m

111

' ^ 1
mi


v tej^ številki lahko
u
-M
Občinski praznik^ -	j
Kako šumijo^ gozdovi Moravški

Dopolnilna dejavnost^
îrr^ i \ -1 tr--	'
' kmetijah	<

'ii
OBČINA MORAVCE KULTURNI DOM
vabi
Zadnja abonmajska predstava sezone 2006 - 2007 bo v soboto, 21. aprila. 2007 ob 20. uri v Kulturnem domu Moravče.
Burko francoskega pisca z naslovom Strogo zaupno, bo izvedlo ŠKD Peče.
V upanju, da bomo napolnili dvorano do zadnjega kotička in s tem nagradili naše domače prizadevno in uspešno društvo, ste prisrčno vabljeni!
GASILSKA ZVEZA MORAVCE vabi
svoje člane na redni občni zbor, ki bo v petek 20. aprila 2007 ob 18.00 uri v Kulturnem domu
Po občnem zboru bo slavnostna akademija v počastitev 10-let-nega delovanja z razvitjem prapora zveze in predstavitev knjige o dosedanjem delu Vljudno vabljeni!
Medobčinsko Društvo invalidov Domžale, Lukovica, Moravče, Mengeš in Trzin
Vabi na že tradicionalno 32. srečanje težkih invalidov in njihovih spremljevalcev, v nedeljo 15. aprila 2007, s pričetkom ob 10. uri.
Na srečanje vabi vse člane - težke invalide in njihove spremljevalce na področju delovanja MDI Domžale. Vabi tudi župane oz. predstavnike občin Domžale, Lukovica, Moravče, Mengeš in Trzin, predstavnike DI Gorenjske regije in prijateljskih društev ter predstavnike pobratenega društva invalidov Izola.
Organizira državno prvenstvo v streljanju z zračnim orožjem.
Državno prvenstvo bo potekalo 21. aprila 2007 s pričetkom ob 9. uri v Osnovni šoli Trzin.
Vabimo vse strelce in ostale, da se tekmovanja udeležijo.
MDI DOMŽALE
Občinsko druženje borcev in udeležencev NOB Moravče
VABI
Na srečanje borcev in občanov ter obiskovalcev iz drugih krajev, na organizirano srečanje pri spomeniku v gozdu nad Češnjicami, ob prazniku, 27. aprilu, dnevu upora proti okupatorju in v spomin poboja domačinov v Češnjicah. Spominska svečanost s kulturnim programom in govorniki bo 27. aprila 2007 ob 17. uri. Vljudno vabljeni!
Program izletov Društva upokojencev za leto 2007
MAREC:
•	3. 3. 2007 Lenti MAJ:
•	5. 5. 2007 Lenti
•	23. 5. 2007 Kopanje v toplicah, znamenitosti okolice
JUNUJ:
•	2.6. 2007 Lenti
•	16.6. 2007 Kopanje v Izoli, Kmečki turizem
•	26.6. 2007 Srečanje upokojencev Slovenije
JULIJ:
•	7. 7. 2007 Lenti
•	14. 7. 2007 Dolenje jezero - maketa jezera, Rakov Škocjan
AVGUST:
•	4. 8. 2007 Grossglockner ali Veliki klek
SEPTEMBER:
•	1. 9. 2007 Pliberk, srečanje upokojencev koroške, sejem
•	6. 9. 2007 Srečanje upokojencev Gorenjske v Komendi
•	8. 9. 2007 Lenti OKTOBER:
•	6. 10. 2007 Lenti
•	Trgatev NOVEMBER:
•	3. 11. 2007 Lenti, Martinovanje
DECEMBER:
•	5. 12. 2007 Nakup za Miklavža
•	15. 12. Silvestrovanje, zaključek leta
Prosimo, da se za izlete prijavite pravočasno!
PRIJAVE SPREJEMAJO V DRUŠTVU VSAK TOREK 0D 10. D0 12. URE ali na telefon 031/614-654 - Sonja.
Spoštovane bralke in bralci.
Pred nami je nova številka Novic. Tokrat vam prinašamo zanimive informacije o dogodkih in zakulisjih pri izvedbi najodmevnejše in najbolj obiskane prireditve v občini, to je »Po nagelj na Limbarsko goro«. Prav tako boste lahko prebrali veliko zanimivih prispevkov iz občinskih logov.
Vsi lastniki psov bodite pozorni na urnik letne vakcinacije psov proti steklini. Tudi ekologija pridobiva pomemben status v našem časopisu. Skratka želim vam veliko užitkov pri branju te številke.
V mojem kratkem komentarju bi se želel polemično dotakniti ravnokar sprejetega proračuna občine.
Nedvomno gre velika zahvala predlagatelju in celotnemu občinskemu svetu, da je tako razvojno usmerjen proračun tudi sprejet. Verjamem, da 60% sredstev namenjenih investicijam, pomeni svojevrsten rekord v proračunih občin v RS. Strinjam se, da je dokončanje osnovne mreže infrastrukture prioritetno in neodložljivo. Prav tako pa upam, da bodo prihodnja leta prinesla tudi nekaj več posluha družbenim in društvenim dejavnostim. Vse se pač ne da urediti v enem letu.
Problem, ki nastane pri sprejetju tako ambicioznega načrta pa je kako ga izpeljati, realizirati.
»Javna tajna je«, da občinsko upravo zapušča direktorica le te, ki odhaja na drugo delovno mesto. Prav tako pa občina še ni zaposlila oziroma nadomestila vodjo oddelka za komunalne dejavnosti.
Realizacija tako obsežnega projekta kot je izvedba letošnjega proračuna, zahteva povsem uigran in kompleten »birokratski« aparat občine. Qre za delo visoko strokovnih in odgovornih oseb, ki morajo v relativno kratkem času pripraviti, uskladiti, predložiti in potrditi tako projekte, idejne načrte, izvedbene plane, javne razpise, izbire itd^
Verjamemo, da se župan zaveda te velike odgovornosti. Vsi prav dobro vemo, da dela od jutra do večera, a brez ustrezne pomoči, mu bo težko uspelo izpeljati tako ambiciozen in obsežen program. Zato mu želimo uspešno »roko« pri izbiri novih sodelavcev znotraj občinske uprave.
Še posebno pozornost bo moral nameniti postopkom pridobivanja EU sredstev. Nekatere občine tudi v drugih državah EU najemajo posebno izurjene in usposobljene firme, ki pripravljajo vso potrebno dokumentacijo za kandidiranje na tako pridobljena sredstva. Cena takšne storitve dosega tudi do 10 % pridobljenih sredstev iz EU in seveda 0% v kolikor sredstva niso pridobljena. Ocenjujemo, da gre za povsem »fer« poslovno relacijo. Mofioče bi morala to opcijo proučiti tudi naša občina.
Tej tematiki bomo z našimi prispevki skozi leto namenjali kar nekaj pozornosti.
Naj si za konec dovolim še majhno provokacijo. Kar nekaj pobud in pripomb sem dobil v zvezi z objavami na straneh političnih strank v našem časopisu.
Občani ugotavljajo, da lahko napisano berejo v dnevnem in tedenskem časopisju. Od predstavnikov strank v Moravčah pa pričakujejo komentarje in polemike predvsem iz našega občinskega življenja. Ker pa gre tudi v našem primeru za strani, ki so povsem »nedotakljive« uredniku oziroma uredniškemu odboru, moramo izbiro tem, ki jih obravnavajo stranke, prepustiti njihovi lastni izbiri. Mogoče bo naš apel le prispeval k zanimivejšemu branju tudi na teh straneh.
Matjaž Kočar, urednik
Naslednja številka izide 28. aprila 2007. Vaše prispevke pričakujemo do 17. aprila 2007.
Novice iz Moravške doline marec 2007, Letnik VIII, Številka 3.
Novice iz Moravške doline je informativno glasilo občine Moravče, ki je tudi izdajateljica. Izhaja predvidoma desetkrat letno in ga prejemajo vsa
gospodinjstva v občini brezplačno. Sedež in naslov uredništva: Občina Moravče, Trg svobode 4, 1251 Moravče, tel 7231229.
Izdajateljski svet: Martin Rebolj (predsednik), Franc Kmetič, Roman Cerar, Stanislav Ravnikar, Roman Novak, Janez Vidic.
Odgovorni urednik: Matjaž Kočar. E-poštni naslov moravske.novice@moravce.si. Namestnica odgovornega urednika: Vojka Rebolj.
Uredniški odbor: Marko Kladnik, Edo Veselko,Tanja Ravnikar, Maja Hren, Janez Virk, Vojka Rebolj, Nevenka Marolt, Jana Konček Cigula, Nada
Mlinarič, Matjaž Kočar. Novice iz Moravške doline so vpisane v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno številko 374. Priprava
za tisk: Andrej Lombar. Tisk: Tiskarna Januš. Naklada 1550 izvodov.
Občinski praznik
Spoštovane občanke in občani, spoštovani prejemniki občinskih priznanj, gospoda podžupana, občinski svetniki, dragi gostje, med katerimi posebej pozdravljam župana Mengša g. Jeriča in predstavnika občine Litija. Lepo pozdravljeni vsi, na današnji svečanosti ob občinskem prazniku in podelitvi občinskih priznanj. Dovolite mi, da ob današnjem prazniku najprej namenim nekaj besed delovanju občine, kot institucije. V občinski politiki, občinski upravi in odnosih z občani uspešneje rešujemo občinske, to je skupne zadeve, ker se več posvetujemo, se mimo načel hierarhije več poslušamo in uporabimo tudi dobronamerne kritike. Premalo pa je časa, da bi se posvečali neoprijemljivim, nerazumljivim in zavajajočim temam. Vedno iščemo cenejše, a enako kvalitetne rešitve, da bi lahko zadovoljili čim več potreb. Leto, ki je za nami je bilo za našo občino uspešno. Zastavljene naloge so bile v celoti izpeljane, saj nam je uspelo, da smo investirali tako v vseh odročnih krajih kot tudi v Moravčah. Od lanskega leta naprej v samih Moravčah ni več praznih občinskih
stanovanj. Prosilcem za nakup stanovanj se je uresničila večletna želja. Počasi a vztrajno smo reševali vprašanja lastništva zemljišč, kjer stojijo naši infrastrukturni objekti. Kljub temu, da je preteklo leto minilo v znamenju lokalnih volitev, so vse leto potekale dejavnosti in načrtovanja za prihodnje štiriletno obdobje. Spremembe na našem politične prizorišču so močno prispevale k temu, da bomo vse zastavljene naloge in načrte za naslednja leta tudi uresničili v največji možni meri.
Proračun za letošnje leto imamo sprejet. Sam trdim, da je ambiciozen na vseh področjih, katera občina zakonsko mora pokrivati. Več kot 60% sredstev bo namenjeno za investicije v prometno infrastrukturo, v vodovode in kanalizacijo, v pripravo projektov osnovnega šolstva in otroškega varstva, nakup prostorov za bodočo knjižnico. Prav tako potekajo dejavnosti na pripravi projektov za kandidiranje na evropska in državna sredstva. Na občinski praznik občanke in občani praznujemo našo zavest in ponos pripadnosti naši občini, našim rodovom, našim krajem, dolini in hribovju. Praznujemo lepoto naše pokrajine in kulturne dediščine.
Praznujemo našo delavnost, ustvarjalnost, sodelovanje in delovne uspehe. Praznujemo nedobudnost naše mladine. Praznujemo našo medsebojno pomoč in prijateljstvo. Zavedamo se, da v vseh naših delovnih skupnostih in vseh naših društvih živi duh skupnosti, ki nas povezuje in združuje. Spoštovane občanke in občani, ob občinskem prazniku vam prisrčno čestitam. Posebej čestitam letošnjim prejemnikom občinskih priznaj ter se jim zahvaljujem za njihov prispevek k lepši in boljši občini.
Martin Rebolj, župan
Občinska priznanja podeljena ob občinskem prazniku, 23. marca 2007
Občinsko priznanje-plaketa:
Milan Močilnikar,
Moravče
občinsko priznanje:
-	Anica Korošec,
Dole
-	Jože Cerar,
Vrhpolje
-	Anton Pajk,
Moravče
Roman Cerar
Podžupan občine Moravče
Prepričan sem, da vas velika večina občanov z veseljem prebere tudi podžupansko stran, ki jo je v svojo programsko shemo vnesel nov urednik in uredniški odbor. Sam sem se na ponudbo z veseljem odzval, saj sem prepričan, da vam na ta način nekoliko približam svoje delo. V zadnjem času sem se posvečal predvsem izboljšanju razmer pri vzgoji in izobraževanju. V Svet šole smo bili letos izvoljeni trije novi člani: Matjaž Kočar, Nevenka Zaviršek ter sam osebno in sicer kot predstavniki občine, ki je ustanoviteljica javnega zavoda šole in vrtca. Meseca marca je bila sklicana seja Sveta šole, na kateri smo med drugim obravnavali tudi letno poročilo za leto 2006. Kot predstavnik občine sem podal pripombe na finančno poročilo, ki je bilo skrajno nepregledno in zavajajoče. Predvsem so me zbodli v oči nekateri materialni stroški pri šoli ter študentsko in pogodbeno delo v vrtcu. Delo nove ravnateljice je bilo s strani občine ocenjeno z najvišjo oceno, saj menimo, da ji je v kratkem času uspelo kar nekaj stvari izboljšati. V bodoče pa jo čaka še veliko dela. Z gospo ravnateljico sva se na seji dogovorila tudi za sestanek, kjer bi se skupaj z županom dogovorili o nadaljnjih načrtih in delu. Na tem sestanku smo ugotovili, da imamo zastarel Odlok o ustanovitvi javnega zavoda šole in vrtca, ki ga je potrebno na novo pripraviti. Jasno smo povedali naše mnenje, da bo potrebno kar nekaj stvari racionalizirati in tudi drugače organizirati tako, da bi stroške poslovanja zmanjšali in obdržali enako kakovost storitev. Ravnateljici ga. Nuši Pohlin Schwarzbartl smo s strani občine dali vso podporo, da izvede potrebne spremembe. Ali bo v bodoče javni zavod ostal združen, ali pa bo vrtec samostojen javni zavod, je odvisno od dogovora z ravnateljico in zakonskih predpisov, ki so v veljavi. Trenutno smo v fazi preučevanja in izračunavanja stroškov. Zadnji izračuni govorijo v prid samostojnosti vrtca, strokovne službe občine pa že proučujejo zakonske podlage. Želja ravnateljice je, da ostaneta šola in vrtec tudi v bodoče skupaj in v kolikor bomo našli sprejemljive finančne rešitve, je tudi tak dogovor možen. Stroški vodenja finančnih storitev za vrtec, ki nam jih zaračunava Skupnost osnovnih šol iz Domžal in strošek, ki nam ga zaračuna ravnateljica za svoje vodenje vrtca v sklopu javnega zavoda so previsoki. To vpliva tudi na ceno storitev, ki jih plačujejo starši otrok vključenih v varstvo.
Sestanek je trajal skoraj dve uri in je potekal resnično konstruktivno z željo, da bi problematiko šole in vrtca ustrezno rešili ne samo v boljšem finančnem poslovanju, temveč tudi organizacijsko, vzgojno in pedagoško. Upam, da sem vam v kratkem predstavil dogajanja in aktivnosti s področja delovanja naše šole in vrtca katerega ustanovitelj je Občina Moravče.
Stane Ravnikar
Podžupan občine Moravče
Za nami je 4. seja občinskega sveta. Osrednja točka je bila sprejem proračuna občine Moravče. Župan kot predlagatelj, je proračun temeljito in argumentirano obrazložil. V razpravi smo sodelovali tako svetniki pozicije kakor opozicije. Slednja je imela poleg nekaj splošnih pripomb, tudi konkretno zahtevo, da bi se znaten del sredstev namenjenih izgradnji doma starejših občanov preusmeril v izgradnjo Baragovega doma, katerega realna realizacija je še zelo oddaljena. Med drugim tudi zaradi tega, ker struktura samega lastništva zemljišč in celotnega investicijskega načrta še ni jasna, še manj pa zagotovljena.
Proračun je koalicija soglasno potrdila, saj je to najboljša možna izpolnitev obljub našim občankam in občanom, ki smo jih dali v času volitev.
Svetniki koalicije smo ponosni na sprejeti proračun, ki je investicijsko naravnan. Vrednost investicij presega 60 % celotnega proračuna. V državni ni proračuna, ki bi namenjal toliko sredstev za investicije. To je vsekakor pomembno za razvoj podeželja. S tem bomo odročne kraje naše občine opremili z vodovodi in cestami ter jim s tem omogočili razvoj turizma in lažje življenje ter boljše povezave s centrom. Za nami je tudi zelo odmevna prireditev »Po nagelj na Lim-barsko goro«. Letošnji obisk je bil rekorden. Prireditveni odbor, ki ga je imenoval župan, je pod vodstvom Vojke Rebolj svojo nalogo odlično opravil. Mnogi obiskovalci so izražali zadovoljstvo ter pohvalili prireditev. Le ta je potekala brezhibno brez incidentov. Z županom g. Martinom Reboljem sva obiskovalkam eno uro delila nageljne, za kar se nama je mnogo obiskovalk še posebej zahvalilo. V mesecu marcu smo pripravili tudi posebno prireditev ob dnevu žena, ki je bila dobro obiskana.
Dan žena bi aktualna državna oblastna politika rada ukinila ali mu manjšala pomen, ker ga smatra za ostanek socialistične »navlake«.
Kljub temu je to zgodovinsko zelo pomemben praznik, ki ga praznuje mnogo žena v državah evropske unije. Tudi sam odziv na tokratno srečanje dokazuje, da slovenske ženske še vedno cenijo ta svoj praznik.
Kljub zadnjim snežnim padavinam, se letošnja topla zima poslavlja in prihaja pomlad. Po programu v sprejetem proračunu, bodo v kratkem širom naše občine zabrneli delovni stroji in pričeli z delom na cestah, vodovodnem omrežju, ter kanalizaciji, v zadovoljstvo občank in občanov. To je potrditev njihovih pravilnih odločitev na voliščih, da so dali podporo pravim kandidatom, ki izpolnjujejo svoje volilne obljube in pričakovanja občanov.
Na koncu bi zaželel vsem občanom in občankam vesele velikonočne praznike.
Osnutek proračuna občine Moravče je bil v 30-dnevni javni obravnavi. Svetniki iz vrst NSi smo na ta osnutek vložili vrsto pobud, da bi jih župan upošteval pri pripravi dopolnjenega predloga proračuna. Od osnutka do predloga proračuna se je prihodkovna stran povečala za preko 210.000 €. Pričakovali smo, da bo župan del tega denarja namenil za projekt obvoznice, za celostni razvoj na področju kmetijstva ter za nekatere programe na področju kulture, turizma, športa in sociale. Žal pa smo ugotovili, da je župan gladko zavrnil vse naše predloge. Zato bomo ponovno vložili 12 predlogov dopolnil k občinskemu proračunu, s katerimi bomo seznanili občinske svetnike in jih prosili za podporo.
Predlagali smo cepljenje deklic proti HPV virusu, kar bi občino stalo 30.000 €. V boju proti tej okužbi, ki dokazano povzroča raka materničnega vratu, se je veliko občin vključilo z akcijo, ki omogoča plačilo tega cepljenja za deklice v starosti od 12 do 14 let.
Med drugim smo tudi predlagali ustanovitev Štipendijskega sklada občine Moravče, v katerega bi se vključila tudi podjetja in zasebniki s sedežem v občini Moravče in v sosednjih občinah. Na ta način bi lahko doma zaposlili veliko izobraženega kadra, ki bi svoje znanje lahko koristno uporabil v domači občini. Predlagali smo novo postavko Obvoznica Moravče v višini 40.000 €. Zaradi neaktivnosti občine v zadnjih dveh letih se je pričetek izgradnje obvoznice že premaknil za 3 leta. Zato predlagamo, da se občina aktivno vključi v pripravo ustrezne dokumentacije in za to nameni ustrezna finančna sredstva. Ali bomo zaradi nesodelovanja občine z državo tudi tokrat zamudili obvoznico, ki je že v državnem proračunu? V NSi se nam zdi sramotno, da je župan za področje kmetijstva namenil le 8.922 €. ^Kmetijska dejavnost s svojimi dopol-
N.Si
Nova Sioveniia
Krščanska iiutiska stranka
nilnimi dejavnostmi je eden izmed naravnih načinov ohranjanja kulturne krajine, ki jo je potrebno varovati in ohraniti tudi našim zanamcem. Prav tako pa tudi možnost za izboljšanje turistične ponudbe. Žal pa turiste ob prihodu v Moravče pričaka neurejeno središče. Zato je obnova ali vsaj pričetek obnove trga, ne zgolj določenih spomenikov, nujno potrebna. Predlagali smo tudi sredstva za dokončanje planinskega doma, ki v naše kraje privablja čedalje več turistov, in za obnovo edinega gradu v Moravški dolini, ki predstavlja neprecenljivo turistično in kulturno vrednost naše občine. Ker je grad kulturni spomenik občinskega pomena, je občina dolžna sodelovati tudi pri obnovi. Župan je nekaj zadnjih mesecev pred volitvami obljubljal nakup in obnovo Baljeve kajže. Ker te postavke v proračunu ni, jo predlagamo v dopolnitvi osnutka proračuna. Skrb za ekologijo naj bo stalnica v naši občini ne samo v besedah, ampak tudi v dejanjih. In ekološki otoki so primerna spodbuda za ekološko osveščenost vseh krajanov. Sodobni čas zahteva nenehno izobraževanje vseh državljanov, zato je obstoječa knjižnica nujno potrebna razširitve in izboljšanja ponudbe, kakršno imajo sodobne knjižnice. Predlagali smo tudi podporo gradnji Socialnega centra Baragov dom, ki bi na enem mestu združeval mladost in jesen življenja, izkušnje in vedoželjnost. V preteklem mandatu se je Občinski svet občine Moravče zavezal, da bo podpiral izgradnjo tega doma. Čeprav je potrebno vlagati občinski denar tudi v razvoj bolj oddaljenih krajev, je hkrati potrebno razvijati tudi center.
OO N.Si Moravče
Zavezanost spremembam za gospodarsko rast in visoko kakovost življenja je bil temeljni poudarek srečanja županj in županov ter svetnic in svetnikov SD v Portorožu v nedeljo, 11. marca.
Borut Pahor, predsednik SD je v nabito polni dvorani dejal, da smo v teh dneh priča rasti zaupanja v našo stranko. »Zato smo pošteno garali in trdo delali več let. Šli smo skozi velikanske in tvegane spremembe, ko so nekateri menili, da so to nevarne spremembe za prihodnost stranke. Večina pa je vendarle v njih prepoznala dovolj velikopoteznosti, da jih je podprla.« Pahor je med ključne mejnike na poti modernizacije stranke uvrstil kongres 2005, ki je dal stranki novo ime in v vrh stranke pripeljal mlado generacijo ter sprejem novega strankinega programa - Slovenija v vrhu sveta, julija lani. »Pomemben je bil tudi vstop v Partnerstvo za razvoj, saj je stranka s tem dejanjem
presegla zgodovinsko delitev znotraj političnega prostora.« Pri tem je Pahor dejal, da upa in želi, da bo stranka na državnozborskih volitvah naslednje leto, dosegla dober rezultat. Ob tem je poudaril, da je potrebno zaupanje ljudi upravičiti. »Zato je potreben realen in stvaren program, ter sposobna in kompetentna ekipa pa tudi iskren in odkrit odnos do javnosti.«
Realen in stvaren program, sposobna in kompetentna ekipa pa tudi iskren in odkrit odnos do javnosti so tudi merila in način dela OOSD Moravče.
21. marca smo na seji Občinskega sveta Občine Moravče sprejeli poračun za leto 2007. Izvajanje proračuna pričakujemo že v prvem delu aprila. Glede na zastavljene naloge se bodo dela nadaljevala do pozne jeseni.
Odbor SD Moravče
V	V mesecu marcu je bil v Portorožu letni posvet Slovenske demokratske stranke na katerem smo razpravljali o vlogi in položaju stranke v slovenskem političnem prostoru, o izvedenih projektih in aktivnostih v preteklosti ter o izzivih v prihodnosti. Izpostavili bi dve temi, ki sta prevladovali na posvetu:
Zadnje dogajanje v slovenskem političnem prostoru
V	tem trenutku, ko se slovenski politični prostor pomembno preoblikuje, Slovenska demokratska stranka predstavlja daleč najstabilnejši del tega političnega prostora. To je izjemnega pomena, predvsem zaradi situacije in položaja v katerem se Slovenija trenutno nahaja, saj se intenzivno pripravlja na predsedovanju EU. SDS je največja vladna stranka, največja stranka v Sloveniji in nosi največjo odgovornost. Sama po sebi zato predstavlja ključni stabilizator v slovenskem političnem prostoru. Nemogoče si je torej predstavljati učinkovito izpeljavo takšne naloge brez posredne politične stabilnosti.
Priprave na predsedniške volitve
V	okviru priprav na letošnje predsedniške volitve je na posvetu prevladovalo večinsko mnenje, da SDS nastopi s svojim kandidatom. Dokončnih odločitev na posvetu nismo sprejeli, saj postopek evidentiranja kandidatov še poteka. Formalni postopek bo v stranki zaključen na majski seji Sveta.
Na lokalni ravni pa moramo izpostaviti zahteve Moravške župnije po najemnini za nogometno igrišče in pokopališče. Podrobno so se o problematiki razpisali že časopisni mediji na lokalni in državni ravni, zato vam bomo predstavili naše stališče. Pred leti je bila prav naša občina za vzgled ostalim v državi kako lahko dobro sodelujeta Župnija in Občina. Občina je v okviru svojih možnosti prispevala pri vseh obnovah župnišč in cerkva v občini. Vsem je bilo v veselje pogledati kako lepa in urejena postajajo naša župnišča in cerkve, sedaj pa je kar na enkrat postal velik problem kos travnika na katerem je nogometno igrišče, še težje pa je razumeti zahteve po najemnini za pokopališče. Po našem mnenju je že skrajni čas, da pobudniki teh zaostrovanj dojamejo, da tudi občani in župljani takega početja ne odobravajo.
Občinski odbor SDS Moravče
V petek, 9.3.07 je bil v Podčetrtku letni občni zbor Slovenske kmečke zveze pri SLS. Prisotne sta pozdravila predsednik SKZ g.Hrovatič in g.Janez Podobnik. SKZ je bila ustanovljena maja 1987 in je aktIvno gradila samostojno Slovenijo. Teme pogovora so bile naravnane na problematiko v kmetijstvu. 8 let je uspešno vodila kmetijsko ministrstvo. Predsednik Janša pri izbiri ministrice ni imel srečne roke, saj le ta ni bila kos svojemu poslanstvu. Podpore kmetijstvu, zaradi nizke cene hrane, niso zaživele tako kot drugje v Evropi, saj pri okoljskem program predstavljajo namreč 20% slovenskega in 80% evropskega deleža. Menili smo, da bi država svoj 20% delež takoj dobila nazaj preko DDV. Kmetje večinoma takoj investiramo nazaj v kmetijo. Poleg tega imamo obdavčene tudi subvencije. V kolikor bo država imela mačehovski odnos do kmetov, bomo postali v EU neto plačniki. Na sestanku predsednikov držav in vlad EU so obravnavali temo podpore kmetijstvu. Britanski ministrski predsednik Blair je predlagal postopno ukinjanje podpor češ, da ustvarja kmetijstvo premajhen delež družbenega proizvoda. Požel je aplavz le od g.Drnovška in g.Janše. Ostali predsedniki so se zavedali pomembnosti pridelave hrane in samooskrbe Evrope. Zakaj v Sloveniji predstavlja kmetijstvo le 2% BDP, je razložil dr. Franc Zagožen. Če se danes odloči potrošnik za ogrevanje stanovanja, je daleč najcenejše gorivo pšenica. Kandidat za ministra,
Slovenska ljudska stranka
se je predstavljal pred državnimi poslanci s poceni in dražjo wc metlico. Slednja bi kmeta stala 300 kg pšenice. Za kilogram pšenice iztržiš 0,16 EUR za 1kg kruha pa odšteješ 2 EUR, ali več. Iz 1 kg pšenice lahko spečeš 1kg kruha. Kurjenje pšenice je etično vprašljivo, saj kmetje v Očenašu prosimo Boga »Daj nam danes naš vsakdanji kruh«. Na svetu pa je še toliko lačnih ljudi. G.Podobnik je menil,da mora v prihodnje SLS voditi kmetijski resor, saj je edina stranka z ustreznim tovrstnim kadrom. Menili smo,da bo novi minister uspešen le, če bo dobro sodeloval s SKZ. Občni zbor smo zaključili s prijetnim klepetom ob dobrotah domačih gospodinj in izmenjavi izkušenj katere rabimo pri kmetovanju.
OO SLS Moravče vsem občankam in občanom želi vesele in v upanju polne Velikonočne praznike
OO SLS Moravče
Poročilo s 4. redne seje občinskega sveta
MLADE DRUŽINE CENEJE DO DOMA
Da cenjenih bralcev ne bi preveč dolgočasil z nepotrebnimi podatki, se bom omejil le na pomembne sklepe.
Svetniki so sprejeli Odlok o programu opremljanja zemljišč za gradnjo na območju občine, ki je razdeljena na sedem obračunskih območij. Za vsako je opravljen izračun komunalne infrastrukture, ki je osnova za izračun komunalnih prispevkov. Po besedah poročevalca Roberta Špendla se komunalni prispevek ne bo drastično zvišal. Hipotetični izračun za objekt s tlorisno površino 150 m2 na 800 m2 velikem zemljišču kaže, da bo komunalni prispevek znašal od 8.704 € na Vrhpoljah, 9.748 € v Moravčah do 11.694 € na Javoršici.
V drugem branju je bil sprejet tudi Odlok o komunalnem prispevku v občini. Količnik prispevka bo odvisen od vrste objekta.
Omenimo le nekatere. Za stanovanjske stavbe bo količnik 1,0, turistične kmetije 0,7, trgovske in industrijske objekte 1,5, nestanovanjske kmetijske 0,5 ter stavbe za opravljanje verskih obredov 1. Komunalnega prispevka ne bo potrebno plačati pri gradnji javne gospodarske infrastrukture, socialnih in neprofitnih stanovanj, kulturnih in športnih objektov ter šol in vrtcev, če je edini investitor Občina Moravče. Mlade družine, ki prvič rešujejo svoje stanovanjsko vprašanje, bodo plačale 30% nižji komunalni prispevek.
Opozicijski svetniki so sicer imeli nekaj amandmajev na odlok, vendar jih je pri glasovanju, enako kot pri prvem odloku,
preglasovala pozicija. V drugi obravnavi je bil sprejet tudi proračun Občine Moravče z še vrsto spremljajočih aktov. Prihodki bodo v tekočem letu znašali dobre 4 milijone evrov in bodo za 35% višji od realiziranih v letu 2006. Tudi opozicija priznava, da je proračun naravnan investicijsko in razvojno. Župan je razložil vzroke za povečanje proračuna, istočasno pa tudi razporeditev po posameznih proračunskih postavkah.
Svetniki so sprejeli še nekaj drugih sklepov, vendar se je razprava razživela le ob odločitvah o podelitvi občinskih priznanj in Odloku o odlaganju odpadkov.
S seje poročal Edo Veselko
Skrb za starejše bo omogočila nova delovna mesta
Demografska gibanja na slovenskem kažejo na staranje prebivalstva. Delež starejših od 65 let je leta 2005 znašal 15,3% Slovencev, projekcija za leto 2050 pa kaže, da bo narasel preko 30%. Podobno velja za Moravčane. Delež starejših od 65 let je znašal 13%. Ni pa nobenega realnega razloga, da bi bil trend sprememb drugačen od slovenskega. Podatki torej kažejo, da bo treba skrb za primerno življenje starejših na vseh področjih intenzivirati. To pa pomeni tudi na področju institucionalnega varstva starostnikov, ki kaže največje pomanjkanje kapacitet ravno v osrednji slovenski regiji. Hvalevredno je, da taka aktivnost deloma že poteka v moravški občini. Po izjavi župana je bilo konec decembra preteklega leta z družbo Comett d.o.o. podpisano pismo o nameri za izgradnjo doma upokojencev v Moravčah. Pri obeh podpisnikih smo povprašali, kako zadeve potekajo. Za lokacijo je izbrano zemljišče »stare Rašice«, ki meri okoli 5.000 m2 in zadošča potrebam. Franjo Kolenc, direktor Cometta zagotavlja, da imajo že določene izkušnje pri gradnji in upravljanju domov, saj so lani odprli podoben dom v Rogaški Slatini. Pohvali se, da so zadovoljni tako oskrbovanci kot njihovi svojci, pa tudi sam dom je ekonomsko uspešen. Podobnega naj bi zgradili tudi v Moravčah. Namenjen naj bi bil oskrbi 120 starostnikov z različnimi potrebami. Poleg standardnih in nad standardnih razmer za bivanje in nego bo poskrbljeno tudi za oskrbovance z demen-co in tiste, ki so potrebni paliativne nege. Predviden je tudi dnevni center, možnost
kratkotrajnega bivanja ter izvajanje pomoči na domu. Dom bo zasnovan na modernih principih četrte generacije takih objektov, ki pomeni organizacijo v skupinah po 15 stanovalcev. Predvidena je vsa infrastruktura vključno s sodobnim načinom prezračevanja in klimatizacije prostorov. Pomisleke, češ da bo taka sodobna oprema vplivala na visoko oskrbnino zavrača, saj je za pridobitev koncesije zagotovljen nadzor države, ki ne dopušča visokih cen. Pridobitev koncesije je tudi prva naslednja in verjetno najpomembnejša faza pri izgradnji doma. Pričakuje, da bodo ustrezni razpisi objavljeni do konca aprila, postopki izbire pa končani jeseni. Dom bodo zgradili, tako kot tistega v Rogaški Slatini, v roku enega leta. Župan Rebolj pravi, da so že sproženi postopki za pridobitev idejnih projektov. To bo prispevek občine k hitrejši realizaciji projekta. Dom pa ne bo pridobitev le za starejše občane, temveč tudi za kraj. Ustvarilo se bo 50 novih delovnih mest in za večino so kadri na voljo na moravškem. Investitor bo zadolžen, da kadre tudi ustrezno pripravi in izobrazi. Po izkušnjah iz Rogaške Slatine naj bi se spletle med domom in okoljem tudi tesne vezi. Vsakdanjik oskrbovancev naj bi tako tudi v Moravčah kmalu poživljale različne lokalne kulturne skupine, animatorji, otroci in mnogi prostovoljci. Na vprašanje, ali bo dovolj tudi zanimanja za bivanje v domu, oba podpisnika zagotavljata, da z zapolnitvijo kapacitet ne bo težav. Prednost bodo seveda imeli domačini. Računajo, da jih bo okoli 40, drugi pa bodo iz ljubljanske kotline. V Sloveniji čaka na sprejem v domo-
ve preko deset tisoč ljudi, od tega v Ljubljani in okolici več kot 4500. Direktor Kolenc pravi, da imajo finančno konstrukcijo investicije izdelano pa tudi svoje projektante in izvajalce. Del sredstev imajo sami, del pa bodo pridobili z dolgoročnimi krediti. Dolžnost občine Moravče je, da pripravi idejni projekt in komunalno opremljeno zemljišče. Večinski lastnik doma bo tako podjetje Comett d.o.o., občina pa naj bi podjetju oddala zemljišče v dolgoročni najem za bolj ali manj simbolično najemnino. Zanimive so tudi izkušnje direktorice Pegazovega doma v Rogaški Slatini ge. Kampuš. Pravi, da skupine starostnikov delujejo kot velike družine. Seveda niso dovolj le arhitekturne rešitve, ki omogočajo aktivno sodelovanje tudi težje mobilnih in dementnih oskrbovancev. Veliko truda je bilo treba vložiti v izobraževanje zaposlenih. Pri organizaciji vsakdanjega življenja aktivno in po svojih zmožnostih in željah sodelujejo tudi stanovalci. Vplivajo lahko tudi na sestavo jedilnikov, pomagajo pri pripravi in pospravljanju jedilnice, nekatere pa se lotijo celo peke slaščic. V domu je trenutno 129 oskrbovancev. Manjšina je iz lokalnega okolja. Selitev je zelo malo, kar tudi kaže na zadovoljstvo oskrbovancev. Večina zaposlenih je domačinov, tako kot se predvideva tudi v Moravčah. Celoten projekt bo zahteval veliko truda in znanja. Razmišlja se celo o fizični povezavi novega objekta in zdravstvenega doma, ki se bo verjetno moral tudi kadrovsko okrepiti. Morebiti ne bi bilo odveč dobiti ponudbe še kakšnega interesenta za pridobitev koncesije in izgradnjo doma, vsekakor pa bo treba zahtevati neko obliko garancije za dobro izvedbo posla.
Edo Veselko
v
Sport - pri nas doma
Daleč so že časi v minulem stoletju ali tisočletju, ko so ljudje menili, da je šport zguba časa, da je le za mestne škrice, da je najboljši šport trdo delo na njivi in v gozdu. In v teh časih si po naših vaseh videval ženice, ki se niso mogle več zravnati, od neprestanega pletja in okopavanja njiv in prezgodaj ostarele zgarane možake. Ti časi so v glavnem že za nami in takih prizorov ni več. Kmetu so v pomoč stroji. Kmečki otroci pa se, enako kot mestni, podijo za žogo in si na dvorišča postavljajo koše za košarko. Najbolj je šport zavzel Moravško dolino z uspehi Primoža Peterke. V Ljubljani je tedaj krožil vic: »Kako spoznaš Mo-ravčana?« Greš na avtobusno postajo in gledaš. Moravčan izstopi iz avtobusa v telemark (smučarski doskok). Primož je v tistem posebnem času osvojil vse zmage v smučarskih skokih na svetu. Bil je zmagovalec svetovanega pokala v smučarskih skokih in junak Planice. Pri Travnarju je bil Pri-možev kotiček - z vsemi informacijami o smučarskih skokih. Ob skokih v Planici pa so Moravče skoraj izumrle. Vse je bilo v Planici.
Tudi ti časi so minili, šport pa se je udomačil v Moravški dolini. Ljudje so začeli o njem tudi razmišljati in vse bolj dojemati njegovo bistvo, njegov praktični namen. Že stari Grki so vedeli, da je telo posoda duha in je zatorej potrebno negovati tudi telo. In so »iznašli« šport, propagando zanj pa še igre. To zaporedje je bistvo, zakrito. Temeljno, osnovno, naj-
UKVARJANJE S ŠPORTOM, kajti vsakdo potrebuje zdrav duh in zdravo telo. Olimpijske igre in iz tega vrhunski šport, tekme najboljših, vse to je samo sredstvo za propagando športa; še predvsem za vzpodbujanje mladine. Danes ima tekmovalni vrhunski šport še tudi gospodarski in sociološki pomen. Toda to je že druga zgodba. Navdušenje za Primoževe dosežke in obiskovanje tekem, kjer je nastopal, je imelo sicer svoj smisel (veselje, preživljanje prostega časa, narodna in krajevna zavest). Toda to ni pomenilo ukvarjanja s športom. Zaradi Primoževih dosežkov ni bil nihče bolj zdrav in močan. To velja za ves šport, ki ga gledamo na TV ali na stadionih. Bistveno je ukvarjanje s športom.
Zadnjič je prišel k meni električar, da mije nekaj uredil. Po opravljenem delu sva pri kavi še malo pokramljala. Rekel sem nekaj o njegovi pridnosti in zanesljivosti. Mož je star preko 50 let, pa mi je rekel:« Za vse kar je nastalo iz mene, se imam, poleg staršem, _	_ zahvaliti športu.
C	Veste v mladih
^	iVHiS^P letih sem ig-
kot
Olimpijske ki je večinoma pomembnejše je
ral aktivno nogomet. Tudi sedaj grem še kdaj igrat. Šport mi je dal delovne navade, odgovornost do kolektiva ter veselje in sposobnost preživeti zmage in poraze. Oboje.« In vse navedeno je nujno potrebno mlademu človeku. In kje naj to še dobi? V šoli? Da, f moral bi. A šola je obvezna in večini, predvsem pa še najbolj sposobnim, dolgočasna. Šport pa je igra in skozi igro, skozi radost in zainteresiranost dobiš vse navedeno. Dobro poznam teorijo športa in športne vzgoje, moj znanec pa ne. Pa vendar še nikjer nisem zasledil tako v kratkem povedano, zakaj je šport tako pomemben. To, da ni omenil zdravja, sploh ni pomembno, kajti človek, ki je zadovoljen in vesel, ki ima svoj cilj, katerega zasleduje, ki redno dela, vadi, trenira je tudi zdrav. Najpomembnejši od navedenih treh argumentov je morda prvi- DELOVNE NAVADE. Gre namreč za to, da se je potrebno s športno vadbo ukvarjati redno. Starši to dobro poznajo. Otrok se navduši za en šport- na primer za določen športni krožek v šoli. K vadbi gre dvakrat ali trikrat, pa ga ne zanima več. Najpogosteje ga ne zanima zato, ker je potrebno delati in to redno. Nobenega znanja ni brez vadbe. In šele skozi vadbo se naučiš igrati nogomet, košarko, odbojko, pravilno teči, plavati, smučati itd. Zato je potrebna pomoč staršev vsaj na začetku, da otroka vzpodbujajo, kadar se mu ne ljubi iti na vadbo. In mu ne podležejo, da bi šel k drugemu pa tretjemu športu.
Le tako se pridobijo delovne navade, še kako potrebne za življenje.
Tak šport je v Moravčah šele v razvoju, vsaj kar zadeva športna društva. Redno, celoletno vadbo imajo le nogometaši, najmlajši v smučarskih skokih in nekatere športne aktivnosti v šoli. Ni mogoče reči, da v občini ni pogojev za športno aktivnost. Objektov za osnovne športe je kar nekaj v občini, v pripravi pa je ureditev razširjenega športnega centra pri osnovni šoli. Tisto, kar manjka, je organizacija. Manjkajo organizatorji - funkcionarji, ki naj bi vodili odbojkarsko, pa košarkarsko društvo, pa morda tekaško. V prejšnji številki MN sem se navduševal nad kulturno dejavnostjo v Moravški dolini in ne nad kulturo medsebojnih odnosov. Torej nad zgledno skrbjo za zdrav duh. To pot menim, da aktivni šport v Moravški dolini ni dovolj razvit in bo potrebno nameniti v bodoče več skrbi za dravo telo. Prevlada računalnika in interneta v človekovem, predvsem otrokovem vsakdanu, je še dodaten argument, da več pozornosti namenimo športu - zdravju.
Da bomo sledili znanju, ki so ga imeli že pred 3.000 leti o tem stari Grki, velja reklo- »Mens sana in corpore sano - zdrav duh v zdravem telesu.«
Prof. Janez Virk
Pogovor z Bartol Bogdanom iz Zavoda za gozdove Slovenije
Kako^: šumjjo^lOzdoyi MpráVii!?

Gozdno-gospodarska enota Dol-Mo-ravče pokriva dve občini: Dol pri Ljubljani in Moravče. Moravška je kar bogata z gozdom saj je skoraj 60% površine gozdnatih. Revirni gozdar skrbi za 3.300 ha tega naravnega bogastva. Z gozdom se gospodari na osnovi deset letnih načrtov, ki jih pripravlja Zavod za gozdove. V njihovi javni obravnavi imajo možnost za pripombe vsi zainteresirani. Ob njihovem sprejemu se sestavi zapisnik, ki se posreduje tudi občini Moravče. Poleg teh dol-goro-čnih načrtov morajo izdelati tudi gozdno gojitveni načrti, ki se nanašajo na posamezne odseke. Ti obsegajo 2040 ha in se redno obnavljajo. Vsako leto jih revirni gozdar obnovi kako desetino, potem ko jih razdeli na homogene enote in predvidi nujne gojitvene in negovalne ukrepe. Zaradi izredno razdrobljene posesti je oteženo gospodarjenje. Večjih lastnikov gozdov je zelo malo. Mnogokrat težave še dodatno stopnjujejo nerešene zapuščine. Gre za mešane gozdove, ki so razdeljeni na šest gospodarskih razredov in rastejo v glavnem na dveh vrstah tal, na karbonatni (apnenčasti) in acidofil-ni (kisli) podlagi. Gozdar meni, da bi morala prevladovati predvsem bukev, medtem ko smreka, ki je dolgo veljala kot ekonomsko bolj zanimiva, ni avtohtona vrsta in je bila umetno naseljena. To se posebej pokaže na zmanjšani odpornosti, ko gre za izredne razmere.
Zaradi plitvih korenin je bolj ranljiva za vetrolome in sušo. Zmanjšana odpornost povzroča, da se težje brani pred škodljivci. To s pridom izkorišča lubadar, ki se je na moravškem močno razširil tako, da poudarja Bogdan Bartol, ljudje »grobarimo« za njim. Najbolj je pustošil predvsem po Muro-vici, Ciclju in Slivni. Tudi postavljanje feromonskih pasti ni rodilo želenih rezultatov. Možni posek na moravškem znaša približno 10 tisoč kubičnih metrov. V letu 2006 pa je znašal 15.600, od tega kar 10.620 sanitarni zaradi lubadarja.
Gozdarji opozarjajo, da pri sanaciji gozdov veliko premalo naredijo lastniki sami. Ti bi morali redno pregledovati svoja drevesa in vsak napad luba-darja takoj javiti revirnemu gozdarju ali na Zavod za gozdove RS. Ko iglice porumenijo in lubje odpade je prepozno, lubadar pa se je že prej preselil na nove še »zelene žrtve«. Napad je najlažje ugotoviti na še zelenem drevesu po luknjicah v lubju, ki jih naredi lubadar in jih smreka v svoji obrambi zalije s smolo in po cimetu podobnem prahu na koreničniku. Ker nam vre-menarji obetajo sušno leto, bo to za lubadarja ugodno in hkrati razlog več za pozornost lastnikov. Zanimivo je, da les smreke, ki so jo morali posekati zaradi lubadarja, ni nič slabši od lesa zelene smreke. Lubadar namreč ne prodira v les, temveč
samo pod lubje. Res pa je, da na trgu dosega precej nižjo ceno. Zato bi bilo za lastnika bolje prodati razrezan les, ki se ne razlikuje od tistega, ki ga pridobijo iz zdravih dreves. Po močni uporabi žage v gozdu je najboljša naravna obnova in nega. Šele če je ta neustrezna, se v gozd poseže še z drugimi ukrepi. Pričakuje se, da bo vnos smreke manjši. Malo lastnikov ve, da je moravška bukovina zelo kvalitetna in da je s pravilno nego bukve možno pridobiti vrhunske hlode in dosegati lepe ekonomske učinke. Pravi kostanj ogroža rak, ki ga povzroča zajedavska gliva. V preteklosti bi ga morali precej posekati. Na srečo pa je glivo napadel virus - rak je torej »dobil virusno bolezen« (hipovirulenca). S tem se marsikateri napadeni kostanj reši. Posebna vrste glive povzroča tudi javorjev rak, ki pa napreduje zelo počasi. Hrušev ožig povzroča bakterija in je najbolj pogost na sadnem drevju. Napade pa tudi nekatere gozdne vrste kot so glog, jerebika, skorž in moko-vec.
V letu 2006 je bilo skupaj odkazano 14019 dreves v kosmati izmeri 15617 kubičnih metrov, od tega 12319 smreke, 1951 bukve, 100 gorskega javorja, 237 hrasta in 465 kubičnih metrov domačega kostanja. Gozdarji tudi opažajo, da lastniki ponovno čistijo zaraščene travnike, saj bi se jim sicer zmanjšale površine za katere dobivajo
Dopolnilne dejavnosti na kmetiji
Poleg kmetijstva in gozdarstva so na podeželju vse bolj prisotne in pomembne tudi nekmetijske dejavnosti, bodisi kot dopolnilo temeljni kmetijski dejavnosti, bodisi kot samostojne dejavnosti za pridobivanje sredstev za življenje podeželskega prebivalstva.
Uvajanje dopolnilnih dejavnosti oziroma diverzifikacija je proces, v katerem kmetje iščejo alternativen dohodek iz dejavnosti, ki ni gojenje pridelkov ali konvencionalna vzreja živine. Večji del kmetov bo moral svoje dejavnosti prilagoditi tako, da bodo ustrezale potrebam trga, ter si tako ohraniti vsakdanji kruh. Manjše spremembe, kot je npr. pridelovanje večjih količin običajnih pridelkov ali sprememba upravljanja z živino, ne prinesejo diverzifikacije. Danes se le manjši delež kmetov ukvarja z dopolnilnimi dejavnostmi. V prihodnosti pa bo obstoj mnogih kmetij odvisen prav od usmeritve v dopolnilne dejavnosti. VMoravški občini ima le ena kmetija registrirano ukvarjanje z dopolnilno dejavnostjo, vendar bo to uvajanje nujno še posebej na manjših kmetijah, kjer kmetje, ki delajo na kmetijah, niso polno zaposleni. Ker je uredba za dopolnilne dejavnosti bila sprejeta šele junija 2001, je bila registracija dopolnilnih dejavnosti velik problem, saj je lahko investitorja privedla v navzkrižje s predpisi. Na tem področju so tudi vedno ostrejše zahteve glede kvalitete živil (mleko, meso, salame^) izobrazba, ipd^ Pri uvajanju dopolnilne dejavnosti je treba upoštevati okoli 19 pravnih aktov, poleg tega pa še specifične prostorske pogoje, pogoje usposobljenosti (opravljanje tečajev), pridobivati je treba določene certifikate. Veliko kmetij se zato z dopolnilnimi dejavnostmi ukvarja bolj priložnostno, mnoge med njimi pa čakajo na ugodnejše pogoje za razvoj dejavnosti. Birokracija bi zato morala olajšati in pa pospešiti zadeve, saj je interes med kmeti za te dejavnosti velik (mnogi med njimi so že dosegli različna priznanja za kvaliteto svojih izdelkov npr. priznanja za peko kruha^), ker v tem vidijo vir dodatnega dohodka. Poleg tega obstaja veliko drugih razlogov, zakaj kmetje iščejo alternativne dohodke in ta proces se dogaja že dolgo časa. Glavni razlog bi lahko bil določena ustreznost kmetij za druge dejavnosti
(npr. veliko in lepo kmetijsko poslopje, primerno za nočitve z zajtrki), lega zemljišča (npr. konec vasi, kjer so dobri pogoji za pašo konj in za hleve) ali znanje in interes kmeta (npr. turističen projekt, kot je npr. kmetija odprtih vrat ali športne dejavnosti).
Zmotno je prepričanje, da je dopolnilna dejavnost na kmetiji samo ukvarjanje s turizmom. Sem spada še cela vrsta drugih dejavnosti, ki jih določa Uredba o vrsti, obsegu in pogojih za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji, npr. predelava, obdelava, dodelava, zamrzovanje in pakiranje kmetijskih pridelkov in gozdnih sortimentov, prodaja predpisano označenih pridelkov in izdelkov okoliških kmetij na kmetiji, nabiranje, predelava in prodaja gozdnih sadežev in zelišč, turizem na kmetiji, dejavnost, povezana s tradicionalnimi znanji na kmetiji (na primer: oglarstvo, tradicionalno krovstvo s slamo, skodlami in skriljem, peka v kmečki peči, izdelava drobnih galanterijskih izdelkov iz lesa, etnološke zbirke in etnološka dejavnost), pridobivanje in prodaja energije iz biomase, pridobivanje in prodaja energije iz vodnih, vetrnih in drugih virov, storitve s kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo in opremo (na primer: posek lesa, spravilo lesa iz gozda, delo s traktorjem in delo z drugo strojno opremo na kmetijah, oddajanje kmetijskih in gozdarskih strojev ter opreme v najem, vzdrževanje cest in pluženje snega, servis in vzdrževanje zelenih površin, vzdrževanje kulturne krajine, žaganje lesa, stiskanje sadja, olja, mletje, sušenje sadja, ter druge storitve z obstoječo opremo in živalmi s kmetije, vožnja s sanmi, vozovi, jahanje konj), storitve delovne sile s kmetij, ki so povezane z znanji iz kmetijstva in gozdarstva, drugo izobraževanje na kmetijah, povezano z dejavnostjo na kmetiji, vrtnarstvo, čebelarstvo, perutninarstvo, ribogojstvo, gobarstvo, zeliščarstvo, sodelovanje v pridelavi in dodelavi semena in sadik, drevesničarstvo, trsničarstvo, reja divjadi, zbiranje in kompostiranje odpadnih organskih snovi. Razvijanje raznolikih dejavnosti je brez dvoma izziv za kmete, ki so tradicionalno izurjeni zgolj v pridelovanju hrane. Pogosto so potrebne drugačne veščine upravljanja, kot so npr. stiki z javnostjo in trženje. Kmetijske svetovalne službe zato vsako leto organizirajo tudi različna izobraževanja in delavnice, saj se trudijo kmete čim bolj informirati in podučiti o novih možnostih.
Obstaja seveda veliko primerov, kjer je dobro načrtovan razvoj dopolnilnih dejavnosti prinesel velik uspeh in zagotovil nove dohodke ter zaposlitev v kmetijskih predelih (npr. program Sožitje: http://www. rralur.si/sozitje/ ), vendar je za vse to potrebno vložiti precej truda, in imeti veliko potrpljenja pri urejanju birokratskih zadev. Predpisi in uredbe na tem področju pa se namreč vse prej kot poenostavljajo, vse bolj se zaostrujejo na področju obdavčevanja, odobritve načrtov, zavarovanja in zdravstvenih ter varnostnih predpisov, higiene in tako naprej.
Maja Hren
POLICIJA SVETUJE
V tej rubriki bomo obravnavali najnujnejše ukrepe in aktivnosti, ki so nujno potrebne pri zagotavljanju lastne varnosti in osnovni element samozaščitnega ravnanja slehernega državljana.

NESREČE PRI DELU NA PODEŽELJU
Ker nezadržno prihaja pomlad dovolite, da nekaj besed spregovorim tudi o delu s stroji na poljih in v gozdu. Kmetijstvo in gozdarstvo spadata med tiste delovne panoge, kjer so udeleženci izpostavljeni številnim nevarnostim. V Sloveniji so razmere posebno kritične v zasebnem sektorju. Neprevidnost in lahkomiselnost sta pogosto vzrok nezgod. Mnogokrat se zahtevna in nevarna dela opravljajo brez ustrezne usposobljenosti in potrebne zaščite. Vsako leto nezgode v kmetijstvu in gozdarstvu terjajo preko 40 smrtnih žrtev. Ker največkrat umirajo gospodarji, so to pogosto nepopravljive družinske tragedije, ki vodijo tudi v propad kmetije. Poleg tega se vsako leto lažje ali težje poškoduje še več kot 6.000 oseb.
Delo v gozdu
Petnajst ljudi na leto je dolgoletni smrtni davek, ki ga lastniki in drugi, ki delajo v gozdu, plačujejo, ker za to zahtevno in nevarno delo niso ustrezno usposobljeni in opremljeni. Posebno nevarno je delo ob odpravljanju posledic ujem in polomov.
Osebna zaščitna sredstva in ustrezna usposobljenost sta predpogoja za varno delo v gozdu. Zavod za gozdove organizira redna usposabljanja za sečnjo in vleklo lesa. Najbolj pomembno pravilo, ki se ga žal ne držimo vedno je, da v gozdu nikdar ne delamo sami. Vedno naj bo prisotnih več oseb, ki nam bodo v primeru nesreče lahko takoj priskočile na pomoč in nudile ustrezno oskrbo.
Delo z ostalimi kmetijskimi stroji
Vedno znova se dogajajo nezgode, tudi najhujše, ko otroci padejo s traktorja ali se na dvorišču znajdejo pod kolesi. Pogosto vozijo traktor, ko temu še niso dorasli in nimajo vozniškega dovoljenja.
Stroji otroke zelo privlačijo, vendar je treba storiti vse, da se ne igrajo ob njih in na nevarnih mestih. Na kmečkem dvorišču je vedno dovolj prostora, da imajo lahko svoj kotiček ali peskovnik opremljen s primernimi in varnimi igrali.
Rubriko ureja Marko Kladnik
Kadar se ne moremo izogniti vožnji otrok na traktorju, naj bo zanje nameščen vzmeten otroški sedež z varnostnim pasom. Posebna pozornost pa velja varnostnemu loku in kabini na traktorjih, o katerih pa je bilo nekaj več povedanega že v eni izmed prejšnjih številk Novic iz Moravške doline.
Sklepna misel
Kultura varnosti je pri nas na izredno nizki ravni. Previdnosti in varnostnih ukrepov ni nikoli dovolj! Za lastno varnost lahko naredimo največ sami.
ZAČETEK MOTORISTIČNE SEZONE, NEKAJ NASVETOV IN PRIPOROČIL
Prihaja obdobje toplejših dni, ko se praviloma tudi temu primerno poveča problematika enoslednih vozil. Prav prvi toplejši dnevi so za voznike enoslednih vozil najbolj nevarni ker:
•	vozniki še niso vešči vožnje z motorji (spomladanska neizkušenost),
•	v začetnem obdobju so zlasti ponoči nižje temperature, zato je vozišče (asfalt) hladnejše, kar ima za posledico, da se pnevmatike slabše oprijemajo vozišča in prihaja do padcev,
•	pesek na vozišču,
•	ostali udeleženci v prometu se še niso navadili na voznike enoslednih vozil in jih enostavno tudi ne pričakujejo.
Po kršitvah cestno prometnih predpisov na območju Policijske uprave (PU) Ljubljana izstopajo predvsem glavna cesta Škofljica - Kočevje - Petrina (smer proti Kočevju), regionalna cesta med Ljubljano in Postojno in regionalna cesta med krajem Smuka in Kočevje.
NASVETI ZA VARNO VOŽNJO
Motorno kolo in kolo z motorjem naj bo vedno tehnično brezhibno.
2.	Voznik se mora tudi sam psihofizično pripravit za vožnjo (telesna kondicija).
3.	Uporabite zaščitna sredstva (ČELADA, kombinezon, rokavice, škornji).
4.	Zavedajte se nevarnosti spomladanskega obdobja (pesek na vozišču, hladen asfalt..).
Dosledno spoštujte zakonska določila o omejitvah hitrosti. Predvidevajte vedenje drugih udeležencev v prometu. Ne pozabite na ukrepe za večjo vidnost (svetlejša oblačila, v oblačila všiti odsevniki..).
Ne precenjujte svojih sposobnosti (predvsem ob začetku in proti koncu motoristične sezone).
9. Pri izbiri oziroma nakupu motornega kolesa je potrebno
1.
upoštevati svoje izkušnje za vožnjo motornih koles (pri večini prometnih nesreč s hujšimi posledicami je bilo ugotovljeno, da vozniki niso obvladovali motornega kolesa).
10.Pazite na »nagibanje« v levih ovinki ob sredinski črti na nasprotno smerno vozišče (nagibanje naj se ne prične na sredinski črti, temveč iz sredine voznega pasu).
Globe za najpogostejše kršitve
Neuporaba zaščitne čelade	ZVCP čl. 84, točka 5	83,46 €
Prehitevanje kolone	ZVCP čl. 40, točka 7	125,19 €
Vožnja po levi	ZVCP čl.25, točka 4	125,19 €
Vožnja ob sredinski črti (zelo nevarno)	ZVCP čl. 26, točka 7	41,73 €
Najodmevnejši dogodki s področja varnosti občanov in njihovega premoženja na območju občine Moravče v mesecu februarju 2007:
V mesecu februarju 2007 so med ljudmi v občini Moravče najbolj odmevali dogodki v naselju Negastrn. Prišlo je do požigov na dveh gospodarskih objektih, kozolcu in hlevu. V požaru je na obeh objektih nastala večja materialna škoda. Spletu srečnih okoliščin se moramo zahvaliti, da ni bil nihče poškodovan. Policijska postaja Domžale v sodelovanju s Sektorjem kriminalistične policije Policijske uprave Ljubljana intenzivno raziskuje omenjeni kaznivi dejanji, ki sta med krajani omenjenega naselja povzročili veliko strahu in bojazni. V obdobju meseca in pol je v vasi Negastrn zagorelo kar trikrat in sicer vselej na prej omenjenih objektih. Vse občane, ki bi karkoli vedeli o navedenih kaznivih dejanjih naprošamo, da kakršnekoli informacije, ki bi lahko pripomogle k čimprejšnji raziskavi navedenih kaznivih dejanj, posredujete na anonimni telefon policije 080-12-00 ali na elektronski naslov: marko.klad-nik@policija.si
Suburbanizacija
V zadnjem času se Občina Moravče vse večkrat navaja v kontekstu suburbanizacije. Zato je dobro, da se s tem pojmom seznanimo. V splošnem suburbanizacija pomeni širjenje mest in mestnega načina življenja na obrobje oz. podeželje. Razlogov za suburbanizacijo je več. Na primer: pomanjkanje in visoka cena stanovanj v mestih, želja po bivanju v enodružinskih hišah, ki je pri Slovencih še posebej močna, ter razmah osebnega avtomobilskega prometa in gradnja cest, ki povezujeta obrobje z mestom. Občina Moravče se uvršča v Ljubljansko urbano regijo, kamor spadajo še Domžale, Kamnik, Vrhnika, Škofljica, Grosuplje. Te pa so tudi občine v katere se priseljuje največ ljudi. Značilnosti suburbaniziranih naselji (povzeto po: Ravbar) pa so naslednje. Ta naselja nastanejo s preobrazbo obstoječih ruralnih naselij (vasi). Pojavljajo se nova območja poselitve, ki imajo visok delež priseljenega prebivalstva (v tabeli so podatki za občine Moravče, Domžale, Lukovica, Dol pri Ljubljani). Takšna naselja imajo tudi visok delež dnevnih migrantov. Funkcija takšnega naselja je pretežno bivalna, kar pomeni, da so suburbanizirana naselja razmeroma slaba opremljena z oskrbnimi in storitvenimi dejavnostmi. Pomembna značilnost suburbaniziranega naselja, je tudi nizek delež agrarnega (kmečkega) prebivalstva. Suburbanizacija prinese s seboj tudi določene obremenitve. Najbolj izraziti problemi s katerimi se sooča Ljubljanska urbana regija so: porast obremenitve okolja zaradi naseljevanja in povečevanja različnih gospodarskih aktivnosti (izpušni plini, odpadna voda, smeti). Znatno se poveča promet (dnevne migracije, nakupi, oskrba), narašča število prebivalstva in zato je posledično povečana potreba po infrastrukturni ureditvi. To pomeni višje stroške izgradnje in vzdrževanja komunalne in energetske infrastrukture. Tabela: Selitveni prirast
Leto	Domžale	Lukovica	Dol pri Ljubljani	Moravče
1999	121	64	36	44
2000	143	31	85	32
2001	86	60	39	33
2002	71	82	52	43
2003	215	90	77	29
2004	304	-36	111	41
2005	526	5	126	25
Vir: SURS
Maja Hren
NAGRADA CIVILNE ZAŠČITE
Ob prvem marcu, svetovnemu dnevu Civilne zaščite, Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje pripravi podelitev priznanj in nagrad. Nagrade so namenjene posameznikom in skupinam, ki se vključujejo v dejavnosti zaščite in reševanja. Njihove zasluge pa predstavljajo izjemne in enkratne dosežke pri varovanju ljudi, živali, premoženja^.
V letošnjem letu je bil s strani CZ Občine Moravče za nagrado predlagan Ivan Lebar, dolgoletni poverjenik in aktiven pripadnik Civilne zaščite. Bronasti znak Civilne
zaščite je odraz njegovega nesebičnega in predanega dela tako na področju Civilne zaščite kot tudi širše. Poleg aktivnosti na področju Civilne zaščite je aktiven tudi v svojem PGD Vrhpolje in v krajevni skupnosti. Letos so podelitev priznanj pripravili dne 7. marca v prostorih Kulturnega doma Grosuplje.
Prizadevni organizatorji so pripravili bogat kulturni program ter prijetno druženje ob katerem so si nagrajenci in ostali izmenjali bogate izkušnje.
Našemu nagrajencu še enkrat čestitamo in mu želimo še veliko uspehov pri svojem delu!
CZ OBČINE MORAVČE
Devetnajsti pohod na Limbarsko goro
»Konec dober vse dobro« bi lahko v enem stavku strnili letošnjo prireditev »Po nagelj na Limbarsko goro«, ki je potekala že 19. leto zapored.
Navkljub začetnim organizacijskim problemom, so krajani Limbarske gore in Hrastnika v sodelovanju z občino Moravče, združili moči in v nedeljo, 18.3.2007 v počastitev dneva žena ter materinskega dneva, privabili na Limbarsko goro okoli 20 000 glavo množico ljudi z vseh koncev Slovenije. Tradicionalni pohod, že 19. po vrsti, se je uradno začel ob 9. uri in do 11. ure, ko se je pričel kulturni program, je bila gora že polna pohodnikov, katerih veselo razpoloženje je še dodatno polepšalo lepo vreme. Dobro uro trajajoči kulturni program je otvorila Pihalna godba Moravče pod vodstvom Saša Vavpetiča. Celotni kulturni program je povezovala Tanja Ravnikar. Napovedala je ansambel Moravški trio, katerega sestavljajo g. Koderman in brata Logaj, ki sta domačina prav z Limbarske gore. Na prireditvi so nastopile tudi gostje »Skupina suhih češpelj«, pevke iz Društva za ohranjanje kulture iz Gradeža pri Turjaku, ki so svojo izvirnost pokazale z uporabo domačih priročnih in starih instrumentov kot so: perilnik, žaga, grablje, procka, če-salnik za lan, vedro in lončeni basi. Vse zbrane, še posebej pa vse mame in žene, je nagovoril tudi župan Občine Moravče g. Martin Rebolj, ki je poudaril pomen dneva žena ter materinskega dneva. Hkrati je izkoristil priložnost in se zahvalil vsem, ki so kakor koli pomagali pri prireditvi. Poleg tega je izpostavil tudi lepote Morav-ške doline, ter vse
pozval k ponovnemu snidenju. Nato so se v kulturnem programu zvrstili moravški citrar Rado Kokalj in otroci iz podružnične šole Vrhpolje, pod vodstvom mentorice Fani Pačnik. Zaigrali so kratko vendar duhovito igrico z zelo pomenljivim naukom. Kot zadnji se je predstavil Tamburaški orkester z Vrhpolja pod taktirko Milana Kontarčeka, ki je predvsem z ven-čkom domačih dodobra spodbudil obiskovalce k petju in plesu. Po kulturnem programi je za zabavo poskrbela narodno-zabavna skupina Art, ki je igrala do večernih ur. Poleg stojnic s hrano in pijačo, so imela letos stojnice tudi različna društva kot so Rokodelci iz Moravške doline, ki so na ogled postavili svoje izdelke, Turistično društvo Moravče, ki je še dodatno skrbelo za promocijo in že prej omenjeno Društvo za ohranjanje kulture iz Gradeža pri Turjaku. Tako tudi letos nihče ni ostal ravnodušen. Obiskovalci so bili zadovoljni s prireditvijo in to predvsem s kulturnim in zabavnim programom. Svoj delež je k zadovoljstvu zagotovo prispevalo tudi lepo vreme. Na drugi strani so bili zadovoljni tudi organizatorji, saj so podelili vseh 6000 nageljnov. Upamo, da se naslednje leto ponovno vidimo, saj bo »nagelj« praznoval že dvajseto obletnico svojega obstoja.
Maja Hren
Organizacija in priprava prireditve »Pohod po nagelj na Limbarsko goro.«
Znano je, da je letos prireditev - pohod po nagelj na Limbarsko goro, vodila Občina Moravče. Vsa leta do sedaj so vse priprave in samo izvedbo uspešno vodila razna društva, krajani Limbarske gore, dolgo tudi v sodelovanju in s pomočjo krajanov Hrastnika. Če so se letos iz katerih koli razlogov odločili, da vodenje organizacije prireditve prepustijo Občini, ni to nič nenavadnega. Prireditev, ki promovira občino daleč naokoli, kar se strinjamo vsi, pač ne sme ugasniti. Malo nerodno je sicer bilo, da se je odlagalo z dogovorom, saj se je do sedaj pripravljala prireditev že konec leta, oziroma več mesecev prej. Zato so tokrat priprave morale teči kar se da hitro in s čim manj zapleti. Le tako se je moglo priti do cilja v tako kratkem času. V prvem stiku z vaščani je bilo rečeno, da krajani odstopijo les, bivši predsednik pa pomaga z nasveti. O tem, ali je to malo ali veliko, ni bilo časa razmišljati. Ko so bili pozvani predstavniki domačij na skupni sestanek, je bil odziv majhen. Kasneje je bilo moč slišati, da je bilo na sestanku DK rečeno, da krajanov organizator ne bo potreboval. Vsak dan je bilo potrebno skrbno izkoristiti in najbrž je zaupanje v uspeh projekta počasi, a vendarle raslo. Franc Logaj je bil s svojimi bogatimi izkušnjami na voljo kadar koli, od jutra do večera. Ko je bilo potrebno postavili oder in podlago za kuhinje, je bilo krajanov iz vseh smeri Limbarske gore skoraj še preveč. Marko Urankar je sponzoriral malico in pijačo. Zadnji sestanek je pokazal, da je skoraj vse pripravljeno. Ljudje so radi odstopili zemljo za prireditev in parkirišča. Tudi za organizacijo parkiranja nam je uspelo najti domače ljudi.
K sodelovanju smo povabili mnoge donatorje, brez katerih ne bi šlo. V tako kratkem času so bili pomembni prav vsi, ki so sodelovali. Hvala vsem, ki so pripomogli k prireditvi. Želimo si, da bi prireditev še naprej privabljala tako domače kot tuje obiskovalce.
Vojka Rebolj
Skrb za čisto okolje in ločevanje odpadkov
Bliža se čas spomladanskega čiščenja in odvoza kosovnih odpadkov. Prav gotovo nihče od nas ne želi, da bi ti odpadki končali na nepravem mestu, zato bomo tokrat podrobneje predstavili ločevanje odpadkov. Ločevanje odpadkov je podlaga za recikliranje oziroma predelavo odpadkov in posledično ponov-
odpadkov zmanjšalo, se je že pred časom začel uveljavljati sistem ekoloških otokov. Gre za posebne zabojnike, v katere se ločeno zbira papir, steklo in pločevinke ter plastenke. Zabojniki so postavljeni na več lokacijah tudi v naši občini ( pri avtobusni postaji v Moravčah, Peče, Vrhpolje, Bistveno
da, vanj pa ne smemo odlagati ogledal, kristala, okenskega stekla, neonskih in halogenskih cevi ter armiranega in svinčevega stekla. Stekla je nekaj več kot 10% odpadkov. Proizvodnja reciklažnega stekla pa porabi 20% manj energije kot proizvodnja novega stekla. V tretji zabojnik za pločevinke in plastenke sodijo prazne pločevinke od pijač, plastenke, votla kartonska embalaža od mleka in sokov ter konzerve. Embalaža od raznih kemikalij, čistil in olja ne sodi v ta zabojnik. Zaželeno je,
no uporabo določene surovine. Na ta način se bistveno zmanjša obremenitev smetišč in okolja, saj se na smetišča odvaža samo ne sortirane odpadke, torej odpadke med katerimi je preveč primesi, da bi jih bilo mogoče pravilno sortirati. Po podatkih Agencije RS za okolje v Sloveniji letno ustvarimo okoli 450 kilogramov komunalnih odpadkov na prebivalca (v to količino so všteti odpadki iz gospodinjstev in industrijski komunalni odpadki), vendar pa ta številka vsako leto naraste za 1,7- 2%. Količina odpadkov žal narašča tudi z razvitostjo države. Samo za primerjavo; v nerazvitih državah odložijo okoli 50 kilogramov odpadkov na osebo letno, v ZDA pa kar 1500 kilogramov odpadkov na osebo letno. Da bi se povečevanje količine ne recikliranih komunalnih
za te zabojnike je, da imajo praviloma zaklenjene pokrove in da se v njih zbira samo odpadke, za katere je posamezni zabojnik namenjen. Tako v zabojnik za papir sodijo časopisi, revije, knjige, prospekti, katalogi, zvezki, pisma, ovojni papir, papirnate vrečke, kartonske škatle, embalaža prehrambenih izdelkov, pralnih praškov in raznih aparatov ter celo valovita lepenka. Nikakor pa v ta zaboj ne sodijo papirji prevlečeni s folijo, vezni kartoni, papirni krožniki in skodelice, kopirni in voščeni papir, celofan, plastika, lepilni trakovi, embalaža za pijače in higienski papir. Papir predstavlja petino vseh hišnih odpadkov, 1 tona papirja pa ohrani 17 dreves in 40 m3 čiste vode. V zabojnik za steklo sodijo steklenice, kozarci za vlaganje, razbiti kozarci in druga steklena poso-
da se vse predmete namenjene recikliranju vsaj grobo očisti umazanije, iz pločevink in plastenk pa izlije vsebina. Z recikliranjem pločevink se privarčuje 95% energije, potrebne za izdelavo aluminija iz rude. Tona reciklirane plastike pa ohrani kar dve toni nafte. Posebej se zbira nevarne odpadke. To so odpadki, ki vsebujejo okolju nevarne snovi in katerih vsebina in embalaža je nevarna ter strupena. Mednje sodijo akumulatorji, baterije, škropiva, pesticidi, barve, laki, topila, lužila, premazi, razne odpadne kemikalije, čistilna sredstva, kozmetika, odpadna olja, halogenske in fluorescentne žar-nice,.Odpadke te vrste komunalna podjetja zbirajo nekajkrat letno, zato priporočajo, da jih do takrat hranimo
na varnem mestu. Nekatere od njih pa v posebnih posodah zbirajo tudi na bencinskih servisih in v tehničnih trgovinah (npr. baterije). Prav tako pa komunalne službe dvakrat letno pobirajo kosovne odpadke. To so predvsem odpadki, ki so preveliki za običajne zabojnike (štedilniki, omare, smuči,^) V Sloveniji imamo 53 legalnih odlagališč odpadkov, večina od njih je preobremenjena. Tudi deponija Dob, kamor odvažajo smeti iz naše občine. Ločevanje odpadkov je zato nujno, po nekaterih ocenah lahko recikliramo 50% vseh odpadkov. Ta odstotek se še poveča, če kompostiramo organske odpadke. Sicer naj bi Slovenija v skladu z akcijskim programom EU za okolje, do konca leta 2010 za petino zmanjšala količino komunalnih odpadkov namenjenih na odlagališča. To pa pomeni, da bomo potrošniki prisiljeni bistveno spremeniti svoje nakupovalne navade in izbirati izdelke, ki ne proizvajajo velike količine odpadkov oz. se le ti reciklirajo. Ravno tako bomo morali zelo vestno ločevati odpadke, sicer nas bo to zelo drago stalo. Ne le, da bomo živeli v okolju zasičenem s smetmi, nekateri že resno razmišljajo o zaračunavanju odvoza odpadkov po teži in pa o visokih kaznih za odlaganje smeti na črnih odlagališčih. Zakonodaja s področja varovanja okolja namreč pravi, da plača tisti, ki onesnažuje. Zatorej poskrbimo, da ločevanje odpadkov postane del našega vsakdanjika in se pridružimo prizadevanjem različnih združenj, komunalnih podjetij in zgledom iz tujine, kjer je ločeno zbiranje odpadkov samoumevno. S tem bomo pripomogli, da naša dolina ostane in postane še bolj čista, brez črnih in ostalih odlagališč odpadkov. S tem bo še naprej v ponos nam, ki tu živimo in zanimiva za dnevne obiskovalce. Ob tem bi apelirala tudi na sprehajalce in pohodnike, da odpadke (steklenice, pločevinke ipd.) odnesejo domov oz. do najbližjega koša za smeti, in jih ne puščajo/odmetavajo ob poti.
NM
Novice iz SKTD Bicjil
V domu krajanov na Hribu je 3.3.2007 potekal občni zbor ŠKTD Bicikl. Udeležilo se ga je 15 članov ter 8 gostov. Na zboru so najprej izvolili člane delovnega predsedstva, bonifikacijske komisije ter overovatelja zapisnika. Nato je prišlo do sprejema dnevnega reda po predlogu na upravnem sestanku ter sprejema plana 2007. Sledilo je poročilo predsednika ŠKTD Bicikl za leto 2006. Društvo je v letu 2006 organiziralo dva kolesarska kroga ter sodelovalo na miklavževanju v sklopu s KS Velika vas. Prav tako so v preteklem letu skupaj s PGD Velika vas najeli prostor za rekreacijo v Zalogu. V nadaljevanju so sledila poročila tajnika, blagajnika, nadzornega odbora ter častnega razsodišča. Nato je bila razprava na poročila ter sprejem le teh. Predstavljen je bil delovni plan za leto 2007, ki bo realiziran glede na finančne zmožnosti. Društvo namerava organizirati rekreacijski krog, srečanje s kolesarskimi društvi v septembru, sodelovati s KS Velika vas pri organiziranju prireditve v decembru ter nabaviti drese za kolesarje. Del plana je tudi nabava peči (roštilj) ter sodelovanje pri kulturni prireditvi na Miklavžu. Podan je bil tudi predlog, da bi se razširila dejavnost društva in sicer v smislu organiziranja dejavnosti za otroke (nogomet, namizni tenis in podobno). Med predlogi je bila tudi montaža koša za košarko, vendar to naj bi bilo izvedljivo šele po tem, ko bo sanirano igrišče. V nadaljevanju so v svoje vrste sprejeli nove člane ter povišali znesek članarine. Nato so besedo predali gostom, in sicer županu Rebolj Martinu, delegatu PGD Velika vas Avbelj Darku ter predsedniku padalskega društva Petkovšek Gorazdu ter Rebolj Vojki in predsedniku KS Velika vas Merela Boštjanu. Veseli so bili sodelovanja med društvi ter upajo še na nadaljnje uspešno sodelovanje. Po uradnem delu je sledila pogostitev. Za konec lahko rečem, da je društvo uspešno prestalo drugo leto svojega delovanja in upam, da jim bo uspelo realizirati vse plane.
K.U.
Dobrodošli v Tuštanju sporoča nenavadna skulptura na vhodu v vas.
Peter Svetlin, avtor čisto posebnega kažipota, narejenega iz debla, pripoveduje, da si je zamislil dobrodošlico obiskovalcem izraziti z izrezljanimi sporočili. V ospredju je izrezljana podoba Jezusa, ki obiskovalcem sporoča, da jih v tej vasi pričakujejo dobri ljudje. Nad njim golob z oljčno vejico sporoča pomembnost miru.
Različne cvetoče rože pomenijo pomlad in poletje, letna časa, ko se v Tuštanju največ dogaja. Peter Svetlin s tem misli samo na velike prireditve. Mi pa vemo, da se v Tuštanju dogaja vedno. Ko so zbrani vaščani dokončali postavljanje skulpture, so se zbrali še na skupni malici- pasulju. (V.R.)
Moravška planinska pot, je lahko tudi geološka pot
Na pohodu po Moravški planinski poti (MPP), če smo dovolj pozorni in zainteresirani, lahko opazimo in spoznamo razna geološka dogajanja na tem področju, v dolgi zemeljski zgodovini. Tako lahko spoznamo sklade usedlin apnenca in dolomita, stare 320 milijonov let, kraške pojave kot so vrtače, kraške jame, okamenele školjke izpred 220 milijonov let. Potem so tu še arheološki ostanki kot: gradišče nad Dešnom, temelj apnenice, stara kopišča, drče za spravilo lesa,... Pa pojdimo po vrsti. Zemlja je stara 4,6 milijarde let.
Prve »zapise« o razvoju zemlje, v kamninah zasledimo izpred 3,8 milijarde let, to je čas nastanka najstarejših kamnin. Od tega časa pa do izpred 325 milijoni let, so se v morju nalagali ogromni skladi usedlin. Usedline pa so najboljši kažipot v geološko preteklost.
-	Pred 325 milijoni let je bilo vse kopno na zemlji razdeljeno v tri velike kose namesto šest oz. sedem celin, kot jih imamo danes.
-	Pred 200 milijoni let so se vsi trije deli kopnega združili v eno samo "nadcelino", Pangeo.
-	Pred 135 milijoni let, se je Pangea razcepila na dva dela: Evrazijo in Gondwano.
-	Pred 80 milijoni let sta se ogromni celini začeli drobiti.
-	Pred 8 milijoni let so bile celine že na svojih sedanjih mestih.
Vzgornjekarbonski dobi, pred 320 milijoni let, se je dno evropskega morja, na katerem se je nabrala nekaj tisoč metrov debela skladovnica usedlin, pričelo dvigovati, morje pa se je umaknilo v novo nastale kadunje (geosinklinale). Naše ozemlje je postalo kopno, razgaljanje površja (denudacija) je pričela izoblikovati površino naših krajev. To razgaljevanje je trajalo kar 100 milijonov let. Pred 220 milijoni let, je morje zopet prekrilo vse naše kopno in nalagalo nove sklade. Pred 150 milijoni let, na koncu TRIADNE dobe, se je morje umaknilo. Po nekaj milijon letih je morje zopet poplavilo naše kraje. To menjavanje poplavljanja in umikanje morja, ter preoblikovanje površja s tekočimi vodami, je trajalo do pred 57 milijoni let, ko se je morje pričelo umikati s cele celine. V tem obdobju so se Julijske Alpe dvignile
še više in še v večjem obsegu nad morsko gladino. V tem času so nastale tudi posavske gube in moravško hribovje, kjer si lahko ogledamo sklade apnenca
in dolomita, stare 320 milijonv let. Zaradi velike množine dotekajoče sladke vode (dež), so nastajala velika jezera. Iz teh jezer pa so vodotoki dolbli nove poti proti morju. Pred 23 milijoni let, pa je naše ozemlje zopet postalo nemirno, kjer je na področju današnjega Smrekovca v Zgornje Savinjski dolini, pričel bruhati vulkan. Zopet je morje prekrilo nižinske dele, predvsem je zalilo Savinjsko dolino in vznožje Savinjskih Alp. Kot že vemo, se je v moravški dolini razlilo do vasi Krašce.
Naslednja milijon letja pa so vodotoki, odnašali ogromne količine materiala in s tem razgaljali površje, material pa odlagali v globeli. Prav tako je voda, navzeta ogljikovega dioksida, raztapljala apnenec in dolomit in s tem ustvarjala kraške pojave. To pa so v moravškem hribovju predvsem vrtače in nekaj kraških jam. Slivniška planota, po kateri hodimo od Štance Laz, preko Pivklja do Zgornje Slivne in naprej v Spodnjo Slivno, je osameli kras. Na tej planoti je 39 vrtač na kvadratni kilometer. Vrtače so preko milijon let nastajale tako, da je deževnica, katera se je navzela ogljikovega dioksida iz zraka in vrhnjih plasti zemlje, raztapljala spodaj ležeči dolomit in apnenec. Te vrtače so danes globoke do 20 m in več. Če je voda raztopila v enem letu, le eno tisočinko milimetra debelo plast kamnine, je potrebovala za poglabljanje 20 m globoke doline, kar 20 milijonov let. Zelo opazno je nastajanje vrtač v vasi Štance Laze, kjer jih je v polkrogu pred vzpetino nad vasjo kar osem. Najgloblja je tam, kjer je bil hrib najvišji (Kocka), sedaj pa ga je kamnolom že uničil.
Od teh milijard in milijonov let se človek kar močno utrudi, vendar moramo razumeti, da so naša merila za čas, prilagojena dolgosti našega življenja!
Neizmerno sem hvaležen dr. Antonu Ramovšu, dr. Stanku Buserju, dr. Bogu Grafenaverju, dr. Srečku Brodarju, dr. Josipu Klemencu, dr. Josipu Korošcu in še mnogim drugim, da so mi preko literature omogočili pot do razumevanja okolja, v katerem živimo. To okolje pa se je pričelo oblikovati, pred 4,6 milijarde let!
Tekst in foto: Kokalj Alojz
Študentski klub Domžale poziva...
Študentski klub Domžale ponuja mladim ogromno možnosti preživljanja prostega časa, učenja novih spretnosti in spoznavanja novih ljudi, mehanizmov delovanja delčka sveta... V sklopu kluba so tako trenutno organizirane tako športne aktivnosti - smučanja (enodnevna, tedenska), turnirji badmintona, tedenska rekreacija... , ogledi športnih dogodkov - trenutno sodelujemo z agencijo TenTours in organiziramo oglede nogometnih tekem italjanske prve lige, kulturna udejstvovanja, izobraževalni tečaji, predavanja, raznorazne zabave, filmski večeri... Letno prirejamo tudi 3 večje dogodke - vsakoletno Brucovanje, kulturni DNK in poletno sago elektronske glasbe, znano pod imenom Kopalkanje. Klub pokriva torej veliko večino področij, ki zanimajo mlade (pa naj bo to kot dogajanje in preživljanje prostega časa, ali pa kot vpogled v notranjost in aktivno sodelovanje pri izvedbi projektov). Vse aktivnosti, dogodivščine, odklope...
organizirajo namreč mladi, ki želijo pridobiti nove, bogate izkušnje in aktivno sodelovati pri prebujanju ali bujenju Domžal in okolice. Poleg tega se v taki - aktivni - vlogi naučiš ogromno o sebi, spoznaš ogromno ljudi, spleteš nove vezi in poznanstva in obenem narediš nekaj zase in za svojo okolico! Kader, ki skrbi za dogajanje, se pravi, klubski aktivisti, je super in ne odreka pomoči, mentorstvo jemlje še kako resno, kar pomeni, da, če imaš idejo in vsaj kanček volje, pridi v klubske prostore, deli z nami idejo (ali več njih) in skupaj bomo naredili vse, da boš idejo tudi zrealiziral/a. Klub je namreč tu za nas, za mlade, da prisluhne maldim in našim idejam, da podpira voljo in vztrajnost. Če se vidiš v kakšni zgoraj napisani povedi (ali vsaj besedi), le pridi! Bodi aktiven, ustvarjaj dogajanje! Se vidimo!
Ana Strnad Študentski klub Domžale
Iskanje novega kadra za pomoč pri izvedbi domžalskega kulturnega festivala DNK 08
Kulturni aktivisti in tisti z idejami - POZOR!
Te zanima kultura in imaš idejo (ali nekaj njih) kako popestriti zaspane Domžale in okolico na kulturnem področju? Če je tvoj odgovor ja, potem je to prava stvar zate! Ekipa DNKja namreč potrebuje pomoč pri poganjanju velikih koles v organizaciji, sveže ideje in novo energijo! V ta namen bomo konec aprila v klubskih prostorih organizirali sestanek vseh, ki se želijo preizkusiti pri idejni zasnovi in končni izvedbi kulturno precej zajetne zadeve. Vsaka pomoč in ideja bo prav prišla, zato ne odlašaj in prikulturovrati! En kulturni pozdrav in se vidimo!
Za vse ostale informacije pokliči 041/757-727 ali pa pridi v klubske prostore na Kolodvorsko 8 (nasproti domžalske železniške postaje) v Domžale.
Ekipa DNK - ŠTUNF 07
Natečaj za grafičnega oblikovalca/oblikovalko za izdelavo celostne grafične podobe Kopalkanj 007
Kaj:
-	Kopalkanje 007: večeri elektronske glasbe na domžalskem bazenu čez poletje,
že tradicionalno peto leto, letos z enim dogodkom več (torej jih je 6).
Za koga:
-	Za vse mlade tako ali drugače,
-	Za vse ljubitelje dobre elektronske glasbe vprijetnem ambientu...
-	Za tiste, ki v poletnih dneh pridno služijo cekine, ki pišejo diplomsko delo, ki kravžljajo možgančke za jesenske izpitne roke ali popravne izpite, ki prebolevajo ljubezensko zvezo ali poletno afero, za tiste, ki so jim v poletnih dneh padli načrti v vodo... in vsem tistim, ki si želijo hudo dobrega večera (ali več njih)!
Kako:
-	Cilj: ustvariti mladostniško, privlačno, igrivo, zabavno, poletno prijazno podobo, kjer je prostor tudi za logotipe (organizatorjev, sponzorjev...)!
Do kdaj in kam:
-	Rok za oddajo predloga za CGP je 20. april
-	Predlog lahko pošlješ na e-mail: ana@studentski-klub.com ali ga prineseš v klubske prostore na Kolodvorsko 8 v Domžale
Za vse ostale informacije pokliči 041/757-727 ali pa pridi v klubske prostore na Kolodvorsko 8 (nasproti domžalske železniške postaje) v Domžale.
Veliko ustvarjalne energije ti želimo klubovci in se vidimo!
Težave mladostnikov-motnje hranjenja
V današnjem času se vedno pogosteje med mladostniki pojavljajo težave, ki jih imenujemo motnje hranjenja.
Starši in okolica jih ponavadi težko ali včasih celo prepozno prepoznamo. Takoj, ko jih prepoznamo, se moramo z njimi resno spoprijeti. Pri teh težavah je namreč zdravljenje lahko zelo dolgotrajno. Pri tem potrebujemo veliko potrpljenja, zdravega razuma in volje. Telesna samopodoba najstnika je eden od pomembnejših dejavnikov za razvoj oblik motenj hranjenja. Ta se na podlagi aktivnosti javnih medijev lahko občutno zniža. Mediji pri svojem oglaševanju namreč prikazujejo predvsem žensko vitkost kot simbol poslovnega uspeha, lepote _
Prav najstniki so ena najbolj občutljivih skupin ljudi, ki se soočajo z ideali podobe telesa. S tem prepogosto izgubijo »posluh« za lastne občutke telesa. Tako se začnejo bolezenske težave, ki jih medicinsko imenujemo Anoreksia nervosa in Bulemia nervosa. Anoreksija pomeni namerno omejen vnos hrane v telo, čeprav je želja po hrani več ali manj prisotna.
Bulemija pa pomeni epizode »basanja s hrano«. Količine vnesene hrane so veliko večje kot so potrebe telesa. Prekomerno uživanje hrane se lahko ponavlja v periodah lahko tudi manj kot dve uri.
Prihodnjič - podrobni opis težav in kako jih rešujemo.
Nada Mlinarič
Študenti farmacije zbirajo neuporabljena zdravila - »leciklarna«
Društvo študentov farmacije Slovenije v sodelovanju z nekaterimi farmacevtskimi družbami organizira akcijo zbiranja neuporabljenih zdravil iz gospodinjstev. Letos bo tako vse sobote v mesecu aprilu na območju osrednje Slovenije potekala zbiralna akcija. V Domžalah bo zbirno mesto na Mestnem trgu (pri Zdravstvenem domu). S tem projektom želijo širšo slovensko javnost opozoriti na nevarnosti pri uporabi zdravil s pretečenim rokom uporabnosti ter na smotrnejšo uporabo zdravil. Prav tako pa želijo uporabnikom ponuditi možnost pravilnega uničenja teh zdravil in s tem ohranjanja čistega in zdravega okolja. Z akcijo želijo opozoriti na neurejeno zakonodajo na tem področju, zaradi katere se velika večina neporabljenih zdravil ne uniči na ustrezen način.
J.C.
Naša Mala Knjižnica
Izmed številnih novosti v Knjižnici Moravče vam najprej predstavljam novo slikanico avtorice Angele McAllister, z naslovom Vidim te, mali vombat! Čudovite ilustracije so delo Charlesa Fugeja. Mali vombat se igra skrivalnice s prijateljema zajcem in koalo. Med igro se izgubi, vendar ga najde mama skupaj z njegovima prijateljema. Kasneje se igrajo drugo igro, pri kateri se mali vom-bat ne more izgubiti. V nove dogodivščine malega vom-bata nas popelje slikanica Vicki Churchill, Včasih se rad kotalim.
Med novostmi izpostavljam tudi zadnjo knjigo Corinne Hofmann, z naslovom Vrnitev v Barsaloi. Izredna popularnost knjige Bela Masajka in po njej posnetega filma je avtorico Corinne Hofmann spodbudila, da je napisala že dve nadaljevanji.
V prvi knjigi z naslovom Bela Masajka opisuje svojo ljubezen do Masaja, življenje v Manjati, borbo za preživetje,
rojstvo hčere in beg od ljubosumnega moža.
V	Kenijo se ni nameravala vrniti nikoli več. Po Kenijskih zakonih otrok pripada očetu, in njena hči bi morala ostati v Keniji.
V	Zbogom Afrika« opisuje svojo vrnitev v Švico in težko življenje matere samohranilke. Vrne se v Afriko in se z izjemno voljo in vztrajnostjo povzpne na 5895m visok Kilimandžaro, vendar v Kenijo ne vstopi.
V zadnji knjigi, Vrnitev v Barsaloi, opisuje svojo vrnitev v Kenijo in malo masajsko vasico, kjer je živela pred štirinajstimi leti. Spremljata jo založnik in fotograf. Obišče svojo afriško družino in upa, da se spominjajo bele Masajke in da jo ponovno sprejmejo medse. Obišče tudi prizorišče snemanja filma po njeni prvi knjigi. Po srečanju z afriško družino kmalu ugotovi, da se je v preteklih letih tudi v tistih odročnih vasicah marsikaj spremenilo. Življenje Masajev je lažje, a počasi izgubljajo svojo posebnost in neodvisnost.
Od zdaj že priznane Corinne lahko pričakujemo vsaj še eno zgodbo, zgodbo o tem, kako se bo k svojim afriškim koreninam vračala in se z njimi spopadala njena hči Napirai.
Priporočam še mladinski roman Marka Haddona z naslovom Skrivnostni primer ali kdo je umoril psa. Angleški pisatelj Mark Haddon je za knjigo Skrivnostni primer, ali kdo je umoril psa, prejel ugledne nagrade. Med drugim tudi Whitbread v dveh kategorijah - za odrasle in mladino.
Zgodba je preprosta in hkrati izjemna. Se gladko bere, te nasmeji in obenem
Nageljčki posebej za Tuštanjčanke
Do zadnjega kotička so ženske zasedle sedeže v avtobusu namenjenem iz Tuštanja na Zasavsko goro. Z njimi je bil predsednik Društva krajanov Tuštanj g. Cerar, ki jih je popeljal v neznano dogodivščino. Med Tuštanjčan-kami je bilo nekaj Ljubljančank in žensk tudi iz okoliških krajev. Pravzaprav so si ženske s svojo delavnostjo v društvu zaslužile prav posebno praznovanje dneva žena in materinskega dneva.
Marsikatera je bila na Zasavski gori prvič. Vse pa so si rade ogledale cerkev, kapelico in poslopje poleg, kajti tamkajšnji župnik je pripovedoval zanimivo zgodovino. Od prvih tamkajšnjih prebivalcev Venetov, obrambe pred Turki pa do prve ter druge svetovne vojne. Zanimiva zgodovina, lep razgled, večerja v gostišču in prijetno druženje, bo ženskam gotovo še dolgo ostalo v spominu, tako kot tudi podarjeni nageljčki ter klovn Žare, ki je vsaki posebej posvetil zabavno točko. V Društvu krajanov Tuštanj vedo kako ženskam ustreči.
V.R.
razžalosti. Predstavlja nam petnajstletnega avtista Christhoperja. Rad ima matematiko, točen čas in detektivske romane. Trije rdeči avtomobili zaporedoma pomenijo srečen dan in trije rumeni črnega. Ne mara rjave in rumene barve, zato tudi hrano teh barv obarva z rdečim barvilom, preden jo poje. Je pravi mali genij, ki brez težav rešuje zapletene matematične probleme in bere strokovno literaturo o vesolju, pozna vsa praštevila do 7507. Ne mara sprememb v vsakodnevnem življenju in ne mara bližine ljudi. Nekega dne na sosedovem vrtu najde kruto umorjenega psa. Po nasvetu svoje učiteljice se odloči napisati svoj detektivski roman. Želi ugotoviti, kdo je umoril psa. Skozi njegovo detektivsko delo spoznamo njegovo vsakodnevno življenje, odnos z očetom in skrivnost materinega izginotja. Njegova pripoved se večkrat zaplete v pojasnjevanje obrobnih dogodkov, v preiskavi pa pride na dan marsikaj, česar Christopher noče in ne sme izdati.
K prebiranju in izposoji zanimivih knjig vas v Knjižnico Moravče vabim v ponedeljek in sredo med 15. in 19. uro, v torek in četrtek med 11.30 in 15. uro.
bibliotekarka Katarina Peterc
Aktiv svetov staršev osnovnih šol domžalske regije Izjava za javnost
Izbirni predmeti v osnovni šoli
Aktiv svetov staršev osnovnih šol domžalske regije, ki trenutno povezuje starše sedmih šol, je na današnji redni 4. seji obravnaval predlagane spremembe Zakona o osnovni šoli, ki se nanašajo na izbirne predmete. Ugotovili smo, da je Ministrstvo za šolstvo in šport v predlogu upoštevalo pripombe na obstoječo ureditev, ki smo jih oblikovali aktivi svetov staršev, pa tudi učitelji in ravnatelji, zastopani v Svetu praktikov. Starši, ki se preko svojih otrok v praksi srečujemo z izvajanjem in rezultati izbirnih predmetov, opažamo v sedanji ureditvi pomanjkljivosti, ki ovirajo doseganje temeljnega cilja izbirnosti - optimalnega razvoja individualnih otrokovih sposobnosti. Predlagane spremembe vidimo kot korak k odpravi teh pomanjkljivosti, zato ponovno izražamo podporo:
1.	ukinitvi delitve predmetov na družboslovno humanistični in naravoslovno tehnični sklop in posledične obveznosti učenca, da izbere predmete iz različnih sklopov;
2.	omejitvi izbirnih predmetov na dve uri tedensko;
3.	možnosti, da so učenci, ki obiskujejo glasbene ali baletne šole z javno veljavnim programom, na željo staršev oproščeni obiskovanja izbirnih predmetov.
Dodajamo še, da imajo številni izbirni predmeti v praksi značaj interesnih dejavnosti in menimo, da bi dosegli boljše učinke, če bi take predmete ponudili v obliki krožkov (kar so nekdaj že bili), seznam izbirnih predmetov pa krepko skrajšali. Ob tem pa, zaradi skrb zbujajočih raziskav in lastnih opažanj o nazadovanju telesnih sposobnosti otrok, podpiramo prerazporeditev športno rekreativne vzgoje iz sedanjih izbirnih predmetov v obvezni program za vse učence.
Upamo, da bo javna razprava o predlaganih spremembah široka in bo omogočila tudi javno predstavitev argumentov, na katerih sloni naša podpora predlaganim spremembam.
Anton Meden, predsednik Aktiva svetov staršev osnovnih šol domžalske regije
Devetdeseti rojstni dan je v krogu svojih domačih v februarju praznovala gospa Jera Prašnikar iz Peč. Ob njenem častitljivem jubileju jo je s šopkom obiskal župan Martin Rebolj. Pridružujemo se čestitkam in ji želimo veliko trdnega zdravja ter zadovoljstva.
Uredništvo.
Občni zbor PGD Velika vas
24.2.2007 smo imeli gasilci redni občni zbor, katerega se je udeležilo 41 članov in 14 gostov. Po nagovoru predsednika PGD Velika vas so vsi organi društva podali svoja poročila. Predstavljen je bil tudi plan dela v prihajajočem obdobju. Sledili so nagovori gostov ter razprave na poročila, in sicer župana Martina Rebolja, predsednika GZ Moravče Ivana Vidica, delegata poveljstva GZ Moravče Antona Burje, častnega člana iz GZ Domžale Marjana Slatnarja, delegatke PGD Ribče Adriane Cividini, ki je med drugim povedala, da smo bile članice PGD Velika vas pohvaljene na regijskem sestanku. Sledili so še pozdravi od delegata predsedstva GZ Moravče Jožeta Klopčiča, delegata PGD Jevnica Matjaža Ostreža ter delegata PGD Senožeti Toneta Vesela ter predsednika ŠKTD Bicikl Marjana Kokalja. Gostje so opazili velik napredek na operativnem področju, zaradi česar smo bili tudi pohvaljeni. V društvu imamo pionirsko ekipo ter moški ekipi A in B. Novost preteklega leta je na novo ustanovljena ženska ekipa. Rezultati našega dela v preteklem letu so se pokazali na raznih tekmovanjih, kjer smo posegali tudi po najvišjih mestih. Prav tako smo izvolili nove funkcije, in sicer predsednika, poveljnika, predsednico za članice ter nova člana v nadzornem odboru. Določili smo delegata za občni zbor občinske gasilske zveze ter v društvo sprejeli nove člane. Sledila je tudi podelitev priznanj za dolgoletno delo v PGD Velika vas. V preteklem letu pa ni šlo brez težav, tako smo se spopadali s problemi zaradi prepisa gasilskega vozila ter nedelovanja motorne
Veseli večer v Pečah po domače
Konec februarja je Kulturno Športno društvo Peče v dvorani gasilskega doma organiziralo narodno zabavno prireditev na kateri je nastopilo veliko število narodno zabavnih ansamblov in sicer ansambel Nagelj, ki v bo v mesecu oktobru v Športni dvorani v Kamniku praznoval svojo dvajset letnico delovanja, Ajda, Špica, Družina Ferme, Najlepši cvet, Ta-pravi trije, Moravški trio, harmonikar Andraž Korošec in humorista Berta in Brajdimir.
Prireditev je bila obiskana nad vsemi pričakovanji, saj je bila dvorana polna do zadnjega kotička. Scenarist in voditelj prireditve je bil domačin Franci Lajevec, ki je poskrbel za prijetno vzdušje in veliko mero smeha, izvajalci pa za zabavo z narodno zabavnimi vižami. Upamo, da nas bodo organizatorji kaj kmalu ponovno razvedrili s podobno prireditvijo.
Da je prireditev tako lepo uspela, se organizatorji iskreno zahvaljujejo vsem sponzorjem. Zahvala še posebej velja glavnemu sponzorju, to je Občini Moravče. Zahvala velja še Gradbeni mehanizaciji Franci Avbelj, Zdravku Urankarju, Servisu Nissan Krulc, Mlinarstvu Rotar, Slikopleskarstvu Pirc Matej, Gostilni Kavka in Zlatarstvu Lea.
J.C.
brizgalne, itd. Vendar verjamemo, da bosta dobra volja ter sodelovanje pomagala pri premagovanju tovrstnih težav. Po zaključenem uradnem delu je sledila še pogostitev. NA POMOČ!
K.U.
Požar gospodarskega poslopja v Negastrnu
V sredo, 28. februarja 2007, je po deveti uri dopoldan, prišlo do požara gospodarskega poslopja na Češkovi domačiji v zgornjem delu vasi Negastrn. Zagorelo je na južni strani senika. Prvi je požar opazil lastnik, ki je ravno prišel iz hiše. Nemudoma so poklicali pomoč. Sosedje, kateri so bili v tem času doma, so priskočili na pomoč. Zopet so uporabili vaško gasilsko opremo, ki pa ni najbolje služila svojemu namenu. Gašenje je bilo mogoče le z eno gasilsko cevjo, pa še to ni imelo posebnega učinka, saj je tlak vode kljub uporabi manjše dodatne črpalke na višini tega gospodarskega poslopja zelo nizek. K sreči so na mesto požara kmalu prišli prvi gasilci. Najhitreje so se na klic odzvali gasilci PGD Moravče. Njim so se pridružili še številni gasilci okoliških gasilskih enot: CPV Domžale, PGD Krašce, PGD Vrhpolje, PGD Peče, PGD Krašnja, PGD Lukovica, PGD Blagovica in PGD Domžale - mesto. Požar je poleg močnega ognja in dima zaznamovalo močno pokanje kritine, katero je razmetalo po okolici. Po podatkih vodja centra požarne varnosti je pri gašenju sodelovalo 54 gasilcev. Pri gašenju so zaradi gostega dima uporabljali zaščitne kisikove maske. Gasilci so z zaščitnimi maskami odstranili vso seno iz gorečega senika. Med gašenjem je prišlo do zastrupitve enega izmed gasilcev z ogljikovim monoksidom. Prijatelji oškodovanih so seno odpeljali na varno mesto, kjer je le to dokončno pogorelo. Po približno dveh urah in pol so gasilci iz vseh strani gospodarskega poslopja uspeli pogasiti požar. Po končanem gašenju so se vsi prisotni z žalostnimi pogledi obračali na pogorišče. Od ostrešja ni ostalo skoraj ničesar. Pogorelo oziroma uničeno je bilo 30 ton sena, katero je bilo z velikimi napori pokošeno, posušeno in pospravljeno na soncu. Pri tem je potrebno opomniti, da je bilo to seno pokošeno v hribovitem območju. Zaradi hitrega in učinkovitega posredovanja gasilcev, je vsa živina
ostala nepoškodovana. Nepoškodovani so ostali tudi vsi kmečki stroji.
Po ugotovitvah kriminalistične policije je bil požar podtaknjen na južnem delu poslopja.
Naslednji dan, ko so domači z zajetno pomočjo prijateljev pričeli z odstranjevanjem ostankov požara, je med malico zopet zagorelo. Ponovno je prišlo do požara kozolca v neposredni bližini gospodarskega poslopja. Nemudoma so pričeli z gašenjem požara. Tokrat so zagorele butare, ki jim je bilo v prvem požaru, to je bilo 3. februarja 2007 prizaneseno. Ponovno so na pomoč prišli gasilci PGD Mo-
ravče, CPV Domžale in PGD Peče. Tokrat so najbližji močno omejili požar. To jim je uspelo tudi zaradi večje višinske razlike v primerjavi z gospodarskim poslopjem. Ta požar je dodatno vzpodbudil pristojne službe k intenzivnemu iskanju storilca.
Kljub nekaterim poskusom pristojnih služb rezultatov ni. Vsi vaščani Negastrna smo od tedaj še vedno v velikih skrbeh. Zanima nas, ali se pristojne službe dovolj intenzivno posvečajo temu primeru oziroma ali so ga že dali na stran?!
vaska.skupnost.negastrn@gmail.com Za Vaško skupnost Negastrn: Franci Majdič
ZAHVALA
Za hiter, učinkovit in požrtvovalen odziv se iskreno zahvaljujemo vsem prisotnim GD. Posebej bi se radi zahvalili za nesebično, fizično in materialno pomoč sovaščanom in prijateljem, pri saniranju ostrešja gospodarskega poslopja. Lepo se zahvaljujemo tudi vsem, kateri so ponudili pomoč pri dobavi potrebnega sena.
Družina KOROŠEC, Negastrn 12, 1251 Moravče
Pisma bralcev
Članki v rubriki PISMA BRALCEV lahko vsebujejo do 2500 znakov. Avtor članka ima možnost dvakratne replike. Žaljivih člankov ne objavljamo.
Občni zbor Društva krajanov Lim-barska gora
Po 12. letih delovanja društvo še vedno nima svojega prostora
V petek, 23. februarja je imelo DK Limbarska gora v gostilni Nad Logom v Moravčah svoj 12. redni občni zbor. Povabilu se žal, ni odzval g. župan, kar je škoda, saj smo pričakovali kar nekaj pojasnil in odgovorov. Delovna predsednica je poročala o aktivnostih v letu 2006, ki je bilo zelo delovno, čeprav je samo peščica članov aktivnih. O uspešnih prireditvah 18. po-
hod po nagelj in Slovo poletju z glasbo ter o čistilni akciji smo v M. novicah že poročali. Organiziran pa je bil še piknik za člane in prostovoljne pomočnike, kopanje za otroke v Snoviku, popravljena ograja okoli cerkve, sofinancirali smo asfaltiranje dela ceste v znesku 1.500.000,00 SIT. Vsi člani so že sedmo leto prejemali čestitke ob rojstnem dnevu, za Novo leto. To velja tudi za naše sponzorje. Pa še marsikaj se je dogajalo.
Zaradi novega zakona je bilo lansko leto prelomno, saj društva ne smejo več opravljati gostinske dejavnosti. Zato smo bili prisiljeni le-to (gostinsko dejavnost) ob 18. pohodu oddati v najem,
kar se je pokazalo za zelo razbremenjujoče. Najbolj pomembna stvar pa je, da smo zaščitili storitveno znamko »Pohod po nagelj na Limbarsko goro.« Vloženih je bilo tudi več vlog na občino. Nekaj od tega je bilo realizirano ( prevoz otrok, delno asfaltiranje ceste). Na druge pa zaman čakamo na odgovor. V oktobru smo imeli izredni občni zbor, ker je bil obstoj društva pod vprašajem zaradi neresnosti članov in odstopa zelo delavnega in sposobnega predsednika Francija Logaja, ki je odstopil iz zdravstvenih razlogov. Strinjali smo se, da društvo moramo ohraniti, ker pa nimamo interesenta za prevzem organizacije 19. pohoda po nagelj, organizatorja poiščemo izven društva. Opravljen je bil razgovor z Markom Urankarjem v upanju na sodelovanje, a je bil žal neuspešen. Podobno je bilo s ŠD Krašnja. Smo pa nato z občino Moravče, ki je pokazala interes, sklenili dogovor, da prevzame organizacijo letošnje prireditve ob pomoči krajanov, ki bodo želeli sodelovati. Izkupiček mora občina porabiti za kraj Limbar-ska gora.
Sprejet je bil finančni račun in sprejete nekatere spremembe v statutu. Po izrednih volitvah je bil za dobo enega leta za predsednika izvoljen Franci Lipovec, za podpredsednika Franci Logaj, v nadzorni odbor pa Miha Toman.
Letošnji plan je nekoliko skromnejši. Opravili bomo čistilno akcijo, trudili se pri pridobivanju članov in sodelovanju z drugimi društvi, popravili streho Mežnarjeve lope, kjer imamo skladišče. Če se bo pokazalo za izvedljivo bomo organizirali glasbeno prireditev. Naša glavna skrb pa je pridobiti prostor za potrebe društva, saj po dvanajstih letih delovanja, tega še vedno nimamo.
DK Limbarska gora se zahvaljuje občini Moravče, da je letos prevzela organizacijo 19. pohoda po nagelj in vsem posameznim krajanom, ki so jo pomagali izpeljati.
Čeprav ni bilo vse, kot smo bili navajeni, paje pomembno le, daje prireditev bila, v zadovoljstvo mnogih pohodnikov iz vse Slovenije. Še posebej pa velja pohvaliti tiste redke požrtvovalne krajane, ki so v ponedeljek dopoldne kljub dežju pospravili najnujnejše.
Francka Toman
OČISTIMO MORAVČE!
Že nekaj let opažam, da se stanje naravnega okolja v naši občini slabša. Vzporedno s standardom in vedno večjo potrošnjo, rastejo tudi pritiski na okolje. V naših gozdovih je vse več divjih odlagališč Odpadki ležijo tudi ob tako slikoviti poti, kot je okrog cerkvice na Hribcah.
Še posebej kazijo podobo razne deponije zemljin in kar je še huje gradbenega materiala. Naj omenim le eno. V zadnjem času je zrasel v bližini čistilne naprave ogromen kup materiala. Od kod? Zakaj? Kdo bo za to odgovarjal
in kdo bo to očistil?
A poglejte ironijo. Takoj zraven, za ograjo čistilne naprave, samevajo novi zabojniki za ločeno zbiranje odpadkov, ki po besedah župana čakajo na ustrezne lokacije. Teh pa ni in ni. Stanje z ekološkimi otoki na Moravškem že več let stagnira. Na tem področju nas je prehitela večina slovenskih občin. Nerazumljivo se mi zdi, da za to v letošnjem proračunu ni predvidenih nikakršnih sredstev. Še več, opozicija v občinskem svetu je 21. marca 2007 predlagala amandma k proračunu, ki je predvideval povečanje sredstev na 8000 EUR v zameno za zmanjšanje
sredstev za sanacijo deponije Dob. Žal je glasovalni stroj vladajoče koalicije, brez premisleka enoumno amandma zavrnil tako, kakor tudi 11 ostalih. Iz pogovora s krajani vem, da je pripravljenost za ločeno zbiranje odpadkov pri nas velika, vendar ne v primeru, če morajo le te ločene odpadke voziti po več kilometrov daleč. Ne morem sprejeti dejstva, da v 21. stoletju živim v okolju, kjer je oblasti tako malo mar za varstvo naravne dediščine. Zato pozivam občane: OČISTIMO MORAVČE!
Predsednik KS Moravče: Jurij Kočar
Odvoz kosovnih odpadkov iz gospodinjstev
Javno komunalno podjetje Prodnik d.o.o. bo v občini Moravče 17., 19. in 20. aprila 2007 opravljalo pomladanski odvoz kosovnih odpadkov iz gospodinjstev. Akcija je namenjena odstranjevanju kosovnih odpadkov iz gospodinjstev, ki morajo biti na dan rednega odvoza do 5. ure zjutraj postavljeni poleg zabojnika za komunalne odpadke.
Med kosovne odpadke iz gospodinjstev ne sodijo nevarni odpadki kot so: embalaža škropiv, olj in barv, lakov in podobno, katere odstranjujemo v posebni akciji odvoza nevarnih odpadkov.
Ravno tako ne sodijo med kosovne odpadke iz gospodinjstva avtomobilski deli, akumulatorji, gume in sodi, poleg že naštetega tudi ne bomo odstranjevali gradbenega materiala, vej drevja in živih meja.
Zbiranje in odvoz nevarnih odpadkov
Obveščamo vas, da bomo v Občini Moravče v petek, dne 13. aprila 2007 izvedli zbiranje in odvoz nevarnih odpadkov iz gospodinjstev.
Nevarne odpadke iz gospodinjstevbomo dne 13.04.2007 sprejemali
od 14.00 do 15.00 ure Peče pri gasilnem domu od 15.30 do 16.30 ure Moravče pri Kulturnem domu
od 17.00 do 18.00 ure Krašce pri gasilnem domu
Med nevarne odpadke sodijo: akumulatorji,
baterije, zdravila, pesticidi, barve, laki, kozmetika, svetila in gume osebnih avtomobilov.
Opozorilo:
•	Nevarni odpadki naj bodo v embalaži, ki omogoča varen prenos do zbirnega mesta.
•	Tekoči odpadki naj bodo zaprti, čeprav improvizirano.
•	Odpadki iz iste skupine se ne smejo združevati v večjo embalažo, ker lahko pride med njimi do kemične reakcije.
•	Odpadke naj prinesejo polnoletne osebe, ki bodo pri rokovanju z njimi upoštevale varstveno tehnična navodila, pridobljena ob nakupu izdelka
Vozniki jeklenih konjičkov vse prevečkrat pozabimo, da je redno servisiranje in vzdrževanje še kako pomembno ne samo z stališča, da nam avto ne obstane na cesti, ampak tudi varnosti. Tako sem te dni svojega jeklenega konjička zapeljal na servis Seat Cerar v Kamniku, da na njem opravim redni servis. Res, da nima mnogo kilometrov, a ima že kar nekaj let in prijazni mojster delavnice me je opomnil, da je potrebno zamenjati zavorno tekočino. »Zakaj, saj je še dobra« : sem odgovoril mojstru in dobil zanimiv odgovor. »Zimski čas predvsem vlaga, povzroča korozijo zavornih delov in tudi zavorna tekočina se napije vlage in tako ne deluje kakor bi želeli.« Ker je varnost na prvem mestu sem sklenil, da mi zavorno tekočino zamenjajo saj je mnogo manjši strošek kakor kleparsko popravilo, da o čem hujšem, kar se lahko zgodi, niti ne pomislim. Prihaja čas menjave zimskih za letne gume in zato čas na servisu obenem izkoristite tudi za pregled zavornega sistema in po potrebi obrabljene dele zamenjajte. Ne samo za svojo varnost, ampak tudi za varnost vseh udeležencev v prometu.
Drago J.
MK ROKOVNJAČI vabi na 5. propagandni večer, ki bo v petek, 20. aprila ob 21h v Rok Pub-u v Krtini pri Domžalah.
Na propagandnem večeru bomo predstavili dogajanje v preteklem letu in planirane aktivnosti za letošnje leto.
Po končani predstavitvi vas bo zabaval ansambel Pr'jatli. Vabljeni člani, simpatizerji in vsi, ki vas zanima dogajanje v klubu!
VETERINARSKI DOM DOMŽALE d.o.o. Cesta talcev 10, 1230 Domžale
Republika Slovenija, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Veterinarska uprava RS, Območni urad Ljubljana, izdaja po uradni dolžnosti, na podlagi 45 čl. Zakona o veterinarstvu odločbo, v upravni zadevi sistematičnega stanja bolezni in cepljenj živali v letu 2007. Vršilo se bo splošno cepljenje psov proti steklini, po sledečem razporedu v občini Moravče.
RAZPORED OBVEZNEGA CEPLJENJA PSOV PROTI STEKLINI
Dne: PONEDELJEK 23. 04. 2007
09.00 - 09.15 Velika vas pri Gasilskem domu
09.30 - 09.50 Sp.Prekar pri Dom krajanov, Hrib nad Ribčami 7
10.00 - 10.30 Katarija pri Srenjščku, Katarija 11
10.45 - 11.00 Zg.Prekar pri Ribiču Zg.Prekar 6
11.10 - 11.30 Dešen pri Ribiču Dešen 6
11.45 - 12.00 Gora p.Pečah na križišču za Sp. in Zg. Goro
12.10 - 12.30 Peče pri Malu, Peče 3
12.40 - 13.10 Gaberje pod Limb.goro pri Trdin Jožetu Gabrje 12a
13.25 - 14.00 Drtija pri Mrčunu, Drtija 14 Dne: TOREK 24. 04. 2007
10.00 - 10.45 Vrhpolje pri Lenček Dominiku, Vrhpolje 18 11.00 - 11.45 Krašce pri Gasilskem domu 12.00 - 12.30 Dole p.Krašcah pri Cerar Tomažu, Dole p.Krašcah 26
12.45 - 13.15 Češnjice p.Moravčah pri Vesel Cirilu, Češnjice 16 13.30 - 14.30 Moravče pri KZ Emona 14.45 - 15.15 Negastrn pri Kovič Martinu
Cepljenje psov za zamudnike je v krajih, ter mestih v rednem cepljenju.
Dne: ČETRTEK 26. 04. 2007
14.30 Vrhpolje 15.15 Moravče 16.00 Peče
Ne pozabite prinesti s seboj izkaznico o cepljenju psov!
Imetniki psov morajo zagotoviti cepljenje psov proti bolezni, ko ti dopolnijo tri mesece starosti. Breje in doječe psice pa cepimo po odstavitvi.
Najpozneje ob cepljenju morajo biti psi označeni z mikročipom in registrirani v skladu s predpisom.
Zaradi vpisa v centralni register psov, naj LASTNIK PSA PRINESE S SEBOJ NAPISANO SVOJO MATIČNO ŠTEVILKO! (EMŠO).
Posamezno cepljenje je v VETERINARSKEM DOMU DOMŽALE, CESTA TALCEV 10, vsak delavnik od 07.00 - 12.00 in od 17.00 - 18.00, ter v sobotah od 07.00 - 09.00.
Stroški cepljenja znašajo 32.55 EUR.
Turistično društvo Trzin organizira letos UII. Florjanov Sejem v Trzinu, v katerega se s svojo Florjanovo nedeljo vključujejo trzinski gasilci s povorko in koncertom godbe na pihala
Sejem bo v soboto, 5. maja in v nedeljo, 6. maja 2007 na ljubljanski cesti v Trzinu /ob Gasilskem domu oba dni od 9. do 19. ure.
Vabljeni podjetniki, posamezna društva za predstavite svoje dejavnosti in prodaja izdelkov.
V času sejma bomo poskrbeli za kulturni in zabavni program, igre za otroke in odrasle, za hrano in pijačo ter seveda večerno glasbo za ples.
Rahlo naj te zemlja krije, dobra mama, sladko spi. Luč nebeška n^j ti sije, mir in pokoj naj ti bo.
ZAHVALA
7. februarja 2007 nas je v 83. letu starosti zapustila naša mama
ANA KOS
iz Peč.
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovane svete maše in druge namene, za podarjene sveče in cvetje ter spremstvo na njeni zadnji poti. Lepa hvala g. župniku Povirk Francu, za opravljen obred. Zahvaljujemo se tudi cerkvenemu zboru za ubrano petje ter za ganljiv govor. Hvala vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Vsi njeni
Kjer koli si, še vedno smo s teboj,
čeprav že 10 let obiskujemo dom poslednji tvoj.
Le topli plamen prižgane sveče nas še vedno povezuje,
da s teboj nam bilo je lepo, srce nam narekuje.
Bolečino slovesa čas samo omili,
zato smo spomine nate za vedno v svoja srca zaklenili.
V prvem mesecu pomladi (3.3.1997) bo minilo 10 let, od kar je odšel na svoje zadnje potovanje
FRANC MAROLT
iz Drtije.
Hvala vsem za vsako lepo misel nanj in hvala vsakomur za vsak ustavljen korak ob njegovem grobu.
Vsi njegovi
Tako tiho, skromno si trpela, takšno tuii si življenje imela. Zdaj rešena si vseh bolečin, za tabo ost^l bo lep spomin.
ZAHVALA V 88. letu starosti nas je zapustila naša mama, stara mama, prababica, sestra in teta.
LJUDMILA BUKVIĆ
Jurkova Milka Trg svobode 15, Moravče
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za darovano cvetje, sveče in svete maše ter za spremstvo na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo osebju Doma upokojencev Domžale, župniku gospodu Primožiču in pogrebnemu zavodu Vrbančič. Iskrena hvala vsem.
Vsi njeni
Ti ne veš,
kako pogrešamo te mi. Spočij si trudne zdaj oči, za vse še enkrat hvala ti.
ZAHVALA
V 73. letu starosti nas je zapustila naša draga mami, babica, prababica, sestra in teta
JELKA KOS
iz Zaloga pod sv. Trojico 12
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem in znancem za izrečena sožalja, topel stisk roke, darovano cvetje in sveče ter za spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi g. Jožetu Kvedru in g. Vinku Kepicu za poslovilni govor, vaščanom Zaloga ter praporščakoma ZB in DU Moravče. Vsem in vsakemu posebej, ki jo boste obiskovali na njenem zadnjem tihem domu, še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči. hči Marinka in sin Franc z družinama
Pomlad bo na naš vrt prišla in čakala, da prideš ti in sedla bo na rožena tla in jokala, ker te ni.
(Simon Gregorčič)
ZAHVALA V cvetu mladosti nas je zapustil
ROK LAZAR
âÉTï
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem, bivšim in sedanjim Rokovim sošolcem, kolektivu Engro Tuša in kolektivu OŠ Moravče. Posebej se zahvaljujemo bivšim sošolcem, ki so ga v najtežjih dneh obiskali v bolnišnici. Iskreno se zahvaljujemo za izrečena ustna in
pisna sožalja, darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala za poslovilne besede ob slovesu. Hvala g. župniku za poslovilni obred, grajskemu oktetu in trobentaču za zaigrano tišino. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ste ga spremljali na njegovi zadnji poti.
Žalujoči mami Dragica, oči Franc, brat Dejan
ZAHVALA
V 84. letu nas je zapustila naša mama, stara mama, prababica, sestra in teta,
IVANA MAL
po domače Kotrova mama in Peč.
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, I prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče, svete maše, darove za cerkev in za spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala sodelavcem Heliosa Domžale, Nove Ljubljanske banke Ljubljana, Termitu Moravče in peškemu cerkvenemu zboru za lepo petje. Hvala gospodu župniku Povirku za lepo opravljeno pogrebno bogoslužje in pogrebnemu zavodu Konrad. Zahvala velja tudi osebju Doma počitka Mengeš. Iskrena hvala vsem, ki ste jo imeli radi in se jo boste tudi v prihodnje spominjali. Vsi njeni
Učno sprehajalna Pot Rača Obveščamo Vas, da bo ob prehodu na poletni čas tedenska rekreativna hoja po Učno sprehajalni poti »Rača« organizirana vsak torek ob 17.30 s startom izpred gasilskega doma v Krašcah. Pridite, prijava ni potrebna! Hoja je na lastno odgovornost. Vabi Vas Turistično društvo Moravče
TD Moravče
^ V T O S O L ^
EBasïiiffl
Slamnikarska 1a, 1230 Domžale
pri stanovanjskem objektu KRIZANT (bivši Toko) oz. za kitajsko restavracijo v Domžalah
Marko Lončar: 041/785-735, Barbara Lončar: 031/209-501, Janez Vrankar: 041/697-971, Milan Šinkovec: 031/303 - 033
Tečaj CPP 16. april 2007 ob 18. uri
Potreben je predhodno opravljen zdravniški pregled in prijava na tečaj!


GREDBENA MEHANIZACIJA TOMAŽ SVETLIN s.p.
SPODNJI TUŠTANJ 8, 1251 MORAVČE GSM: 041 692 553