker na domačem trgu ni mogoče prodati niti četrtine celoletne proizvodnjg. V svetu je na trgu rokavic huda konkurenca. Zato kolektivu kljub resnim poskusom ni uspeli priti na ta zahtevni trg, kjer stane par rokavic eno nemško marko. Ipoz s to ceno ne pokrije niti proizvodnih stroškov, čeprav dosega visoko storilnost. Te dni so le odpremili prvo pošiljko Avstrijcem, poslali so 30.000 parov rokavic. Upajo, da bodo postali stalni kupci in jim bodo sledili še drugi. Vendar so morali v Ipozu privoliti v nizko ceno. Spodbudnejša je druga novica. Za nemške odjemalce izdelujejo vse več delovnih oblačil. Naročil je celo več, kot so njihove zmogljivosti. To je tudi vzrok, da so se odločili delati vsako soboto.
M.V.

mali oglasi

L
Mali oglasi v Zasavcu bodo še naprej zastonj. Izpolniti morate le priloženo naročilnico in jo poslati do 15.10.1992 na naslov Uredništva Zasavca, Cesta zmage 33, 61410 Zagorje ob_Savi. Opozorimo n^j, da bomo objavili le male oglase, Iger bo dopisan točen naslov poši^jate^a, saj lahko sicer pride do nepotrebnih zlorab in morebitnih nevšečnosti. Prosimo, da ne pišete več kot 20 besed. Pa še to: reklame in nekatera povabila, ki so obvestila, med malimi oglasi ne bomo objavljali. Omrežne skupine 0601 ne pišemo posebej, skupino omei\jamo le takrat, ko je ponudnik iz druge omrežne skupine.
GRADBENE
PARCELE
■	PRODAM primerno parcelo za vikend in strojno obdelavo, travnik - njiVa (2,5 ha), ob asfaltni cesti, v bližini telefon, elektrika, sončna lega v naselju Suhadol pri Zidanem mostu. Tel.: 0608 - 43 - 107 od 7. do 15. ure - Mar-tinšek.
■	OB regionalni cesti Zidani Most - Hrastnik, v naselju Suhadol prodam parcelo za hišo ali postavitev delavnice, lokala. Sončna lega, asfalt, elektrika, telefon. Tel. v službi: 0608 - 43-107 od 7. do 15. ure. Martinšek.
■	PRODAM parcelo za vikend v bližini smučišča Marela. Tel.: 71- 528
■	KUPIM manjšo ne novo . hišo v Zagorju ali okolici. Tel.: 62-254 •
■	PRODAM parcelo v izmeri 800 m2 s staro stanovanjsko hišo - v centru Trbovelj. Tel.: 23-801
■	UGODNO prodam kozolec. Tel.: 71-528
GARAŽE
■	UGODNO prodam vrstno zidano garažo v Šuštarjevo
koloniji. Tel.: 21-224
0
■	GARAŽO prodam pri ok-rogarjevi koloniji v Zagorju. Garaža stoji kot samostojni objekt. Tel.. 62-098
■	ZIDANO garažo v Trbovljah - Nasipi 6*3m, prodam. Tel.: 23-180
AVTOMOBILI
■	RES ugodno prodam Zastavo 750, vozen, registriran, za 500 DEM. Tel.: 73-617
■	PRODAM Zastavo GT-65, letnik 84. Tel.: 61-781
■	PRODAM Samaro 1300, letnik 90, registriran celo leto, garažirana pri lastniku, dodatna oprema, cena 8900 DEM. Tel.: 23 -627
■	PRODAM tovorno prikolico za osebni avto. Tel.: 63-285
■	PRODAM Pony kolo rdeče barve. Tel.: 26-751
ZAPOSLITEV .
■	IŠČEM zastopnike za prodajo izdelkov tuje firme. Tel.: 61-818 od 19. do 21. ure.
■	ŽELITE zaslužiti 20.000,00 SIT tedensko. Tel.: 063-701-421 od 20 do 22 ure.
■	POSTANITE zastopnik Philipsa - tedensko plačilo. Tel.: 61-899 od 20. do 22. ure.
■	ZA prodajo atlasa Svetovne zgodovine in Velike šole kuhanja nudimo honorarno ali redno zaposlitev. Tel.: 064 -73-349
GLASBILA
■	PRODAM synthesizer Yamaha PSR 6300 z original kovčkom in stojalom, ter B klarinet Yamaha. Tel.: 73-617
■	PRODAM kitaro C - 105, blok flavto in žensko kolo ROG na 10 prestav. Tel.: 24-280
■	PRODAM synthesizer Casio SA - 20 Tone Bank, cena po dogovoru. Tel.: 63 - 215
■	FOKSTERIERKO staro 4 mesece, z rodovnikom', cepi- ■
jeno ugodno prodam. Tel.: 76-178
RAZNO
■	PLANINSKE čevlje, usnjene z debelo gumo na podplatu, št.41, prodam za 40 DEM. Cerovšek, Trg revolucije 24, Trbovlje
■	PRODAM novo otroško bundo in hlače (komplet), št. 2 in 3, za 3.000,00 SIT Tel.:22 -191
■	PRODAM tenis lopar Ros-signol M 230 Plus, cena po dogovoru. Tel.: 63 -129
■	SATELITSKO anteno, novò 136 kanalov, stereo z dalinskim upravljanjem nujno in ugodno prodam. Cena 660 DEM. Tel.: 42-358
■	PRODAM stiskalnico za grozdje, 80 litrov in mlin. Tel.: 42 -208
■	KROGLIČNE prevleke za vaš avto. Štirikrat obrobljene, bele, zelene, modre, natur. 1 kom. 650 sit + PTT. Tel. 41 - 459
za brezplačni mali oglas
Tekst:
O .........................................
Z
> Moj naslov:
5/3
< .........................................
M
Naročilnico oddajte najkasneje do 15.10.1992.

Polj« 10 OMIOZagoiJe
Objavlja prosto delovno mesto
TISKARJA
Pogoji: - IV. ab V. stopnjo strokovne usposobljenosti ustrezne smeri
-	dve leti delovnih izkušenj
-	izpit iz varstva pri delu
Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas.
Prijave in dokazila o izpolnjevanju pogojev pošljite na gornji naslov v S dneh.
ASIST d.o.o.
RAČUNALNIŠTVO, ELEKTRONIKA ZUNANJA TRGOVINA, ZASTOPANJE
HRASTNIK
Vam v jesenskih mesecih nudi kvalitetne
IBM kompatibilne računalnike
po konkurenčnih cenah s plačilom na pet obrokov.
Za vse informacije smo vam na vojjo vs&k dan O d 8. do 14. ure na telefonu 0601/43 366,telefaxu 0601/43 266 ali na naslov Cesta 1. maja 76, HRASTNIK 61430.
KINO PROGRAM
Zagorje • Delavski dom
9.10	-13.10.: Kralj Mamba (am. glasbeni film), pe., so., pon. tor. ob 19.00 uri, ned. ob 17.00 uri
10.10	in 11.10: Mestni fantje (am. komedija), so. Qb 17.00 in ned. ob 19.00 uri
14.10	-18.10.: Roka, ki ziba zibko (thriller), od sre. do ned. ob 19.00 uri
17.10	- 19. 10: FX 2 (akcijski film), so. in ned. ob 17.00 uri, pon. in tor. ob
19.00	uri
21.10	ob 19.00 uri: Mondial 90 (trda erotika), samo za gledalce nad 18. letom
Hrastnik - Delavski dom
10.10-	12.l0ob 19.00 uri: Prevarana (thriller)
10.10	in 11.10 ob 17.00 uri: Dobrodošle v osemnajsto (am. komedija)
14.10	in 15.10 ob 19.00 uri: Gorile v megli (am. pustolovski film)
17.10	do 19.10: Freejack (am. thriller),so. in ned.ob 17.00in 19.00uri, pon. ob 19.(X) uri
21.10. ob 19.00 uri: Rdeče žarčenje
Trbovlje - Delavski dom
\
9.10-	12.10: Peter Pan (risanka), pe. in pon. ob 17.00 uri,so/in ned. ob 1000 uri
9.10	-12.10: Moj adaho (komedija), pe. in pon. ob 19.00 uri, so. in ned. ob
17.00	in 19.00 uri
16.10	- 19.10: Freejack (thriller), pc. in pon. ob 19.00 uri, so. in ned. ob 17.00 in 19.00 uri
20.10. -22.10.: Gladiator (akcijska tirarmi), vse dni ob 17.00 in 19.00 uri
IZLETI
V	soboto, 17. oktobra prireja Planinsko društvo Trbovlje izlet v neznano. Udeleženci bodo iz Trbovelj odpotovali z avtobusom, ob 6. uri od Komunale s postanki na vseh avtobusnih postajah. Društvo sprejema prijave do 13. oktobra v društveni pisarni.
PREDAVANJE
Trbovlje: v sredo, 21. oktobra ob
18.00	uri bo planinsko predavanje na temo: V Peruju - deželi Inkov. Predaval bo Franci Horvat iz Celja. Predavanje bo v predavalnici Delavskega doma Trbovlje, organizator PD Trbovlje ob svoji 80 letnici.
RAZSTAVE
Medijske Toplice: v hotelu Medijske Toplice je do 15. oktobra na ogled slikarska razstava akademskih slikarjev iz Nizozemske Brede Smej - dHont in Brama dHonta. Slike obeh razstavljal-cev so tudi v prodaji.
GLEDALIŠČE
Zagorje: 22.10 v Delavskem domu prva abonmajska predstava - komedija Zbeži od žene.
V	diskoteki Slovenija bo 9.oktobra gostovala priljubljena skupina California.
Mesečina: 9. oktobra bo v diskoteki, Mesečina gostoval Zoran Predin.
ŠPORT
NOGOMET
Zagorje: 18.10. Elektroelement Zagorje - Gorica
Trbovlje: 18.10. Oria Rudar -Dravograd
Naša bodočnost
Rojstva od 18. septembra do 2. oktobra v trboveljski porodnišnici:
18. september: Arna Klarič, hči (Jajce), Irena Plazar, hči Ana (Sevnica);
19.	september: Marjana Slapšak, hči Alesandra (Hrastnik), Beata Kanduti, sin Kristjan (Celje);
20.	september: Nataša Jelen, hči Zala (Trbovlje), Marta Martinčič, sin Matej (Xrbovlje), Neli Marolt, hči Saša (Zagorje), Ksenija Skrabar, sin Aljaž (Trbovlje), Milena Kitak, hči Maja (Radeče), Sabina Kaltič, sin Elmir (Srebernik);
22.	september: Romana Hum-ski, hči Tjaša (Trbovlje);
23.	september: Brigita Kumer, sin Klemen (Laško);
24.	september: Jerica Janc, sin Domen (Trbovlje), Vlasta Crnkovič, hči Jana (Trbovlje), Urška Zupan, sin Tomaž (Trbovlje);
25.	september: Jasna Lavrin, sin Žan (Zagorje);
28.	september: Danijela Kuhar, sin Primož (Trbovlje);
29.	september: Evelina Kosem, hči Alja (Radeče);
30.	september: Marija Krojšič, sin Tadej (Litija);
1.	oktober: Andreja Kovač, sin Žiga (Hrastnik), Jožica Zupan, sin Dejan (Laško);
2.	oktober: Nadja Planinšek sin David (Litija), Milena Teršek, sin Blaž (Zidani most), Jerica Mrcžar, sin Denis (Hrastnik).
Iskreno čestitamo!
Letos se je v okviru Linhartovega srečanja prvič uvrstil slovenski festival podeželskih gledališč. V ZKO Slovenije so se z njimi lotili zanimivega projekta, ki so ga razdelili na festivalski in strokovni del. Odločili so se za Zasavje in ožje Čemšenik, katerega Prosvetno društvo je letos praznovalo že svojo devetdesetletnico. Raziskavo Gledališče na podeželju je s pomočjo mentorice dr. Marije Makarovič opravljala Maja Logar, absolventka sociologije, Čemšenik, Izlake, Kisovec, Mlinše in Zagorje pa so svečano odgrnili odrske zavese. Gostje, ki so na teh odrih zaigrali, so potrdili trditev iz raziskave - gledališče na podeželju ima enakovreden položaj z ostalimi oblikami gledališke umetnosti. In odgovor našega krajana na vprašanje, kaj mu pomeni sodelovanje v dramski družini - ”... Odnos do stare kulture, običajev, navad, poslan* stvo to obdržati - to je človek...”
Gledališče na podeželju je bilo v preteklosti ljudem bliže kot danes. Pa ne povsod. Stokovnjaki ugotavljajo, da ga telekomunikacije manj ogrožajo kot bi bilo pričakovati. To pa vendar ni bilo toliko spodbudno, da se strokovnjaki ne bi lotili etnološko - sociološko - gledališkega projekta, s katerim so želeli ugotoviti preteklo in današnje stanje te družbeno -kulturne dejavnosti. Dve soboti (19. in 26. september) sta pomenili za ljubitelje gledališča in lepe domače besede čudovito doživetje, če so ga le znali zaužiti. Ni pomembno, da je bilo skoraj na domačem pragu v dveh lepih sobotah, ko je bilo naše bogato zelenje okoliških krajev obsijano s soncem in obdano s čudovito modrino neba, devet brezplačnih predstav. Pomembno je, da so bile. S tem pa želja po novih srečanjih in novih spoznanjih ne more več ubežati.
Predstave
V dvorani PD Čemšenik se je prvo soboto predstavila Gledališka skupina KD Šmarje Sap. Zaigrali so Finžgarjevo Verigo. Soboto kaseje je tam sodelovalo KD Mislinja z Meškovo Pri Hrastovih. Kisovec je gostil Amatersko gledališče DPD Svoboda Loška dolina z Vdovo Rošlinko. V dvorani na Izlakah sta nastopili Gledališka skupina Domovina iz Ospa s Petrovičevim Vozlom in Krpanove kobilice od Svete Trojice iz Nove vasi z Molierovim Zdravnikom po sili. Tudi na prostem smo se zbrali. Poletno gledališče KD Josip Jurčič iz Muljave je na Brečkovem dvorišču na Izlakah zaigralo nekaj odlomkov iz Jurčičevega Desetega brata. Na Mlinšah so se v Zadružnem domu najprej predstavili Romi. KUD Pušča, Romani union (Zveza Romov) iz Murske Sobote so zaigrali Jožeka Horvata Legendo. Komedijo Tako smo se možili pa so teden dni kasneje na oder postavili igralci KUD Franc Žiberna iz Povirja. Na velikem odru dvorane v zagorskem delavskem domu je Lutkovna skupina OŠ Gornji Senik iz Madžarske zaigrala Lainščkovo Ko se ptički ženijo. Žal se festivala niso mogli udeležiti prijavljeni igralci KD Št. Jurij, ki naj bi zaigral Štokove Trije tički.
Tudi mi smo se predstavili
Če nadaljujem z besedo "žal", potem naj potožim, da žal Zasavci na festivalu nismo sodelovali z nobeno gledališko skupino. Tisti, kj jim spomin še seže nazaj, bodo gotovo dejali - ja, včasih je bilo tu okoli veliko skupin, ni hudič, da ne bi katera zaigrala. Tudi danes so nekatere skupine še žive, pa se je žal enim tako, drugim pa drugače zataknilo, da niso mogle zaigrati svoje predstave. Nobene kritične na njihov račun ne bomo dajali, saj so to skupine, ki delajo amatersko iz polne ljubezni do gledališča. Ne sodi sicer v tale zapis, pa vendar bi bilo potrebno s kritično besedo ošvrkniti tiste, ki delijo družbeni denar, pa tiste, ki naj bi si kulturne prireditve ogledali. Ljubezen le z ene strani lahko hitro rodi žalost, obojestranska je trdna, srečna, plodna.
K sreči pa smo se izkazali kot dobri organizatorji. Skupaj s predstavniki domačih kulturnih skupin, krajani, kolektivom hotela Medijske Toplice in predstavniki zagorske občine smo gostom, okrog 250 jih je bilo, pripravili lepo bivanje. Ob njihovih vtisih pa je za nas, Zasavce še največji vtis naredil pravi vzdih iz marsikaterega grla: joj, kako je pri vas lepo!
v
Se se bomo srečali
Je mar res, da lepoto svojega okolja vidimo šele takrat, ko nam jo pokažejo drugi? Prav je, da v Zasavju močno poudarjamo kritičnost onesnaženja, ki najeda življenje tu okoli. Ni pa prav, da se hvalimo le s tem. Ko smo se s tako številnimi gosti vozili po naši okolici, ko smo na mah s pomočjo različnih narečij začutili celo Slovenjo, ki je s svojimi očmi božala naše okolje in naš odnos do ljudi, smo bili s seboj bolj zadovolnji kot smo sicer. Ljudje se tja, kjer jim je všeč, radi vračajo.
Prvi slovenski festival gledališč na podeželju je za nami. Izposodila si bom misel strokovnjakinje dr. Marije Makarovič, ki jo je izrekla na posvetu na Izlakah: "Ves trud je pozabljen, če je prireditev dobro uspela in vsem ostane lepoto je gotovo najlepše." Po nekaterih razmišljanjih in razgovorih naj bi festival potekal vsako drugo leto. Denimo, da spet v Zasavju.
Ivana Laharnar Foto: Tomo Brezovar
ZABELr/O
Hrastnik
Komisija pri KRC v Hrastniku je v
tem tednu sprejela program predstav za letošnjo sezono. Zaradi omejenih tehničnih možnosti (oder) so se morali nekaterim predstavam odreči. Če ne bodo posegle vmes kakšne višje sile, si bodo predstave sledile takole: Mala drama (Aldo Nicolaj, Prva klasa), Prešernovo gledališče Kranj (Ray Concy, Zbeži od svoje žene), Umetniško glasbeni večer z Radom Šerbedžijo in gostom, Nova Gorica (Goldoni, Kavarnica), MGI. (Jagodic, Pokorn, Tadel; Klinika Tivoli). Ljubitelji gledališč lahko dobijo vstopnice pri blagajni kinodvorane. Poskrbeli so za plačilo na tri čeke, študentje, dijaki in upokojenci imajo poust.
Kn jižnica v Hrastniku uvaja v svojem odpiralnem času revolucionarne spremembe. Od 1. oktobra dalje je odprta namreč vsak dan samo popoldne od 11. do 19. ure. Sobote so ukinili, ker bodo takrat sposojali knjige na obeh izposojevališčih. Od 730 do 9.30 na Dolu, od 10. do 12. ure pa v Steklarni.
Obe godbi na pihala pod vodstvom Vilija Zaletela in Vanje Tomca sta že začeli z vajami. Omeniti moramo nekaj novih moči mlajših letnikov, ki še obiskujejo GŠ. Pri godbi jim nudijo nekaj ugodnosti - plačujejo jim šolnino in potne stroške, posodijo jim tudi instrumente.
Moški zbor Svobode 1 je tudi začel z vajami. Če koga zamika njihova družba, naj ne odlaša - vaje imajo vsak torek ob 18. uri. Miha Hercog je predal pevske vajeti prof. Vanju Tomcu.
Hip - hop, duo z Gojkom Kendo in Vanjem Tomcem ubira mednarodne note. Prejšnji vikend so ju povabili (z njima je šel iddi harmonikar) v nemško mesto Kassel na slovenski vikend. Sicer pa sc z duom Hip -hop ukvarja tudi Manja Goleč, ki prireja besedila in Oto Pestner, ki jih aranžira.
Fanči Moljk
Trbovlje
ZKO Trbovlje je letos že 35. po vrsti razpisala gledališki abonma. Letošnji okvirni porogram obsega naslednja dela: Prva klasa (A. Nicolay, Drama Ljubljana), Kaj pa Leonardo? (E. Flisar, MGL), Kralj Lear (W Shakespeare, Drama Ljubljana) - ogled predstave v Cankarjevem domu, Beg od žene. (R. Cooney, Prešernovo gledališče Kranj), Kakor me hočeš (L. Pirandelo, SLG Celje), Svatba po sili (Moliere, Drama Ljubljana), Kavarnica (C. Goldoni, Primorsko dramsko gledališče Nova Gorica). Izbrali bodo pet del. ZKO Trbovlje je razpisal tudi srednješolski ter abonma za osnovne šole. Letos prvič razpisujejo abonma za lutkovne predstave. ZKO Trbovlje je izdal brošurico o večernih abonmajih. V njej pišejo o tem kdo, kdaj in kako je pričel z gledališkimi abonmaji pred 35. leti. Prva abonmajska predstava v novo zgrajenem Delavskem domu je bila 7. dec. 1957, ko je celjsko gledališče uprizorilo komedijo Ustinova Romanov in Julija. Do danes se je zvrstilo na odru Delavskega doma preko 500 gledaliških predstav, ki si jih je ogledalo več kbt 200.000 gledalcev.
V Kleku pri domu T. Čeč so na proslavi 30 letnice Gostinskega podjetaja Rudar iz Trbovelj nastopile trboveljske mažoretke pod vodstvom Eme Zalezina.
V galeriji v 1)1) Trbovlje so odprli razstavo ročnih del in likovnih stvaritev, ki so jo pripravili člani Društva upokojencev Trbovlje. Razstava je odprta do 11. oktobra.
Tine Lenarčič
Zagorje
Zagorski oktet, Delavski pihalni orkester in MPZ Vesna so sc konec prejšnega tedna predstavili na Graškem velesejmu.
Zagorski oktet bo 10. in 11. oktobra priredil koncert v Švici. V svojem programu bodo predstavili umetne in narodne pesmi domačih in tujih avtorjev. Ob svoji 15. obletnici, ki jo bodo svečano obeležili na koncertu 24. oktobra zvečer v Delavskem domu Zagorje, so natisnili zanimivo brošuro, kjer predstavljajo svoje 15. letno uspešno delovanje in občino Zagorje.
I.L.
Relikov Ex tempore
19. in 20. septembra je potekal na območju Trbovelj slikarski Ex tempore92. Organizirala in izpeljala ga je domača likovna skupina Relik. Letošnjega srečanja likovnikov - ljubiteljev, se je udeležilo 33 slikarjev -16 domačih in 17 gostov iz slovenskih krajev. Tematika, s katero so se slikarji spoprijeli, je bila naravna in kulturna dediščina, rudarski motivi, industrijski pe-jsaži, pa tudi motivi po prosti izbiri. V dveh dneh so ustvarili okoli 90 del v olju, akvarelu, gvašu, tušu, temperi, akrilu in tudi skulpture v lesu. Akademski slikar Franci Kosi je od-bral za skupinsko razstavo 48 del. Razstavo so odprli v nedeljo 20. septembra v Delavskem domu. Na otvoritvi so podelili denarne nagrade za najbolje ocenjena dela, ki sta jih prispevali Relik in ZKO Trbovlje. Prvo je dobil Božidar Ščurek, drugo Aliča Jaušnik in tretjo Zoran Josič, vsi trije iz Celja. V kulturnem delu programa je nastopila Magda Klančišar, študentka flaute na Akademiji za glasbo. Razstava je bila odprta do 30. septembra.
T. L.
Porabski Slovenci v Trbovljah
V Trbovljah je na povabilo McPZ Svoboda II gostoval konec septembra MePZ Avgust Pavel iz Gornjega Senika iz slovenskega Porabja na Madžarskem. Porabski pevci so vrnili obisk trboveljskim, ki so pri njih gostovali v začetku maja. Obiska so se udeležili tudi župan občine Gornji Senik in sodelavci iz Madžarske, z naše strani pa Geza Bačič, svetovalec za manjšinjska vprašanja pri slovenski vladi. Občina Trbovlje, zastopal jo je župan Franc Majnardi je prevzela pok-roviteljsvo nad gostovanjem, ki so ga omogočila tudi nekatera podjetja iz Trbovelj. Prvi večer si se v domu Svobode II madžarski pevci predstavili s slovenskimi in madžarskimi narodnimi, pridružili so se jim še pevci Svobode II, jim zapeli nekaj vedrih, pa tudi skupaj so zapeli.
Naslednji dan so gostje obiskali Dobovec in Završje. Ta dan je bilo v Završju žegnanje. Po maši sta oba zbora zapela nekaj pesmi, sodeloval je tudi ženski zbor iz Dobovca. Skupaj so obiskali Kum.
T. C
RENAULT
Originalni rezervni deli RENAULT po ugodnih cenah;
-	filter olja R5 -	524,40	^
-	mter olJa R19 -	694,80
-	vžigale -svečke R5, J
-	vžigalne svečke R19,
‘ }ernP^^a
M s»
Motoma olja CASTROL
-	GTX -	464,75
> GTX3 -	659,50
-	formula RS -	1201,20
-	diesel dodatek -	1335,62
-	olje menjalnika EPX -	586,30
-	zavorno olje CASTROL -	1148,30
Trgovina, zastopanje, ekonomsko svetovanje
M. Bebar
61420 TRBOVLJE, Ul. 1. junija 36, tel.: 0601/22 072
61410 Zagorje, Ulica talcev 1b, tel.: 0601/61 089
KISOVEC
UGODNA PRODAJA SVETILK Ž VGRAJENIM INFRARDEČIM SENZORJEM
telefon: 0601 71 420
telefax: 0601 71 430

ljubi ja na, litova 3
knjigarna in papirnica
61410 zaporje ob savi casta zmaga 27
NOVE TEHNOLOGIJE ZA NOVE ČASE
knjige za otroke in mladino, leposlovje, priročniki, učbeniki, strokovne knjige, hišni in poslovni računalniki, komunikacijska tehnologija, birotehnična oprema in pribor, zabavna elektronika, pisarniški material, šolske potrebščine, darila, ...
Nakup pri nas je DOBRA ODLOČITEV!
Mirsada Ružič je petnajstletna dijakinja prvega letnika tekstilno tehnične šole. Na športnih straneh je ne predstavljamo zaradi tega, pač pa zato, ker je na letošnjem državnem prvenstvu pionirjev v atletiki osvojila kar dve prvi mesti. Na 600 in 1000 metrov je postala pionirska prvakinja Slovenje, osvojila je tudi tretje mesto na 3000 metrov in peto na 1500. Največje presenečenje je v tem, da se z atletiko aktivno ukvarja šele eno leto.
So uspehi prišli kot malo presenečenje?
Skoraj bi lahko tako rekli. Do sedaj sem zmagalaje na krosu Dela v pionirski konkurenci.
Vsakodnevni treningi so kar hudo breme. Kako vse to uskladiš s šolo?
Srednjo šolo obiskujem v Celju in tam treniram. Ana in Romeo Živko sta se v Celju dogovorila tako, da imam svojega trenerja. Seveda ne trenira'samo mene, ampak tudi ostale, le da imajo drugi trening kasneje. Po pouku grem na stadion, opravim trening in grem domov. Včasih pa grem v Trbovljah tudi delat izteke. Večino treningov tako opravim sama, brez konkurence, kar ni niti malo prijetno. Vendar bodo v Celju vsi začeli trenirati tako zgodaj, tako da ne bo problema."
In kako v Celju gledajo na to, da tekmuješ za Rudarja?
Čisto lepo. Dali so mi že papirje za registracijo, tako da z novim letom začnem nastopati za Kladivar. Predvsem bom imela v Celju večje možnosti za napredovanje. V Trbovljah bi se mi tako ne izplačalo več trenirati. Čeprav meni to ne pomeni tisto, kar si večina misli. S tem imam v mislih predvsem nastope na večjih, tudi mednarodnih, tekmovanjih. Če bi že tekmovala za Kladivar, bi bila letos
na svetovnem mladinskem prvenstvu. Ampak, na žalost sem malo
zamudila."
Kako pa gledajo na atletiko doma?
Niso najbolj navdušeni. Vsaj starši ne. Pravijo, najprej šola potem pa vse ostalo, vključno z atletiko. Sicer so se sedaj malo omehčali in upam, da bo kaj boljše."
Si edinka?
Ne imam starejšega brata, ki veliko hodi v hribe in tudi starejšo sestro, ki pa je že poročena.
Kakšni so tvoji načrti?
Ne vem niti, kaj bo jutri, kaj šele da bi načrtovala kaj za naprej. Upam le, da se bom lahko še dolgo ukvarjala z atletiko.
Barbara Kus
Pod koši precej novega
Kot dober časopis moramo pokukati tudi na košarkaški parket po Zasavju. Trboveljčani, Ipoz Rudar in Zagorjani, Tenex Zagorje, tekmujejo v II. SKL vzhod, Hrastničani pa v območni ligi. Prišlo je do velikih selitev igralskega kadra, najbolj brutalno pa so košarkarji odhajali iz Trbovelj. Tomaž Durnik je prestopil k Pivovarni Laško, Anton Žapan, Stane Košnik, Igor Konrad in Žane Mandič pa bodo to sezono igrali v dresih Tcnexa iz Zagorja, ki je po prestopnih rokih največ pridobil. V Ipoz Rudar sc iz Hrastnika vrnil Andrej Božiček.
Trboveljčani so del svojih priprav izvedli na Prvem juniju, večinoma pa so se pripravljali kar v domači telovadnici. Ekipa, ki jo ima na voljo trener Marjan Knavs je prav gotovo ena najmlajših v II. SKL vzhod. Temu primeren je cilj kluba v letošnji sezoni: ostati v ligi. Do sedaj so odigrali štiri trening tekme s Pivovarno Laško, Ten-
exom iz Zagorja, Ježico in Litijo in vse štiri tekme so izgubili. V opravičilo bi lahko rekli le - mladost je norost...
Kar dvakrat so si Zagorjani privoščili vikend priprave na Vidrgi in s tem napovedali, da so se košarke lotili bolj profesionalno. Še en dokaz več pa je, da so z realizacijo priprav zadovoljni tako v vodstvu kluba kot tudi igralci sami. Rezultati trening tekem kažejo, daje Zagorjanom vendarle uspelo zapolniti nekatere vrzeli v igri. Trener ekipe Ranko Mandič je najbolj zadovoljen s prihodom visokih igralcev (Košnik, Konrad) in obeh branilcev (Mandič, Žapan).
Kot kaže sojo med sezonama najslabše odnesli v Ilrastiku. Večina starejših igralcev je prenehala z aktivnim igranjem tako, da ima trener Milan Minko na voljo le igralce mladinske ekipe in mlajše.
Ranko Mandič
Metka prva v Kranju
V Kranju je 26. septembra potekala na umetni plezalni steni v športnem parku prva letošnja tekma v športnem plezanju za pokal mesta Kranj. Tekme seje udeležilo 51 plezalcev, med njimi 11 plezalk. Med njimi so bili trije člani AO PD Trbovlje - Metka Lukančič, Vili Guček in Borut Kavzar. Na tekmovanje so bili povabljeni trenutno najboljši slovenski športni plezalci.
Naši trije so se uvrstili v finale, kjer je nastopilo 10 plezalcev in 5 plezalk. Med njimi je bila najboljša prav Metka Lukančič, zmagala je v težavnostni strošnji 8+/9-, Med moškimi je bil Vili Guček peti, Borut Kavzar pa deveti. Šlo je za majhne spodrsljaje in odbite točke. Težavnostnja stopnja pri moških je bila 7c/9 + . Uspeh trboveljskih športnih plezalcev razveseljuje, še posebej je lepo, da se Viliju in Metki pridružujejo novi odlični plezalci.
T.L.
Oživljena rokometna igrišča
Rokometni prvenstveni ples se je že začel. Poglejmo, kako so se nanj pripravili zasavski.rokometni drugoligaši.
Kljub začetnim težavam so rokometaši z Dola pri Hrastniku dobro opravili načrtovan del priprav za tekmovanje v vzhodni skupini druge državne lige. Uspeli so rešiti vprašanje generalnega pokrovitelja - v tekmovalni sezoni 92/93 bo to hrastniška TKI. Z izjemo vikend priprav avgusta na Kalu so varovanci trenerja Dušana Žagarja priprave v celoti izpeljali doma. Z izjemo Zorana Šutarja, ki je prišel iz trboveljskega Omnikom Rudarja, drugih igralskih okrepitev v klubu ni. Kljub temu trener Žagar meni, da je ekipa dobro pripravljena, saj so si mlajši igralci v pretekli sezoni pridobili prepotrebne izkušnje. Zadovoljen je z obiski treningov in zavzetostjo igralcev. Šutar se zaradi služenja vojnega roka ni udeležil priprav, zato bo potrebno precej dela pri uigravanju, kar pa ne bi smelo predstavljati resnejše ovire zastavljenega cilja: uvrstitev okrog 6. mesta. V tej sezoni bodo zastopali barve RK TKI Hrastnik: Marko Premec, Uroš Štrbucelj, Franc Šantej (vratarji), Miran Vidmar, Urban Moljk, Sandi Žagar, Bojan Oblak, Mitja Bekavac, Zoran Šutar, Dejan in Robi Plevnik, Gorazd Špa-jzer, Mitja Kranjc in Uroš Matek - igralci v polju.
Rokometaši Zaščite iz Zagorja letos prvo sezono igrajo v drugi SRL, vendar so si kljub vsemu zadali visoke cilje. V ekipo sta na novo prišla Darko Raušl in Mirko Škalički, ki sta prejšnjo sezono uspešno nastopala pri Omnikom
Rudarju, ostala sta Trboveljčan Žibret in Šmarčan Šuštar. Zagorjani imajo veliko težav z dvorano, kjer naj bi igrali. Zunanje igrišče za 2. SRL ni primerno, zato iščejo možne rešitve. Že nekaj časa dvakrat tedensko trenirajo v Litiji, enkrat tedensko na Izlakah, med pripravljalnim obdobjem pa so obiskali tudi Lisco. Največji problem torej predstavlja nerazumevanje v občini, ki kljub uspehom moške in ženske ekipe ne more zagotoviti sredstev vsaj .za povečanje ene od zagorskih telovadnic. Zaenkrat so se odločili, da bodo tekme igrali v Trbovljah. Zagorjani stavijo na tole udarno dvanajstorico, ki jo vodi trener Oto Pavlin: Šuštar, Rihle, Žibret, A. Ule, Lipovšek, Fabjan, Kirn, Raušl, Drobnič, Fajdiga, Marinčič in Škalički.
Rokometašice Tapija Zagorje so se na novo sezono začele pripravljati sredi avgusta. Na domačem igrišču so opravile kondicijske treninge, konec avgusta pa so odšle na priprave v Umag - Katoro. Tam so odigrale nekaj tekem z močnimi nasprotnicami (Lokomotivo iz Zagreba, Mlinotestom iz Ajdovščine in prvakinjami Italije, igralkami Sasarija). V drugi slovenski rokometni ligi, kjer Zagorjanke igrajo, so si zadale osvojiti prvo ali drugo mesto, ki bi jih pripeljalo ligo višje. Za uresničitev ciljev bo skrbela prva postava: sestri Bolte, Poglajn, Cukjati, Kralj, Pišekin Smole ob pomoči mladih soigralk.
Pripravili: Jože Premec, Roki Lukač in Barbara Kus
Športni Cik - cak
Na evropski nogometni sceni so bili udeleženi tudi predstavniki Zasavja. Peter Tosič je bil med najboljšimi posamezniki Izole v obeh tekmah s slavno Benfico. Miloš Hudarin je tekmo v Milanu spremljal z. mogočnih tribun, na povratni tekmi v Ljubljani pa je bil rezerva. Prišteti moramo še novinarje Dela Zagorjana Francija Božiča, dva poročevalca Radia Trbovlje v Milanu (Barovič, Fabjan) in tri v Ljublajni (še Skvarča) ter brata Ameršek, ki sta sc kljub drugačnim mnenjem pokazala, da sta še vedno po srcu Trboveljčana in ekipi regionalne radijske postaje omogočila nepozabna doživetja v Milanu in Ljubljani.
Najboljša strelca pri prvoligašu Zagorju Elek-troelementu po sedmih nastopih sta Jože Kern s štirimi ter Andjelko Pctrušičzdvema goloma, na interni listi Orijc Rudarja pa sta po sedmih v vodstvu Igor Holešck s petimi in Mitja Breznikar s tremi zadetki.
Slovenski kegljaški delavci so v novi sezoni z željo po večjem zanimanju za to športno panogo uvedli nov način tekmovanja. Namesto dosedanjega skupnega števila podrtih kegljev bodo odslej o zmagovalcu tekme odločala predvsem medsebojna srečanja posameznih tekmovalcev, ki bodo prinašala po eno točko, skupno število podrtih keg-
ljev pa dve točki. Ob dejstvu, da v moštvu nastopa šest posameznikov, je tako v vsaki tekmi na voljo 8 točk.
Tradicionalni Dornikov memorial rokometnih veteranov v Zagorju je pripadel ekipi Krmelja, druga je bila Loka, tretji pa domači veterani, ki niso bili tako uspešni kot teden dni prej, ko so bili v Loki najboljši. Zagorjana Ivana Ramšaka so izbrali za najboljšega vratarja Dornikovega memoriala,' najboljši sodnik pa je bil Trboveljčan Ivo Jekoš.
TK Izlake je pripravil zasavsko prvenstvo v tenisu za veterane. V skupini od 35 do 45 let starosti je zmagal Jože Lebar, ki je v finalu premagal Franca Koritnika (oba Izlake), v kategoriji nad 45 let pa je bil znova junak Jani Kužnik, drugo mesto pa je pripadalo Vladu Ščurku (oba Trbovlje).
Balinarji Partizana so bili uspešni tudi v zadnjem srečanju na domačem balinišču. Najzaslužnejša za zmago proti Metalni (10:7) sta bila Ignac Sluga in Albin Kastelic sl., ki sta pri vodstvu gostov s 7:6 dobila klasični igri posameznikov.
Prizadevni člani ŠD Mlinše so izvedli Čirov memorial. V konkurenci 15 ekip iz Zasavja je prvo mesto pripadalo Trgovini Repovž, drugi so bili domačini, tretji pa LMuhy.
Sašo Fabjan
REZULTATI
NOGOMET
1. SNL: Elektroelement -Slovan Mavrica 1:1 (0:1); EE: Hace, Kurež, Buovski, Brečko, Borštner, Balagič (Hadžič), Grčar, Kern, Žlak (D. Grden), Petrušič, B. Grden. Slovan: Štajner, Jančič, Lorger, Pucihar, Božič, Kendič, Udovič, Gruškovnjak, Gajeser (Kečan), Srovin, Kebe (Jerak). Strelci: 0:1 - Udovič, 1:1 - Brečko (11-m).
Ljubljana - Elektroelement
1:0	(1:0); Ljubljana: Tahirovič,
Avguštin, Kušar (mesesnel), Judež, Plešinac,	Hasanagič,Miloševič,
Adrovič, Škufca, Vrabac, Vidovič (Čačič). EE: Hace, Kureš, Buovski, Brečko, Borštnar, Žibert, Grešak (Šink), Hadžič, Žlak, Petrušič, Grden (Balagič). Strelec: 1:0 Adrovič (1).
2. SNL: Dravinja - Oria Rudar 1:2 (1:1); Dravinja: Matul, J. Hrovat, Bezenšek, Krajnc, Kuk, Mlaker, B. Hrovat, Boldin (Kokol), Rorič, Matauž, Zorc. Oria: Mudrinič, Jesih, Florjan (Zaimovič), Barič, Štok, Kapetanovič, Brdik, Rižner, Holešek, Breznikar, Haralovič (Kitič). Strelci: 0:1 - Kapetanovič, 1:1 -Zorc, 1:2 - Krajnc (avtogol)
Oria Rudar • Napredek Radomlje 2:0 (1:0); Oria: Razinger, Jesih, Zaimovič, Barič, Štok, Kapetanovič, Brdnik (Sotenšek), Rižner, Holešek, Breznikar, Haranovič (Vastič). Napredek: Kovač, Marinšek, Bogojevič, Rankovič, Dolinšek, Jug, Karadžič, Urbanija, Zavrl, Josipovič, Vidcnovič (Kaplja). Strelca: 1:0 Holešek (30), 2:0 Vastič (82)
MNZ: Odred Kozje - Hrastnik Center Jošt 1:2 (0:0), strelca: Alič in Novakovič; Šentjur - Hrastnik Center Jošt 1:2
(0:0), strelec: Dornik 2
ROKOMET
SUPERLIGA: Gorenje Velenje -Omnikom Rudar (11:8) 21:16; Gorenje: Stropnik, Kašnik, German, Ojsteršek 2, Plaskan 8, Ragšel, Lisac 2, Rozman 2, Tome 4, Cvetko 2, Ocvirk 1, Vajdi. Omnikom: Lipovšek, Jug, Medved 2, Sečki, Privšek 3, Vrbnjak 4, Kosec 1, Senčar, Mašič 1, Stojakovič, Voglar 5, Senica
2. SRL moški: Velika Nedelja -Zaščita Zagorje 26:26 (14:19); Velika Nedelja: Belec, Zorli 1, Trofenik
4,	Ivanuša 2, Cvetko 5, S. Sok, Šoštarič 8, V. Sok, Lah, Mesareč 6, Kovačec. Zaščita Zagorje: Šuštar, R. Ule 4, Žibret 5, A. Ule 2, Lipovšek 3, Fabjan
5,	Kirn, Raušl 3, Drobnič, Fajdiga 4, Marinčič, Škalički.
TKI Hrastnik - Ormož Invest 24:19 (9:8). TKI: Premec, Žagar 5, Bekavac 3, Šutar 2, Matek, R. Plevnik, Moljk 5, Oblak 1, Vidmar 6, Špajzer 2, Štrbucelj. Invest: Šulek, Štuhec 1, Antolič, Jovanovič, Fridrih 3, Dermati, Praprotnik 3, Grabovac 1, Rajh 4, Kirič 5, Verbančič 2, Vavpotič.
2. SRL ženske: Tapi Zagorje - Olimpija II 12:5 (5:3) Tapi: Bolte Mag., Bolte Mar. 2, Poglajn 3, Cukjati 6, Kralj 1, Pišek, Smole, Klopčič, Žerko, Dragar.
Kadeti: Krško - TKI Hrastnik 34:14 (15:15), TKI - Sevnica 12:17 (4:8)
KOŠARKA
2. SKL-vzhod: Slovenj Gradec -Tenex Zagorje 59:73 (29:33); Tenex Zagorje: Mlakar, Mandič, Murn, Koren 4, Žagar 21, Košnik 15, Kron 8, Kolof 1, Konrad 2, Gostiša 4, Kranjc 10, Omahne 7.
Ipoz Rudar - Pivovarna Laško 70:97 (31:53); Rudar: Kmetič 6, Jeraj 18, Vidergar, Čop 6, Bec, Brumen 2, Babič 10, Vajdič 1, Božiček 13, Hodej 14.
KEGLJANJE
SKL: Fužinar - Dadas Rudar 6:2
(5471:5238); Strašek - Burja 1:0, Podo-jsteršek - Ganter 0:1, Vovk --Goljuf 1:0, Mlakar - Stoklas 1:0, Lasnik - Možgon 1:0, Belaj - Novak 0:1.
NAMIZNI TENIS
2. SRL ženske: Kemičar - Križe 5:2, Kemičar - Jesenice 5:2
MALI NOGOMET
Hrastnik: trim liga: Čeče - Čvek 0:4, KOP - Young Boys 1:7, TKI - Steklarna 1:6, Bife Žagar - Kaj 2:3, TKI - Bife Žagar 3:1, Steklarna - KOP 4:2, Young, Boys - Čeče 3:1, Čvek - Kaj 4:5. Lestvica: Young Boys 2), Čvek in Kaj po 15, Steklarna 13, TKI 9, Čeče 7, Bife Žagar 5, KOP 4.
Zagorje: 1. liga: Klub Mesečina -Merli 1:0, KMN Trg. Repovž - LMuhy 7:1, Škoti - ŠD Mlinše 3:2, Gost. Pirnat
-	Čolniše 4:2, Inž. Šarbek - Rudnik 6:4, Izlake - Mladi Orli 10:1. Lestvica: Inž. Šarbek in KMN Trg. Repovž po 10, Rudnik, Gostišče Pirnat in Škoti po 6 točk itn.
2.	liga: Šentlambert - Auto KBM 4:1, Zlatorogi Ultra - Udarnik MBP 0:3, ONeill - Vesn 6:1, Topličani vet. - ŠD Prapreče 1:1, Antimon - Kotredež trg. čev. 3:2, ŠD Mlinše II - Teve. Varnost 6:4. Lestvica: Šentlambert 9, ONeill, ŠD Mlinše II in Antimon po 6 itn.
3.	liga: Talci - NLP 1:0, Jastrebi - EE 1:1, Hors - Siporex 0:0, Pitoni - Akumulator 8:1, Gostišče Maček - Dream Team 2:2, Izlake Veterani - Šparovček 8:2, Tirna - Buldožer 3:0. Lestvica: Jastrebi 13, Tirna 11, Izlake veterani, Gostišče Maček in Hors po 10 itn.
Pokal občinskih prvakov Slovenije -92/93: L kolo: Škoti - Mizarstvo Krošelj (Sevnica) 8:4 (doma) in 5:2 (v gosteh), Izlake - Trgovina Mateja (Dolenja vas) 0:4 (doma) in 5:2 (v gosteh), Inženiring Šarbek - Oplotnica 2:7^doma) in 0:3 (v gosteh). V 2. kolo se je uvrstila samo ekipa Škoti, ki ni imela sreče pri žrebu, saj igra proti favoritu tega tekmovanja
-	SPORTKLUBU iz Velenja (prvak 1991, drugi 1992).
PROMET
25.	septembra ob 18.15 uri sta v naselju Podkraj v Zagorju trčila voznika koles z motorjem J.S. in M.D., kije pripeljal po sredini vozišča. Oba sta vozila brez ustreznega preizkusa znanja.
26.	septembra je voznik avta B.C. v nepregledni ovinek na cesti iz Prapretnega proti Hrastniku pripeljal prehitro in zapeljal v sadovnjak. Sopotnik A.J. je bil težje poškodovan.
26. septembra zvečer jev ostrem ovinku v Spodnjih Izlakah voznik avta D.Š. zaradi neprimerne hitrosti zapeljal na nasprotni pas, po katerem je pripeljala voznica M.M. V trčena avtomobila se je zaletel še I.C., ki svojega vozila ni mogel pravočasno ustaviti. Težjih poškodb ni bilo, škoda: milijon tolarjev.
29. septembra je R.V. na Gimnazijski v Trbovljah zaradi neprimerne hitrosti trčil v betonski podporni zid. Iz vozila so ga hudo ranjenega rešili gasilci GD Trbovlje, ki so uporabili za reševanje hidravlične škarje.
2. septembra je neznani voznik (če je kdorkoli opazil nesrečo, naj to sporoči na PP) pri prehitevanju zadel pešakinjo, ki je hodila po pločniku mimo trgovine Om-nikom v Trbovljah.
4. oktobra še je E.P. v Brdcah zaradi neizkušenosti in prehitre vožnje prevrnil z avtom po travniku in trčil v drevo. S sopotnikom A.K. sta bila poškodovana, E.P. se zdravi v bolnici v Trbovljah. Vozilo, last P,N., sta si pred nesrečo "sposodila".
Kradejo kot srake
Neznanec je 21. septembra iz stanovanja H.J. v Trbovljah odnesel 3000 nemških mark, 2500 šilingov in nekaj zlatnine. Skupna vrednost ukradenega: 230 tiso tolarjev.
Š.I. je 2. oktobra prijavil, da so ga znangi pred dnevi okradli in pretepli. Policisti so podali kazensko ovadbo zoper B.P., P.L., V.B. in K.P.
Prvega oktobra je neznanec vlomil v igralni avtomat na zabaviščnem parku v Zagorju in vzel okrog 100 žetonov.
Nadaljujejo se kraje v avtomobilih. V noči na 3. oktober je neznanec iz avtomobila pred stanovanjskim blokom na Polju v Zagorju vzel avto radio in osebne dokumente. V noči na 17. september je neznanec ukradel prednji žaromet z juga S.T. v Hrastniku. Policisti so storilcu na sledi. Neznanec pa je 30. septembra na Logu v Hrastniku ukradel kolo z motorjem, last M.H. Policisti so kolo našli, storilca pa še iščejo. Kot sporočajo policisti, je kolo ukradeno že tretjič in so zato v skrbeh, da prihodnjič nepridipravi ne bodo ukradli le kolesa, ampak tudi nevestnega lastnika.
AUFBIKS
Boks v Zasavju še vedno živi. Ne več v dvoranah, v gostilnah pa še kako. V lokalu Adana na avtobusni postaji v Zagorju sta se M.A. in A.A. 26. septembra spravila na F.H., ki je - pomislite - zahteval, naj plačata zapitek. Drago ju bo stal, saj bo treba poleg pijače plačati še sodniške stroške.
V Kisovcu je lokal Tingi tangi. 25. septembra je tja prišel tingi razpoložen R.Ž., ki si je preko vrste naročil pijačo. G.U. ga je opozoril, R.Ž. pa ga je ročno spekel. Tangi razpoloženega so ga morali odpeljati na hladno.
J.	G. je redoljuben človek. Ker S.H. 22. septembra v Trbovljah ni pravilno parkiral, ga je J.G. po nosu. Pa še avto mu je prestavil. Da bo red.
Tudi magija včasih ne pomaga. J.K je 23. septembra v Magic baru najprej pretepel C.E., potem pa kresnil še lastnika bara.
K.	J. in P.K. sta 24. septembra goste v lokalu Zasavje v Trbovljah ustrahovala kar z nemškim ovčarjem. Pes ju je čuval, onadva pa sta medtem pretepala goste. Zanimiv šport so prekinili policisti, ki so ju odpeljali na hladno. Kaj so storili s psom, v poročilu ne piše.
D.P., podkrepljen s porcijo maliganov, je 28. septembra skušal zabavati ljudi blizu Steklarne. Možje postave so ga skušali umiriti na kraju početja. Umiril se je v primernih prostorih.
‘Policisti so 23. soptembra prijeli pri tatvini C.B., kije v Zagorju iz vozila točil gorivo. Zasegli so mu za 50 litrov prazne embalaže in 10 litrov goriva. To je klasično poročilo, ki jih objavljamo v vsaki številki našega časopisa. Le, da so tokrat storilca odkrili. Največkrat tatove bencina težko odkrijejo, saj kradejo ponoči. Naš foto mojster Branko Klančar jè pred kratkim nekje v Zasavju pri precej sumljivem početju zalotil mladeniča. Ker sta hitro zginila, nismo ugotov-
ili, zakaj je šlo. Morda sta točila bencin iz očetovega avtomobila za kakšno delovno orodje, morda za svoj motor. Lahko pa, da je foto aparat zalotil pri delu tatiča, ki sta se lotila dela kar pri belem dnevu. Če kdo karkoli ve o zadevi, naj nam sporoči, da jo obelodanimo.
Vsekakor je mini foto reportaža zanimiva in vredna objave.
KMETIJSKA ZADRUGA
IZLAKE p.o.

Vposlovalnici MEDEA na Izlakah imamo bogato izbiro moške, ženske in otroške obutve.
V mesecu oktobru vam nudimo
Popust pri plačilu z gotovino:
10% POPUSTA pri nakupu nad 3.000 SIT 15%) POP 1JSTA pri nakupu nad 5.000 SIT Možnost nakupa na čeke:
nakup nad 3000 SIT - 2 ČEKA nakup nad 5000 SIT - 3 ČEKI nakup nad 8.000 SIT - 4 ČEKI
ODPIRALNI ČAS: ponedeljek - petek: 8.00 -19.00
sobota 8.00 -12.00 Tel.: 73 696
VABLJENI!
1
m

STEKLARNA STEKLARNA HRASTNIK p.o.
61430 Hrastnik c. 1. maja 14
Tel.: 0601/41 622; 42 006 Teleks: 35 140 stehra Telefaks: 0601 42 418
Obiščite industrijsko prodajalno STEKLARNE HRASTNIK v gradu, kjer vam nudijo ugoden nakup

rnmmi




■


Ponujamo tudi pralni prašek JOLLY brez fosfatov in druga čistila TKI Hrastnik po ugodnih cenah.
že od 500 SIT dalje
Lahko boste kupili tudi kozarce in drugo steklo po tovarniških cenah.
DELOVNI ČAS: vsak dan od 7h - 13.30h sreda - petek od 7h - 16.30h vsako soboto od 8h - 11.30h
P
/O ljubljanska
Celje - skladišče
D-Per
6/1992
Banka Zasavje d.d., Trbo' 5000006275,17
POSEBNA PONUDBA - POSEBNA PONUDBA
SAMO v septembru in oktobru - NOVE - VIŠJE - realne obrestne mere za
vezane tolarske depozite.
Realne obresti so za pogodbeno dobo GARANTIRANO NESPREMENLJIVE.
vezava od 31 - 90 dni vezava od 91 - 180 dni vezava od 181 dni do 365 dni vezava od 366 dni do 730 dni
d« 50.000 SIT R + 7 F R + 9 F R + 10 F R + 12 F
nad 50.000 SIT R + 8 F R + 10 F R + 11 F R + 14 F
LB - BANKA ZASAVJE d.d. TRBOVLJE
COBI SS o
UREDNIŠTVO ZASAVCA. Cesta zmage 33. Zagorje ob Savi
Nepreklicno naročam, časopis ZASAVC.
Ime in. priimek..................................
mesto....................... postna St...........
ulica....................... telefon.............
datum....................... lastnoročni podpis
NAROČNINO BOM PLAČEVAL:
•proti, trimesečno, polletno (ustrezno obkroži)
14. - 18. OKTOBER 1992
«ms
Delavski dom Trbovlje