250. številka. Trat. v torek -H. nktoKra ISJIU. IVčnj XXIV ..Edinost" i ishaia ilvnkml nu dnu. raznn ne.lelj in | pravnikov, zjutraj in zvečer <»b 7. uri. O ponedeljkih in po praznikih izhaja oti H. uri zjutraj. >ar«£nimi /itu4a ; izdanji na leto . , . ,(M. ai-— Za samo večerno iztlniiie . .. 12- — Z* pni leta.rtetrtleta in na meneč razmemo. Naročnino je plačevati naprej. Na na rm'iie hrez priložene naročnine se uprava ne ozira. Na drobno se prodajajo v Trutu zjnt-ranje itevilke po 3 nvtf. večerne »tevilke po 4 nvč,; ponedeljake /.jutranje 4te-vilke po 3 nvć. Fzvrn Trata po 1 nvi*. vei1. EDINOST Večerno Izdanje.) GLASILO POLITIČNEGA DRTT^TVA .EDINOST" ZA PRIMORSKO. Telefon U». H70. 4 nvC. V «41noMtT JF Ojflaal «e raćiinaio po vrstah v netitu. Za večkratno naročilo * primernim popustom. Poslana, osmrtnice in javne zalivale ilo-iimcM oirhisi itd. se racnnajn po |toiroi|hi. V «i dopisi naj «e pošiljajo urednici vit. Nefrankovani 'lopni «e ne sprejemajo. Rokopisi se m* vriičajo. Nitrnrnino. reklamacije in oulnse sprejemu iipmvnilt ve. Narofiiinn in oglase je plačevali loco Trst. rrtinMtvo In tiskarna *t- nahajata v ulici furintia *tv. 1'2. l>ra»nlHvn. Petershurger Zeitung« znatne svote. Sređee 30. Sobranje je imelo daues prvo sejo ter je izvolilo predsednikom vladnega kandidata Bakalova. P <> I) L I S T K K Sursum corda! Spisal E— n.—n. Kaj so braniš verjeti, ko imaš resnico črno na belem? Ali ne stoje v onem pismu razločno besede »z Bogom! Pozabi me!«? Stojd, stojč in čital si jih, desetkrat, dvajsetkrat, stokrat; prijemal si se za glavo, težko roko si polagal na divje bijoče srce, stokal si kakor bolnik in krvave solze so ti silile v vroče oči. Verjeti ne moreš, razumeti ne moreš ... Tako je, a zakaj, zakaj, zakaj je tako? Mar je to uganka ženske duše ? Maščevanje usode? Zakon življenja? Kako je to mogoče?! Taka ljubezen, taka ljubezen! Pa kar čez noč... kako je to mogoče? In glej — po svetu lodijo ljudje, pa se še smejejo in kupčujejo, barantajo in se zabavajo. Ali so to sami norci? Ali ne vidijo, da je vse »lepilno, vse goljufivo? Naj pogledajo v njegovo srce, pa se bodo zgražali na vsem, kar zazrejo tam. Ali kaj! Ljudje ne umejo njegovih bolečin, ne vedo, kako srce umira in duša krvavi. Ljudje so trgovci, sebičneži. »Kaj jim tuja bol?... Beril .'50. Na današnjih volitvah za narodni zbor so zmagali zopet nacijonalni demokrati z veliko večino. Socijalisti so ostali v manjšini. KillKHtoil 30. Danes se je vršila poroka pricezinje Isabele Orleanske s princom Ivanom Orleanskim. Madrid .'10. V senatu je danes grof Almenes zahteval, da se priobčijo tajne listine ^letle pravde proti generalom, ki so izročili Kubo in Manilo sovražnikom. Ministerski predsednik Silvcla je odgovoril, da se mu zdi to objavljenje neumestno. Grof Al-menas je izjavil, da uloži potemtakem interpelacijo o politiki vlade sploh. Silvela je bil s tem zadovoljen. Pariz 30. «Echo de Pariš* priobčuje inter-view z transvaalskim poslanikom dr. Leydaom, v katerem je izjavil, da nikoli ni bilo govora o kakem posredovanju Nemčije v korist Boercem. Levds ne veruje v intervencijo Evrope. Madrid 30. Danes je bila otvoritvena seja komore; izžrebali so parlamentarne urade. Vojna v južni Afriki. Ladysmltli 30. »Reuter« javlja: Ol> polu-šestih zjutraj so začeli Boerci streljati s topi v mesto. Vsled odgovarjanja angleških baterij so morali utihniti. Boerci gredo proti levemu krilu Angležev. London 30. »T tmes« javljajo i/. Ladvsinitlia: Zrakoplovni oddelek je spustil nad mesto pritrjen balon, s katerega je opazoval stališče in utrdbe sovražnikov. Boercev je okoli 10.000 mož zbranih na severni strani Ladvsmitlia. In necessariis unitas. Zngreh, -JU. oktobra 1H!)i). Dne -f>. t. m. je imela stranka prava v Brodu na Savi svojo glavno letno skupščino. I/.vestni novinarski špekulantje so javili dunajskim in biulim- A le počakajte! Noč ni samo moja. Tema zakrije tudi vaše zvezde, oblaki popijejo tudi žarke vašega sobica. Nocoj še slišite slavčka, jutri zudoni čukova pesem tudi v vaših ušesih ... Ob! Kako se je to zgodilo Kdo naj ti to pove, ubogi Savič? Morila ona sama ne ve. Zgodilo se je in to je tvoja nesreča. 1 Tzrok je skrit, kakor korenine strupene rože. Pozabi, pozabi ! — Saj ti je pisala: Pozabi me! — ('emu torej misliš na njo? Ali ne veš, da je vsaka misel nova bol ? — Po kaj ti plavajo spomini v minolost? — Včasih si znal pozabiti vse, kar je ležalo za teboj! 1'žival si srečo trenutka, sanjal si svetlo bodočnost, a'minolost te ni morila. Mnogo si trpel, a spomin na vso bedo si pokopal. Zakaj se sedaj spominjaš? Zakaj kličeš one lepe dneve, ki so sami meči, /.udirajoči se ti v srce ? Zakaj se koplješ v tem morju boli in muk i — Misli in spomini ti ne podajo zdravila. Zgodilo se je. Tega ne moreš i z premen i ti. Ko si odšel domov, si nesel cel rudnik zlatih upov s seboj. (Jura seje udrla in /Jata jama se je zasula. Kaj si trpinčiš glavo z večnim vpraševanjem : zakaj ? Pravijo, de vse mine. Njena ljubezen je mi- Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu. peštanskim novinam, da je ta skupščina bila na pol fiasco. To ni resnica. Židovski poročevalec, hoteči s tem lužnjivim poročilom škoditi stranki prava, bi v stvari sami, ako bi škoditi mogel, škodil hrvatski stvari. Morda mu je to tudi pravi namen. 8 k u p š č i n nje bila i m p o z a n t n a v vsakem pogledu, toliko po številu udeležencev, kolikor po njihovem razpoloženju. Ona je bila v resnici znak življenja in gibanja sredi današnjega usodnega mrtvila. No, nam ne more biti namen, da bi Vas tu obveščali o razvitku skupščine. Nočemo Vam torej govoriti ni o govoru predsednika (Jrge Tuškaua, ni o poročilu tir.a Banjavčiča, ni o govorih raznih udeležencev, ni o vsprejetih resolucijah, katere so vse neizmerne važnosti, ni o ne-številnih brzojavkah, došlili na skupščino od vseh strani hrvatskih in slovenskih pokrajin. Po našem subjektivnem unievanjirje najvaž-neji in glavni moment skupščine ta, tla so se je udeležili gospoda dr. Bresztvenski, kanonik llube-tic in veleposestnik Milan pl. Kiepach. Dr. Sandor Bresztvenski, predsednik kluba koalirane opozicije, ki med stranko prava iti neodvisno stranko zavzema nevtralen položaj ter služi mej obema kakor t r a i t d' u n i o n, se je sicer, kakor dobro došel gost, udeležil že skupščine na Trsatu lanjskega leta. Ali sedaj je bilo prvikrat, da je na taki skupščini zastopal neodvisno stranko; a zastopala sta jo prav kakor odposlanca njenega kluba zastopnika: kanonik Cvjetko Kubetic in Milan pl. K i e p a e h. To je po našem tnenenju pravi dogodek v razvoju našega političnega življenja, ker je nov dokaz o iskrenih in tesnih odnošajih med stranko prava in nedvisno stranko. Seveda, da to še ni fuzija, in ta je morda še daleč. No, to ne dd nič. Fu/ija se ue da prisiliti ni narekovati, ona pride, ako Bog da, od sebe. Navzočnost odposlancev neodvisne stranke na skupščini stranke prava poinenja iskrenost in resnost koalicije, pomenja jedinstvo akcije v onem, kar je danes najnujneje: in necessariis unitas. Razlike, ki obstoje med obema nola, tudi tvoja bol izgine. A ti ne veruješ. In nočeš misliti na to. Sam si zadiraš nož v svežo rano, pa ga notri vrtiš, kakor bi ti bolečine pro-vzrokovale največo slast. Trpiš, prijatelj! — Kh, tako je življenje. Morda si premalo mislil na zgodovino Polykratove sreče. Toda tebi ni bilo treba, metati prstana v morje. Saj je usoda sama skrbela za to, da si okusil tudi dosti pelina. A sedaj — sedaj. Na minolo trpljenje ne misliš več. (Je se ti misli vračajo v minole dneve, iščeš v njih samo, kar je bilo lepega, sladkega; nndepolnega. Ne bole tc nekdanje muke, temveč nekdanja sreča — ker je ni več. Kako je to mogoče! Stokrat, oh, kaj — kdo ve, kolikokrat? Neštetokrat ti je povedala, da te ljubi, neskončno, strastno, blazno, opojno, srečno ljubi. In ti si ji verjel. Moral si verjeti v svojo bajno srečo, ker niso samo njene besede prisegale. Njene oči so zatrjevale, tla prisega resnično. Kadar ti je stisnila roko, si čutil, tla ti jo stiska ljubezen. Kadar te je poljubila, si vedel, da te njena duša objema. Ona je živela za-te, v tebi, samo v tebi. In vse je izginilo!... Kdo naj veruje to ? . . Človeški razum je slab, — morda že čaka blaznost, da se naseli v celicah tvojih možganov. (trava hrvatskega, (In izkoreninimo tujinstvo, tla se nariidn zagotovi eksistenca, |>roti kateri so »lan«« i/vestni napori tiaiierjcni, da se raztrgani udje do-injtviM gjedinijo, tla se domovini zagotovi najele-mentarnejc pravo njeno, da hotno mogli — kakor jo krasno rekel < rrg« Ttiškan — razpolagati z. se ho j in svojo usodo. Bila je doba, ko je jeden najugledncjih italijanskih rodoljubov, Bettino Ui-eaaoti, pozival vse *voje sodomorodee, naj se otresejo vseli zadevie in prepirov ter naj združijo vse poštene vesti : la eoalizione delle eoscienze oneste. Taka koalieija je danes potrebna v Hrvatski ;a ravno koalirana opozicija odgovarja tej potrebi. To je koalicija vneli poštenih in neodvisnih Hrvatov; koalieija vseh svobodnih elementov: koalieija vseh onih, ki da-si se ne strinjajo v nekaterih vprašanjih, spoštujejo menenje drug druzega po zahtevah svobode in znosljivosti in dnhiis lihertas hočejo hiti zložni v nujnih stvareh - in necessariis unitas —, pa jih o tem vodi nesebična ljubezen «lo domovine — in omnilms earitas. Da, v prvi vrsti bodi konec današnjemu neznosljivemu stanju stvari. Ne pohabimo nikar, da je bilo leta 184H., ako ne drugo, narodno vprašanje rešeno. Borba leta 1 H*»(>., po proglašenju ustave, je bila v nas političke naravi. Danes pa, nasprotno, ne gre le za politiko, ampak vsiljujejo narodu tudi tuji jezik in se pod raznimi imeni utihotaplja narodno vprašanje samo, da hi mnn kako uničili naš glavni pridobi-tek iz leta 1H4H. Že ta okolnost bi zadoščala, da nas vseh uveri o potrehi, da ho vse domovinske sile združijo, ako hočemo, da po porušenju sedanjega zistema izpolnimo glavni evangelij vsakega zavednega naroda, postulata našega državnega prava : slo bodo in jedi n s t v o. To ne umeje oh sebi, da koalieija ne sme biti le platonična stvar, ampak pred vsem treba: dela, dela in dela! Kides sine operi bus mortua est. A glavna skupščina stranke prava, ki se je vršila v Brodu, je slednjič delo, je akcija, ki brez dvoma porodi dobrega sadu in bo delovala na narod. Z duhom, ki je prevejal vse nje delo, je pokazala ona tudi na jedinstvo, ki vlada v narodu, kajti na skupščini je sodeloval narod, došel od vseh strani : bodisi po svojih odposlancih, bodisi po pismenih izjavah. Privržencem sedanjega zistema in njihovim agentom se je posrečilo, da so o Hrvatski širili krivo menenje, kakor da seje ona prilagodila današnjemu zistemu, kakor da je narod izgubil vsako odporno silo in vsako vero v svojo bodočnost. Koalirana opozicija pa je že sama po sebi proti ven dokaz ; a proti ven dokaz je tudi skupščina stranka prava, ki je sijajno dokumentirala voljo naroda, da hoče biti sebi svoj, jedinstven in slobodan. Neodvisna stranka ne le, da je bila zastopana na skupščini, ampak ona se tudi veseli na vspehu svoje zaveznice v borbi proti z istemu, v borbi za narodne svetinje. In necessariis unitas! Dinko P o l i te o. , Gorska razmišljevanja. XV. Kaj vse počenjajo slovenski časopisi na Kranjskem in na Goriškem! To je že grozno! In taka hrana naj bi koristila ljudstvu, tako ra vsa nje in ubijanje drug druzega naj bi vZJfrtjalo naš narod?! Omikanemu človeku se že gabi, na pri prostega človeka pa debije demoralizovalno, ker mu moti pojme, da zgublja ves zmisel za presojo, kaj je dostojno in kaj j nedostojno ? ! A krvava ironija je v tem, da slovenski narod sam plačuje tak — sport. In ob takih žalostnih okolnostih se vse štuli za osrečeva-telje ljudstva, onega nesrečnega slovenskega ljudstva. ki je krvavo potrebno mejsehojnega miru, zdravega pouka, mortfle in kreposti, ki je potrebno skupnega dela za svoj obstanek in za napredek na gospodarskem, narodnem in političnem polju. Ako so vas — dragi rojaki — osebnosti, sovražtvo in strasti že tako oslepile, da si ne morete podati rok v spravo, m potrebni mir in skupno delovanje, potem pa: položite, mandate odstopite od častnih in zaupnih mest, na katere vas je postavil narod, iti konec bo takih prepirov in mir naj napravijo — volilei! XVI. Da bi pa kdo tudi gorskemu razmišljevaleu ne očital morda hrepenenja po kakem častnem mestu, ali celo mandatu, izjavljam slovesno in z častno besedo, da ne le da ne reflektiram na kaj taeega, marveč bi raje šel v Ribnico rešeta delat, nego da bi vsprejel, tudi ko bi me izvolili. V svojih »razmišljevanjih« sem omenil nekoč, da smo zlasti mi goriški Slovenci posebno ljudstvo, specijaliteta. Komaj se je kdo - žrtvovnje čas in denar, ne plašeči se sitnosti in zamere — oprijel človekoljubnega dela za vsestranski napredek so-rojakov, svojega naroda pa že prežijo nanj različne osebe, z različnimi in ne ravno nnjčistejimi nameni. Iščejo dlako v jajci — ne da bi ni najmanje upoštevale vso požrtvovalnost in delovanje njegovo —, in grabijo po kamenu, da bi ga ubili. Tako ni prav. Tako postopanje ni pošteno. Ljudje, ki delajo tako, ne koristijo rojakom, marveč sečejo rane milemu, od vseh strani zatiranemu narodu. XVII. V takih splošnih zmešnjavah, ob taki gnilavi, vrgli so jabolko prepira tudi mej učiteljstvo. Niti učiteljstvo na Goriškem, niti ono na Kranjskem ni bilo dovolj močno iz sebe, da bi spoznalo in odbilo sovražnika ter da bi rama ob rami, mož pri možu, delalo zložno — za-se in svoj stan! In sicer s poučevanjem ljudstva in dokazuje ljudstvu vsa koristna dela učiteljeva, potrebo šole kakor veleko-ristne naprave. Mesto da bi bili skupno delali za večo veljavo in samostalnost učiteljskega stanu, učitelji so se začeli prepirati med seboj. Po tej poti učitelji ne bodo koristili svojemu stanu niti šolstvu. Previdnosti, edinosti in — takta je treba zlasti učiteljem. V mejsebojnem prepiru pa učite- (Dalje v prilogi). strankama, ne smejo kaliti tega jedinstva. Nt dolgo nami oni čas, ko sti v stranki prava jeli prevladovati struja protivna slovanski solidarnosti, in ona, protivna škofu Stromniaverju. Danes kakor da >ti ti dve struji izginili iz stranke in s tem sti tudi odpravljeni glavni zapreki jedinstvu v akciji. IVo-tivniki tega jedinstva, ki slede nekim predsodkom proti stranki prava in bi hoteli loviti v motnem, se tudi danes, zlasti v Dalmaciji, sklicujejo na ono, kai se je kedaj pisalo proti škofu S t r o s s-m a v e r j u. No, pri dobro mislečih ljudeh n3 opravijo ničesar, ker vsakdo vidi, kako korektno je v tem pogledu stališče »Hrv. Domovine«. Menda se ne motiiro, ako pravimo, da k vsemu temu novemu razpoloženju stvarij v Banovini naj bo to, kolikor se hoče tudi indireete — pomaga tudi vedenje poslancev stranke prava v državnem zboru na Dunaju. Naše nekdanje notranje mizerije in naše nekdanje pehanje kakor da se njih j niti dotaknilo ni. < >ni, ognjeni in iskreni privržene! I stranke prava, so tudi sijajen izgled udanosti slovanski solidarnosti in hrvatskemu biskupu. Drugače tudi ne more biti, kajti saborske adrese, ki jih je hrvatski sabor votiral, ko je biskup Strossmaver imel glavno besedo v njem, osobi to pa ona, morda naj važneja, izdelana leta 1H»11. po dr.u Kačkem, v nje zgodovinskem delu, a za katero sta glasovala dva očeta stranke prava, vzletni Kvgen Kvaternik in jekleni dr. Ante Starce vic: so sijajna obramba državnega prava hrvatskega, ki je glavno jedro progrrma stranke prava. Toliko neodvisna kolikor stranka prava stremiti po oživotvorjenju narodnega načela nu temelju državnega prava hrvatskega : stremiti namreč za tem, da se vse hrvatske dežele združijo v eno d r ž a v n o s a m o s t a ! n o h k u p i n o v o k v i r j u m o u a r h i j e. To je glavni cilj jedni in drugi stranki, to je njiju idejni, a to je ideal hrvatskega naroda. Ko pa ju to spaja, je povsem naravno, da ob sedanjih okolnostih patrijotizem nareka jedili in drugi stranki, da ne iščeti onega, kar ju loči ali ju more ločiti, ampak onega, kar ju druži. Dokler bodo trajale sedanje razineze, se glavni cilj ene ali druge stranke ne da doseči, ter je v prvi vrsti neposredna potreba ta, da se odpravi današnji /istem, da bo tako odprta pot svobodi in jedinstvu naroda. Da, borba proti zistemu, da se le-ta poruši, da ga odpravimo: je glavna in direktna zahteva hrvatskega patrijotizma. Ako bi rodoljubi jedne in druge stranke hoteli iskati onega, kar jih loči, da bi razpravljali o tem in se pehali radi tega, bi le pomagali sedanjemu zistemu in delali na njegovo korist. Na njihovih prepirih bi se nikdo ne veselil tako, kakor zistein. Narod je to vrlo dobro pogodil se svojim zdravim patrijotiškim razumom in je klical po jedinstvu. Prvaki so tuneli klic naroda in zjedinili so se v skupno akcijo. Od todi narodno navdušenje, od tod i sijajni rezultat zadnjih saborskih volitev. Borba proti zlatem u. Evo vam geslo, s katerim se treba boriti sedaj, vedno imajoči preti ne boj idejale državnega Tako grozne uganke morajo zmešati pamet. Tudi človeško srce je slabo. Taka blazna bol lahko vse napravi v srcu. Savič se je po dnevi opotekal po ulicah, po noči se je valjal po postelji; po dnevi je sanjal — moreče sanje, po noči ni mogel spati. Nesrečen je bil. A z besedo »nesrečen« ni nič povedano. Duša največega grešnika ne more v peklu tako trpeti. Vsi njegovi upi so bili uničeni. Pa kakšni upi! Kakšen svet si je bil ustvaril v srečni domišljiji svoji — in tega sveta ni več. Ha! Saj to vendar ni mogoče! Mar je ona vse pozabila? Kako bi bilo to mogoče! On ne more pozabiti, kako bi ona pozabila? Saj živi spomin tudi v njeni glavi. Toliko sreče, toliko slasti ne more izginiti kar čez noč. Ona ni mogla pozabiti. Ali je dejala v svojem pismu, daje pozabila? Ne, tega ni dejala ! Ni pozabila ne, in če hi bila to zapisala, bi se bila lagala. One božanske ure, polne rajske blaženosti, so se morale vtisniti v njeno dušo in majhna sapica jih ne more odpihniti. Ali pa tudi ona tako trpi, kakor on ? — Oh, 6e bi trpela, ne bi mu bila mogla pisati tako. — Z Bogom! Pozabi me! Besede so trde kakor jeklo, in vendar je v njih nekaj mehkega, da je ne more sovražiti. A on mora sovražiti! Take besna bol ne more biti po-tolažena brez sovražtva. Pa koga naj sovraži ? Nje ne more, ne more! Ona mu ustaju v spominu tako krasna, tako mila in blaga, da bi se zjokal vspričo njene sliko in jo še prosil odpušče-nja. Zakaj ? Ker je ne more preklinjati ? Ker je sam tako nesrečen in ker ne more umeti, da je bilo to mogoče. Zdramil se je. Hotel je pregnati spomine. A spomini so mu skakljali pred očmi in niso se dali prepoditi. Pokazovali so mu solnčne slike in sličice, globoki vzdihi iz najtajnejših kotičkov njegove duše so pa vpraševali : Kje je sedaj vse to? Ah, ne prepevajte več slavospevov življenju, nc hvalite več sreče. Vse je slepilno, vse se roga človeku in njegovemu zaupanju. Savič ne zaupa ničemur več. Kje je še grad, ki bi imel dosti močen temelj, če se je zgradba njegove sreče mogla porušiti. Nihče ne bi bil smel verjeti, da ta ljubezen kdaj izgine. Z njunimi bitji je bila spojena, v njunih srcih je imela korenine. Vse je pričalo njeno pristnost, njeno trajnost, njeno nepremenlji- vost. In vendar je izgirila, popolnoma izginila. Ne samo opešala, potemnila; ni je več, jednostavno: ni je več. Ne veruje več nikomur in ničemur. One rože tam so krasne? Lepo delite? — Ne verujte! Laž so, njih lepa barva in mila dišava vas vara. To solnee na nebu . . .? [Z zlatimi žarki vas obseva, z blagim žarom vas greje? — Ne verujte! Laž je, laž, laž, laž! Slavčkova pesem? Ljudska umetnost? 1'čc-njaška znanost? — Nič, nič, nič! Ne verujte! Laži, same laži! Vbc je laž! Samo njegovo trpljenje je resnično. In vsa beda sveta je resnična. Mar se ni bil povspel v najvišje višave, nad zvezde, v eter vesolj nos t i ? Mar se ni bil potopil v najgloblje globočine oceana ...? In kaj je našel? Bedo, bedo, bedo! Laž ! Kjerkoli so ljudje upali in zidali svoja poslopja na temelju nadej, povsod jih je življenje izdalo. (Pride še.) Priloga k večernemu izdanju „Edinoati 14 it. 260 Iji malo da niso pozabili 11:1 žalostno gmotno stanje svoje. »Gorica« in nje urednik vesta mnogo pripovedovati o »dobri volji« slovenskih poslancev /n stradajoče učiteljstvo. To vse se lepopise, lepo čita in lopo čuje: da odbor »Sloge« skrbi /a učiteljstvo itd. Italijanski poslanci imajo žo izdelan načrt zakona, po katerem bi učitelji dobili 2n°/fl povišanja na svojih plačah. Dr. Tuma je že naznanil v »Soči«, da je on — s posebnim ozirom na stanje dežele — za KM) gld. povišanja vsakemu razredu,in za to, da se pokojnina uredi enako državnim uradnikom. Sedaj so dr. Gregorčič in somišljeniki na redu, da povedo tudi oni: kdaj, kako i n kje hočejo pomagati stradajočemu uči-t o I j s t v u ! Prosimo prijaznega odgovora. Shod pol. društva „Edinost" dne i\>. oktobra IH\)\). v Skednju. Ob polupetih popoludne jo predsednik političnega društva »Edinost«, g. prof. Matko Mandirf, otvori I zborovanje. Pozdravil je zborovalco, izrekši jim zahvalo na mnogoštevilni udeležbi. Predstavil je vladnega zastopnika, gosp. svetovalca Bacherja, navzoča okoličanska poslanca, gg. Ivana Marija Vatovea in Igrana Dollenza, ter prečital brzojavni pozdrav poslanca g. viteza Nabergoja, ki je bil za-držan in ni mogel priti na shod. Zborovalci so priredili svojemu poslancu burno ovacijo. Predsednik Mandič je razložil namen današnjemu shodu. Odborniki političnega društva »Edinost« so prihiteli v Skedenj, da ho zopet enkrat resno pogovorimo, da razvijejo program političnega društva, na drugi strani pa čujojo želje Skodenjcev in Magdaloncov. Razpravljali bomo — je rekel — o splošnem političnem položaju, in sicer na kratko, kajti vam, zlasti onim, ki čitajo slovenske časnike, so naše razmere itak dobro znane. Vsi vemo, kako se nam godi. (Klici: Prav dobro ho nam godi!) Drugi govornik bo razpravljal o prihodnem ljudskem štetju. Predsednik je izrazil željo, da bodo zborovalci pazljivo sledili današnjim razpravam ter jo povabil g. dra. O toka rja Kyhtffa, da spregovori o naših razmerah. Občinstvo je govornika živahno pozdravljalo z glasnimi: Zivio dr. Rvbtff I Gosp. dr. Rvbrif je govoril blizu tako-le: »Častita gospoda! Slavni zbor! Odbor pol. društva »Rdinoat« mi jo poveril nalogo, da vam razložim in pojasnim naš politični položaj, posebno z ozirom na razmere v Trstu in okolici. Ne pričakujte danes od meno dolgega govora in velikih pojasnil. Vi poznaste naše razmero ravno tako dobro, kakor so znane meni. Nedelja je za to, da so oddahnete od svojega dola, in jaz Vam nočem kratiti te pravice z dolgočasnim govorom. Nase društvo jo žo razpravljalo o sedanjem našem političnem položaju na shodih v Barkovljah, kjer sem govoril jaz, in pri Sv. Ivanu, kjer je urednik »Edinosti« g. Makso Cotič v ros temolji-ton govoru podrobno razpravljal o tem predmetu. Ta izvajanja so Vam znana, zlasti onim, ki čitajo »Kdinost«. Nočem torej ponavljati žo znanih Vam stvari; le nekaterih dogodkov zadnjega časa so hočem dotakniti, dogodkov, ki so zanimivi in vredni, da so jih spominjamo. Pred nekoliko dnevi jo bilo čitati v tukajšnjih italijanskih listih o občnem zboru italijanskega društva »Dante Alighieri« v Messini. To društvo ima znan oficijelni namen: gojenje italijanskega jezika moj Italijani samimi. Ali poleg tega oficijelnoga ima še drug prikriti namen, namreč ta, d a agitira za I talija ust v o zunaj Italije. Ta poslednji je glavni namen te družbe.' Na omenjenem shodu je govoril tudi neki Villnri, a po načinu kakor je govoril, bi se moral klicati prav za prav Villano. (Veselost). Govoril je tudi o našem narodu in pripovedoval, kaki reveži so Italijani, ker jim od Slovencev proti pogin. (Smeh). Italijani da imajo jako težavno stališče, ker so morajo vedno boriti z Slovenci. To da so premeti ni sovražniki in polog tega jih podpirati čujte — d u h o v š č ina i n v 1 a d a ! (Smeh in vsklikanjo). Italijani imajo torej sovražnike: Slovenec, duhovščino in vlada. (Ponovna veselost). Tem besedam so italijanski nevedneži seveda pritrjevali in sedaj ros verujejo, da ubogi Italijani niso varni svojega življenja pred >lovenei. In kakor da bi še to ne zadostovalo, jo neki list v Trstu pisal te dni, kako da podirajo na-mestniško palačo ter je o tej priliki podal celo zgodovino te palače. Ta list je našel, da so v na-mestniški palači do Depretisa in /a njim vladali namestniki, ki so bili sicer Italijani po imenu in po rojstvu, a v resnici da Italijani niso nikoli trpeli toliko, kakor pod H i n a 1 <1 i n i j e m. (Viharna veselost). Pod njim še-le da so so Slovenci jeli dvigati ter so prišli, ker jih je Rinaldini podpiral, do veljave in moči. In sedaj morajo Italjaui j trpeti zaradi pomoči, katero imajo Slovenci od na-I mestnikov. (O vsem tem oddelku govora je mej i občinstvom vladala nepretržna veselost.) Gospoda, vi ste že sami v izrazih veselosti dali umeti, da smatrate tako pisarjenje kakor skrajno hinavŠčino. Senatorju Villariju ne zamerimo toliko, da je govoril, kako da se Italijani morajo boriti s Slovenci. Mož morda no pozna tukajšnjih razmer. Zameriti pa moramo listu v Trstu, ki je posnel vse to, kajti ta ve, da se je zlagal. (Klici: »vodoma zlagal!«) Da nas vlada podpira, da uživamo mi njeno protekcijo, to je tako smešno, da ni treba izgubljati besede o tem. Da spoznate, kako nas vlada podpira, hočem opozoriti samo na neke stvari, ki so se zgodile v zadnjem času na Primorskem. Tako dejstvo je rešitev prošnje hrvatskih starišev v Vo-loskem za hrvatsko šolo. Volosko jo skoraj čisto hrvatsko mesto. Katje Italijanov, niso domačini, ampak priseljeni uradniki in drugi italijanski došlcei, prav tako, kakor vidimo to tudi tukaj v Trstu. Od starih čisov ima ta občina italijansko šolo. Sedaj pa so želili stariši, da so jim dajo hrvatsko šolo in napravili so potrebno prošnjo. Omeniti moram v najboljši dokaz, da so v Voloskein ros Hrvati gospodarji, pač ,to, da ima to mesto hrvatskega župana, g*, dra. S tange rja.1 O tej prošnji za hrvatsko šolo se je razpravljalo mnogo let, n slednjič je prišla vendar-le rešitev, pa kakšna rešitev 1 Odgovorili so prosite-ljom, da v Voloskem ne treba hrvatske šole, ker da svoje otroke lahko pošiljajo v sosednjo — ()patijo. Meščani naj torej pošiljajo svoje otroke v šolo v sosednjo --— vas! (•e bi so kje drugod zgodilo knj takega, pisali bi vsi židovski listi, da jo tako postopanje skrajno barbarstvo. A v nas so v takih razmerah no sramujejo pošiljati v svet laži kakor jo ta, da nas vlada podpira. Tako so jo reklo tudi nam v Trstu, da naj pošiljamo svoje otroke iz mesta v Solo v — okolico, In ti gospodje so o takih reševanjih naših prošenj šo sklicujejo na zakon. Zakon namreč pravi, da v takih krajih, kjer jo v oldižju štirih kilometrov žo kaka šola, ni potrebna nova šola. Sedaj pa nastaje vprašanje, zakaj snujejo paralclke za italijansko otroke, ki bivajo v Skednju, v llarkov-ljali, v Hojanu itd,? Saj bi tudi njim lahko zadostovale šole, katero imajo v mestu. Italijanskim otrokom jo pot v mesto ravno tako dolga, kakor slovenski deoi iz mesta v okolico. Ali kadar prosimo mi za slovenske šole, to je seveda vse kaj druzega. In po vsem tem še trdi kak Villnri, da nas vlada podpira ! Omenjeni italijanski senator jo dejal tudi, da nas duhovščina podpira. Za to so moramo v tem pogledu spominjati tudi nekih dogodkov iz zadnjih časov, V zadnjem času smo doživeli prav lep slučaj, iz katerega jo razvideti jasno, kako podporo uživamo mi od strani duhovščine. Nočem omenjati ne flurizze, ne vašega škedenjskega župnika, ampak pred očmi mi je neki drugi slučaj. Nekje v tržaški okolici je že dlje časa izpraznjeno mesto župnika. Župljani, sami Slovenci, so poslali svoje može na škofijo, da bi pospešili ugodno rešenje tega nujnega vprašanja. Na škofiji so jim rekli : Bodite dobri, no kričite! Će boste kričali, vam težje ustrežemo, kakor hočete vi in kakor želimo mi. In župljani so res molčali. Pohlevno so čakali in čakali in — čakajo še danes. Kolikor mi je znano, ni manjkalo kandidatov za omenjeno mesto. Kako jo torej, da škofijski ordinarijat. toliko časa izbira župnika, ki bi bil vreden to službe? Odgovor je lahek: gospodje poslušajo naše nasprotnike ter se boje, da bi se zamerili tržaškim čifutom. Dejstvo-pa je to, da Barkovljani še dandanes čakajo župnika. In o takih razmerah se še drzne kdo reči, da nam je duhovščina naklonjena! Da se nam tako godi, da se naše opravičene želje in zahteve tako malo spoštujejo, krivi smo nekoliko sami, sicer ne v tem zmislu, da smo premalo radikalni; tega se nam ne sme očitati. Okoličani so žc pokazali, da so za narodno misel pripravljeni žrtvovati vse, kar imajo. Ne, mi, ki živimo tukaj v mestu in okolici, mi nismo krivi, da na pristojnem mestu tako malo upoštevajo nas Slovence; krivi so Slovenci v drugih deželah. Naše žalostno stanje nas sili, da moramo enkrat naravnost govoriti. V Gorici in v Ljubljani udrihajo drug po drugem, kakor da hi bili sami na svetu, kakor da bi ne imeli nobenih dolžnosti do obmejnih Slovencev. (Viharno izražanje ogorčenja.) Vem, da vsled mojih hesed ljubljanski in goriški listi poskočijo na noge, ali čas je, da jim že enkrat povemo, da so motijo, ako mislijo, d:t so že zadosti storili, če so prepirajo med seboj. (Klici: Škandal je to!) Pomislijo naj, da niso sami, pomislijo naj, da na periferiji živijo ljudje, katerim so no godi tako dobro, kakor njim na Kranjskem, ljudje, ki so izpostavljeni napadom od vseh strani, od magistrata in od vlade. Na Goriškem in v Ljubljani ne postopajo tako, kakor to zahteva njihova in naša korist. (Vsoveče pritrjevanje.) Kako morete pričakovati, da bodo Slovence spoštovali, ako se mod seboj napadajo hujše nego napadajo nas Italijani ?! Porečejo nam morda : Mi se borimo za principe. Mogoče, da imajo nekako prepričanje. A nam se zdi, da se ti ljudje borijo bolj za lastni interes. Ako bi temu no bilo tako, bi v izvestnih slučajih dotičniki morali reči: Kor vidim, daje moja oseba 11a škodo občni stvari, rajši odstopim. A to se Se ni zgodilo. (Jas je, da jim to povemo, pa jim bodi prav ali ne! (Ploskanje in pritijevanje.) ('as jo že, da pustijo svojo osebno korist na stran in da nastopajo skupno proti skupnemu sovražniku. Slovenski narod je majhen in ako hočemo kaj doseči, moramo hiti složni. Le tedaj, če bo narod jedin in ako bodo zastopniki našega naroda složni, smemo pričakovati, da ho vlada upoštevala njih glas ter da kaj dosežemo. Ako pa se bodo v drugih pokrajinah vedno le prepirali, nas no bo upošteval nikdo, (Burno pritrjevanje in dolgotrajno ploskanje.) Politični pregled. TRST 31. oktobra 1H99, K položaju. Glasila večino povdarjnjo še vodno z velikim zadoščenjem, da brzojavke cesarjevo do .fa\vorskega ni možno tolmačiti drugače, nogo kakor slovesno pripoznanje ne le obstanka desnice, ampak tudi nje pravice za odločevanje v parlamentu. Levičarska glasila se sicer trudijo, ne lo da bi utajila ta fakt, ampak hočejo brzojavko slikati celo kakor velik vspoh grofa Clarvja nad večino. Vendar so jim vidi, da so pretvarjajo, da ho sami prepričani o nasprotnem, nego govore, da torej umovajo vso težo dejstva, da se je cesar obrnil do voditelja večine, ko je izrekal svojo željo do zbornice, da je torej z najvišega mesta doli slovesno pripoznano tisto načelo večine, na katerem temelje vse parlamentarne ustanovo. In prav to načelo so levičarji pogazili v blato, ko so s pomočjo intrig uveljavili svojo voljo in izsilili, da jo prišla na krmilo vhula, ki jo odkrita nasprotnica sedanje večino in kateri so vse skupine večine izrekle najsijajnoje — nezaupanje svoje. ( irof Clarvjeva vlada je torej v čudnem, no baš prijetnem položaju. Z večino jo v nasprotju, z čemer je rečeno, da nima nade, da bo mogla vladati parlamentarno. To pa jo hudo, zelo hudo z;i vlado grofa Clarvja, ki je obljubila, da opraviči svojo ekzistenoo baš s tem, da uvede zopet in zagotovi rodno parlamentarno delovanje. Redno parlamentarno delovanje hoče zagotoviti, v resnici pa si je ta vlada izbrala program, ki pomenja neparlamentarno vladanje: prezirajo večino in ustrezajo željam manjšine. Jedini izhod iz to zagate, v katero je j »o brzojavki cesarjevi potisnjena še bolj, bi bilo spoznanje in povratek na pota — računje-nja z večino. No, tu je vmes drugo vprašanje: ali je grofu Clarvju sploh možno misliti na povratek? ! Ne ! Treba le citati nemški>li(»oralne liste in so-selmo »\etie Kreie Presso , kako ga opominjajo vsaki dan, tla jim je dolžnik, da mora le Nemce zahvaliti, nko je parlament začel zopet delovati. <>ni da so odnehali o<| obstrukcije, ali naj ne misli, da je rečeno s lem, da se ne povrnejo več k ob-strukciji. Najtrdosrčneji oderuh ne proganja tako svojih žrtev s podpisanimi menjicami, kakor Nemci nad.egujejo grofa ('larvja / opominom, da ue sme storiti ničesar, kar ne bi bilo ljubo manjšini. Z gorečim mečem zastopajo Nemci grofu Clarvju pot tlo veČine, Na najvišem mestu pa priznavajo lo večino! Rešitev za grota Clarvju bi bila jedino, ako se bi mu posrečilo razbiti večino. Ali znamenja ne kažejo, da bi bila ta možnost blizu; in sedaj, po brzojavki cesarjevi, menda manje nego popretl. Torej: z večino ne sme vladati, ker mil toga ne dovole oni, ki so ga potisnili v višino; z manjšino in proti večini se sploh ne da vladati parlamentarno; vladanje s pomočjo ij 14 bi pa prav za grofa < 'larvja značilo kolosalen liaseo, popolno zgrešenje s toliko samozavestjo postavljenega si cilja. Baron BanfFy in opozicija. V zadnjih sejah finančnega odseka ogerskega so se izvedele lepe stvari o gospodarstvu bivšega kabineta BanftV-jevega. Dokazano je, da so posamični poslanci in častniki opozicije dobivali od BanfVvjeve vlade stalne poti pore iz ta jnega zaklada. Opozicijonalnih novin ni podpiral le s subvencijami v gotovini in s tem, da jim je dajal objavljati državne oglase, ampak celo — poštne znamke so dobivali brezplačno. Ako se vzame povprečno le 10.000 izvodov, znašala bi okroglih -100.000 gld. ona svotica, ki jo jo Banttv na ta način naklonil v svrho, da bi si pridobil ljubezen opozicije. Potem takem ni ni-kakšno čudo, kakor omenja neki ogerski list, da si nekateri opozicijonalni listi ničesar ne želijo bolj, nego 0. Republikanski poslance Sol v Orto jo v zbornici ostro napadal proglas generalnega kapitana za Katalonijo, ki proglaša za upornike vso ono, ki nočejo plačati davkov. Katalouci niso so-peratisti, pač pa so razjarjeni radi /gube Kube in Kilipin. Vojna v južni Afriki. Pari/ .'51. »Keluir« javlja* da neki vojaški komite organizira krdelce dobrovoljoev za Transval. London .'11. »Standard« javlja iz Ladvsmitlm dne .'50. t. m. zvečer, da so Angleži zaključkom bitke demontirali topove premaganih Booroev, /.bok česar se ni več bati, v Križu iztaknili napis, in to še slovenski, da pripada Križ Nabreiini, oziroma sodnemu okraju komenskeinu. Kako je to mogoče? Mar so odtrgali to vas od tržaškega ozemlja ter jo združili z Goriško? Grozno vprašanje, ki je res vredno, da so «Piceolovei poizvedovali o stvari v sv. Križu samem. V pomirjen je svoje so izvedeli, da je to liišo na kraju vasi vzel v najem neki krčmar, ki je že iz Trsta znan kakor italijanofnh. Ta krčmar je torej dal napraviti na najeti liiši napis, ki naznanja odkrito laž. Kajti Križ pripada še vedno občini in pokrajini tržaški ter nima niti najmanjše volje, da hi se ločil od iste. pa slovenski agitatorji naj rečejo potem, kar jim je drago! — Tako »1'ieeolo . Sedaj stojimo na razpotju. Ali so < Piccolnvi* uredniki res tako slabo podkovani v zemljepisjti < svojo« pokrajine, da ne vedo, da nekaj hiš sv. Križa res stoji na Sežanščini, ali pa vedoma trobijo laži v svet! Vse to le v namen hujskanja in šeuvanja ! Dosedaj so baje Francozi imeli rekord v površnosti zemljepisnega znanja. Ker pa se bliža čas pariške svetovne razstave, se hoče menda «Pieeolo» ovekovečiti z svojimi neumnostmi ter »-zeti Francozom omenjeni rekord. Ker pa je * Piccolo« pokazal tako fenomenalno nevednost vstvareh »svoje pokrajine* in se tako otročje veseli, izvedši, da nekaj ni, kar vendar Je, ga moramo poučiti v njega grozo, da je tudi del neke druge vasi, še bližje Trstu nego sv. Križ, da je tudi del Prošeka na Sežanščini, kar smo ravno mi že umoli izkoriščati, ko smo «c na svojih shodili hoteli umakniti pred veksaeijami magistratovih »komisarjev*, Čitateljem «Pieoola» pa že moramo čestitati na glasilu,' ki jih tako lepo dela — neumne! ttorjć, ti ubogi kmet irorje! Pišejo nam: Včeraj je bil pri meni kmet iz okolice. Pokazal mi je poziv tukajšnjega magistrata, s katerim zahtevajo, naj revni kmetič plača — 24 (reci štiriindvajset) goldinarjev davka od konjiča, ki kmetu vozi gnoj iz mesta ! Konj sam morda ni vreden 24 gl., a «slavni» magistrat zahteva toliko davkov od njega ! Poziv grozi z eksekucijo, ako revež ne plača v osmih dneh ! Ali čujete, gospod namesništveni svetovalec Schuarz?! Ali porečete zopet: kako rada nas ima mestna gospoda ?! Jaz nisem vedel, kaj hi svetoval temu revežu. Na vsaki način, pa ho rekuriral proti temu nezaslišanemu davku. Ako bi kmetič moral 24 gold. plačevati od svojega kljuseta, bi pa morala gospoda, ki ima konje le za luksiis, plačevati vsaj desetkrat toliko! ker čujem, da je sličen «prijateljski* !! poziv zašel tudi k drugim našim okoličanom, jim svetujem, naj se združijo, ter naj primernim potom ukrenejo vse potrebno, da se ubranijo prijateljstva svojih «dobri h prijateljev !» I Z-prod llHsili sodišč. Včeraj je obsojena: 43-letna Magdalena I). iz Komna zaradi težke telesne poškodbe po S lf>2. in lf>3. kaz. zak. v 10-mesečno poostreno težko ječo, ker je v prepiru Heleno Burlovič zabodla z nožem v trebuh ter ji s kamenom pobila glavo. -- 20-letni koči jaz Ivan M. iz Trsta je dobil ii mesece težke ječe zaradi hudodelstva javnega nasilstva, ker je dne 1. okt. razgrajal proti redarjem, ki so ga aretirali. -- Re-šen obtožbe je .'»K-letni Ivan Ambroži iz Postojne, katerega so tožili zaradi poneverjenjn davkov. Mrlič v škrinji. Z Llovdovim parni kom «Habslmrg» so pripeljali včeraj med drugim tudi neko skrinjo, v kateri je bilo, glasom deklaracije, ♦japansko blago«.. Ko je pa carinski urad odprl zaboj, je našel v njej rake v od cinka s steklenim pokrovom, a v rakvi maziljeno truplo mlade ženske. Policija je doznala kmalu, da se je s «Habsburgom» pripeljal tudi oddajalec zaboja ter so nastanil v hotelu «K v ropa». Dotičnik seje izkazal za Pavelna Hiihna iz Merami. Isti je trgovec ter prihaja iz Manile. Tam jo bila umrla mlada soproga njegovega druga v trgovini, Josipina Leehner, ki je izrekla v svoji poslednji volji željo, naj jo pokopljejo na domačih čeških tleh. lliihn je pokazal tudi dotični mrtvaški list, potrjen od našega konzulata v Manili. Ker uprava Llovda zahteva razmerno večo vožnino, ostane rakov v carinskem uradu, •dokler ta spor ne bo rešen. Naša mladina. Včeraj popoludneso spravili 10-let nega učenca Tomaža G. iz ulice Lazzaivtto vechio št. 10 v deseti oddelek tuk. bnlmšniee, ker ga je bil neki drugi deček ob izhodu i r, šole po- sunil, vsled česar je Tomažek padel in si stri desno nogo. Leirar v Jozeti*ču V dekliškem »irotiščn sv. Jožeta na Uterski eesti vlada legar. < )d lf>0 gojen k jih je zbolelo .'12. l>ekliee so spravili v hol-tiišnieo pri sv. Magdaleni. Pravijo, da je pokvarjena pitna voda provzročila nalezljivo bolezen. Samomor. 42-letni delavec tuk. arsenala, Ivan Sušan, udovec in oče sedmem otrok, se je sinoči ustrelil v svojem stanovanju v ulici del Llovd št, .'h Vzrok nam ni znan. Nesreča na delil. 42-letni podava* Anton Parovel je delal včeraj v dvorišču tuk. bolnišnice. O tein je padel z odra kakih 6 metrov globoko. Težko poškodovanega wo ga spravili v X. oddelek bolnišnice. Radi tatvine In sokrivde je gosp. oticijal Titz včeraj aretiral ti.",-letnega Alojzija Henedettija iz Scnigaglije in .'».'»-letnega Viktorja A. iz Trsta. Prvega dolžo, da je tvrdki Erlamhio in sin ukradel 4* velikih hlodov, vrednih 100 gld., ter jih prodal neki italijanski ladiji za 4f> gld. ; poslednji da mu je pomagal o tem. Aretiranje. Včeraj so zaprli denarničarja tuk. kluba Cicerone, ki je bil izginil, ko si je prisvojil 100 gld. iz društvenega premoženja. Najdeno. Na policiji je shranjena novčarka z zneskom denarja, enim kolkom in tremi ključi. Dražbe premičnin. V petek, dne 3. novembra ob 10. uri predpoludne se bodo vsled naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin: v ulici S. Mau-rizio št. 14, knjigarna; v Barkovljah št. 153, hišna oprava; v ulici Ircneo št. 4, hišna oprava; v ulici S. Lazzaro št. S, hišna oprava ; v ulici S. Nicolo št. 0, hišna oprava in sukna; na južni železnici magazin št. 11/10, voz in rešeta. Različne vesti. Misterijozen umor na Ogerskem. V A m verskem kom i ta tuje krščansko prebivalstvo mesteca Namesto v silnem razburjenju. Na stopnjicah stare kleti, katere že dolgo časa nihče ni rabil, je neka dekla zapazila znamenja krvi. Vsled tega je stopila v klet in tu je dobila v nekem kotu moško truplo. Vsled njenega kričanja so prihiteli sosedje v klet in zapazili, da ima umorjeni, ki je imel na sebi samo spodnje hlače, globoko rano čez golta-nee. Umorjeni je 17-letni pastirček Janez Erehlan. Na lokalnem ogledu se je konstatovalo, tla v truplu ni krvi. Pred vhodom v klet so dobili krvavo desko, na kateri so morilci prenesli v klet gotovo že mrtvega pastirčka. Ker smrtna rana sega od jednega ušesa do druzega, je povse izključeno, da bi se bil Erehlan satu umoril. Zadnjič so videli Erehlan a živega v družbi žida Jakoba Jakobsona, katerega vzdržuje občina. Tako poročajo »Narodne Novinv» v Turčaiiskem sv. Martinu. Izumitelj stroja za zlaganje črk, Otmar Mor-genthaler, je umrl 28. t. m. v Bal timoru. Za nabiralce poštnih znamk. Vsled naredbe tajnika državnega poštnega urada se bodo na Nemškem od dne 1. januarja lt>00 naprej izdajale nove poštne znamke z doprsno sliko Germauije. Zavoljo računskega pogreška v smrt. I/. Vel. Varadina javljajo : V Sarkadu se je mlada poštarica lioza Pataki ustrelila. O mesečnem sklepnem računu se je pokazalo, da manjka 1010 gld. Poštarica je mislila, tla so ji ta znesek ukrali. Ker ga ni mogla nadomestiti, je izvršila samomor. Poznejša preiskava pa je spravila na dan, da je sklepni račun kazal omenjeni primanjkljaj le vsled — računskega pogreška. 0 Levčevem „pravopisu". (Dalje.) Ej «la, ta nesrečni kot! Tudi g. prof. Leveč ga rabi (v točki 447 in drugod) in misli, da je kot švahski als; ali slovenski narod sploh ne pozna in nikdar ne rabi besede kot v pomenu švabskega als, \vie; da, uiti v primerjalnih slučajih ne, kajti v teh slučajih govori narod kakor ali ko in ne drugače. Hote ga izvajati po koti-kakoti, ali to je vse prisiljeno in proti vsem pravilom slovenskega glasoslovja. saj ni razloga, da bi httš besedi »ka-koti« spreda in zada zloge tako nenaravno «mIa«*-kavali in potem oni odseeek » - kot -« nepre-kosljivim izrazom rabili : nego v sitni zadregi j«* bil oni pisatelj, ki je prvi ta kot uvel, kako bi svoj als slovenski povedal, — izmislil si je in nam vrinil ta povsem neopravičen kot, seda pa kotkajo, da je groza. SI,,ven pa tudi besede koti ne pozna, nego govori: jasno ko ribje oko, belo ko sneg—; jaz, tvoj prijatelj, ti tako svetujem . rodil se ji* siromak, umeri je bogataš —, okrajni ured in sod (tlas hozirksanit als gerieht), viši deželni in pri-zovni sod (das oherlandes-als berufunpfsgerieht) . . . Tudi v vseh drugih Slovanih nikjer ne nahajaš besede kot za rečeni pomen nam toliko vsiljevani, in pa če bi bila vsaj blagoglasna besediea, ali tudi to ni. ostane gerda spaka čisto nepotrebna, tore ogibaj se jo. Vse kaj drugega je štajerski kakti, pametno skrajšan po kako-ti, in ga štajerski Sloven tako rabi za pomen švabskega \vie, nikdar pa ne za švahski als, n. p. Predajam ti, moj sin, vso vlast! delaj, gospodari kakti drago, ali glej, da ne razsipaš imenja! — V tem pomenu se nahaja tudi v Miklošičevih spisih. Prav taka gerda spaka je toda (1D2. f>»i."».i za švahski: nber, allein, indessen, jedoch. Toda ne pomenja prav ničesar, — zaman iščeš te besed i oe v drugih Slovanih, ne najdeš je, ne poznajo jo, tore tudi v nas ni opravičena; saj starši naši književniki je niso poznali, nego čisto po nepotrebnem jo je Jauežie iz mezinca izsesul in jo nam vsilil, — seda pa brezbrižno »todajo« ko da bi bilo res vrlolepo izraženje ! — Mi in Hrvati imamo : a, ali, no (nu), n. p. Jaz ti dam kar me prosiš, ali ne povej nikomur . . . Kupim ti lepo novo zimsko krilce, hčeri moja, no, bodi bolj pridna . . . Besediea raz je v vseli Slovanih neločljiv, nora združi v pretilog, tore nej slovansko in ne slovensko, da jo rabimo za samosvoj predlog s tožilnikom (704.), n. p. raz drevo, raz mizo pasti . . . raz konja razsesti (dovolj je rečeno konja razsesti) . . ., nego pravilno jo rabimo le v sestavljanju z glagolatni, samostavnikami in pridev-nikami, — sicer pa pravimo n. p. odejo razonj iz njega) potegniti . . . jermena razonj rezati .... — no, to je jedina izjema, ki nikakor ne opravičuje, tla bi raz nam splošno rabil samosvojim predlogom, saj nikoli ne čujemo niti ne: raz-njo — gorenjščina pa nam more toliko manje odločevati takega rahljenja, ker ga vsi drugi Slovani samosvojim predlogom nikdar ne rabe. Gerdo pregerdo švabenje jo tudi ono ravno za švahski : eben . . ., gleich . . ., n. p. akoravno, čeravno, dasiravno, ravnotako ... to so gerile švahne spake, ali žal, tla se jih nihče ne ogiblje, nego pridno jih rabe celo naši boljši pisatelji; no, naš narod tega ne pozna, nego pravi : ravna palica (če ni kriva), ravna pot, ravna cesta (če ste brez klancev), prema pot in prema cesta ste pa brez ključev «n ovinkov (ali morete kiti klančasti) . . . nikdar pa ne: akoravno, čeravno, dasiravno, ravnotako . . ., nego govori: ako tudi, četudi, ilasi tudi, prav tako, hnš onako, lih seda . . . To vse bi moral g. prof. Leveč dobro vedeti, ali on ne le da čisto nič ne graja takih spak, nego še v pravila jih vzprojema in sam rabi, potem pa hoče nas učiti slovenskega pravopisanja!! (Pride še.) 4 t J t : : t i i x Zaloga in tovarna pohištva vsake vrste od Alessaudro Levi Miiizi v Trstu. Piazza Rosarlo ž te v. 2. (Šolsko poslopje). Kovat i/bor v ta pot arijah, zrcalili in slikali. Ilustrirali cenik gratis in franko vsakemu na zahtevo. Cene brez konkurence. Predmeti postavijo se na brod ali žoloznlco, brc/ da bi so za to kaj zaračunalo. Mala oznanila. Pod to rubriko prinašamo oznanila po najnižjih cenah tu enkratno iimercijo *e plača po 1 nt', /.a lazilo; za večkratno insercijo pa se cena primemo /.niža. Ogluši za vse leto za enkrat na teden stanejo po 10 gld. ter *c plačujejo čettrtletnih aritecipatnih obrokih. Najmanja objava 110 nvč. Posredovalnica za potovanja. Al ■ ■* ■ ■ X" JC Piazza Negoziante 1. AIOIZII Mozetič i h-ih-v- • S korana potovanja in ■•prejema predplačila za obisk »vet. razstave v Parizu I. 1!HX>. Zaloga krompirja, zelja in fižola. Vatnvor hIr uliOH ,ViT *tevi,kV VdlUvvV JaH. ,mR krompirja, zelja fižola in drugih pridelkov Razprodava na debelo. Zaloga olja. mila in kisa. lff i A j Ulica Torrente št. 2H vatovec Anton •ro,an °ih mna * kisa na drobno iu debelo. Naročila izvršuje točno. Krčme. Jurković Mate ima dobro domačo kuhinjo. Jak. Perhauc cene zmerne. Pirih Ivan Lozić Potočnik Fran, Stantič Josip Rehar Peter Trgovci. Grižon Nazarij Ant. Furlan iene brez konkurence. Abram Fran kovratue sode in posodo. Delo Jak. Perhauc ulica ('arintia št. 25 toči izvrstno črno in belo istrsko vino ter Via Acquedotto štev. H /alogu vsakovrstnih vin in boteljk. Postrežba točna. Via MediaSt. 3., krčmar, toči črna in bola vina in pivo prve vrste kuhinja izvrstna, cene zmerne. Androna S. I.orenzo (za magistratom). Zaloga pristnega dalmatinskega vina po najnižjih cenah. Razprodaja od 5 litrov naprej. Na zahtevunje se pošilja na dom in na deželo. ima gostilno v uli/.i Ircneo št v. 1., toči istrijansko, dalmatinsko in belo ipavako vino, in Steinfeldski pivo ; vsaki čas mrzle jedi. Odprto vedno do poluoči. Obuvala. „pri Pepetu Kraševcu" na Rožariju poleg cerkve Sv. Petra pod ljudsko olo, ima veliko zalogo obuval. Sprejema tudi naročbe. ulica Rihorgo St. 25. Velika zaloga in delavnica vsakovrstnega obuvala po naročhi. Via Oiulia »54 prodaja vsakovrstnih jestviu,ko lonijalnega blaga in olje Piazza S. Franceaco št. 2. Prodajal niča jest vin iu kolon ijul-nega blaga, Postrežba točna Via S. Franceaco št. Trgovec z dogami in so-darski mojster, izdeluje vsakovrstne sode in posodo. Delo solidno, cene zmerne. Vin Stadion št. 20, pekarna iu slaščičarna, svež kruh večkrat na dan, prodaja moke. Vaprejema tudi domač kruh v pecivo. Postrežba točna. R|# ■ na oglu ulice Oeppa in delle Poste l\OI3r ^l,ove' Pro,'llj)l koloni'nlno blago delikatese, likere itd. Marija Čokelj na Korzu št. S. priporoča slav. slovenskemu občinstvu svojo prodajal-nico, v katerej se dobiva po primerni ceni vsakovrstno blago, zlasti perilo za gospode in gospe, narejene obleke za gospe n otroke. V istej zalogi ima na razpolago vsakovrstne potrebščine za gospe. Postrežba je točna iu cene nizke. Anton Šorli priporoča svoji kavarni Commercio .n Tedesco, ki sti shajal išči Slovencev. Na razpolago so vsi slovenski iu mnogo drugih časnikov. ■ Via S. Krancesco štev. I»>, mesar, t m| I It postreže z vsakovrstnim mesom po zmernih cenah. Na željo pošilja na dom. I. Tavčar, Fran Hitty krojač Via delle Beccherie štv. 4», priporoča se slovenskemu občinstvo. Via Barriera vecchia št. 13 produjalnica vsakovrstnega mu ' nulakturnegu blaga in drobnarij Na zahtevanje se pošiljajo vzorci tudi na deželo. trgovec, ulica Sv. Ca-tarina št. J)., priporoča " svojo zalogo kolonijalne^ blaga na debelo iu na drolmo. Razpošilja na deželo proti povzetju. Novak Mihalj Božične jaslice z mnogovrstnimi zrezanimi slikami in živalmi, vse jako naravno narejeno. tW Cene od 20 gld. naprej Kipi svetnikov, vrezani na losu. K rižev pot. postaje (Relief) kakor tudi vse rezbarijo. Svet« polaganja v grob, altarje, propovednloe, krstee kamne, okvirje, vsakega stila in lesa, se opravijo in pozlate v obliki polni efekta, izdeluje večkrat odlikovana delavnica za krščansko umetnost JOH. BAPT. SCHMALZL, rezbar St. Ulrich, Groden, Tirol. Cene kipov svetnikov, izborno napravljenih, poljubnih oljnatih barv in pozlačenih: Velikost: cm. 20-80, 8040, 60, fiO, 70, SO, t ene a. v. gl. 10.—, 12- , 15.—, IM.—, 28—, 86.—, 90, H10, 120, 130, 150, 170. 30.—, 85.—, 45.—, ( (►.—, 86.«- 100.— Kristove podove, tino na lesu vzrezane, oljnato barvane, z žeblji iu napisi, cena za vsako ; Velikost: cm. 20, 25, 30, 40, Cene a. v. gl, 2. -, —, 1.—, 5. "lil, lio. 71». SO. (Ml, • 1. . no.—. J^^r vzame nazaj. Nikolaj Terškan! trgovec v Ljubljani priporoča oh pričetku sezono svojo izborno kislo zejje v sodčekih po 200, 100, 50 in 25 kg., kakor tudi svežo zelje v glnviih. Pri sodeokili po 200 in 100 kg. st; računi brutto za netto, pri posiljatvi po oO in 2f> kg. pit so jilaonjo prazni sodi po 70 in 50 kr. Posebno prilično za večje rotlbine iu gostilničarje! Cene brez konkurence. V nedeljo dno 15. oktobra som odprl gostilno MP" A dr i a "VI v ulici Nuova št. II. ločilo so bo črno in belo dalmatinsko vino. Kuhinja je preskrbljena /. vsem potrebnim. Priporočani se slavnemu občinstvu za dober obisk. /ujedno priporočam svojo zalogo vina V ulici Carintia Št. 11, kjer so dobiva vino na drobno in debelo po najnižji ceni. Filip I vu n i se vič. khkkkkhkkkkkkkkkkk Na prodaj jo nekoliko kvintalov domačega spolni. Trnovimi < t. K o v n o i č, Vin delit' poste poli'"1 rudečega mostu v I rstu. JAK. HENRIK HUBER trtnica za amerikanske trte in cepi Tovarna kemičnega enoja „KOPROS" v Boljuncn dslraj ZALOGA: TRST - Via S. Apolllnaro Stv. 4. * Telefon itv. 301. Amerikanske trte in cepi. CENE: I. zbirka II. zbirka IIHI kimnv HKtOkimm IIHIkonnv KHNI k|»l na „ . 20.— 1M0— 15.— 120.— V sprejemajo se naročbe za razna cepljenja po želji naročnika in to od februvarija do zvršetka nprMa. Kemični gnoj „KOPROS" sestavljen iz kvantitete dušiku, ItirforlčnegH kislem, potnic in iipnu, k.itere snovij so potrebne za živilo rastlin. Služi čudežno za gnojenje trti, srninega drevju, špurgeliiM, vrtnine In žita. Cena: Žakelj od 25 kg. gld. 2.— ; od 50 kg. gld. :l.*0; od 101) kg. gld. 7.">0, se žakljem vred. ZALOGA POHIŠTVA IN OGLEDAL "Rafaela Italia TRST — Via Malcanton št. I — TRST Zuloirn pohištva /.n jedilnice, spalnice in spre-Jemniče. žiiimic tn peresuic, ugledal In železnih lilagajn, po cenah, du se ni hntl konkurence. V3000000000000000C? Špiritu« tinapis oompositus ALGOFON. edino sredstvo proti zobobolu, rev.mtie. glavobolu, mig -e.ii itd Steklenica z navodilom stane le 20 nvć. ter »e dobiva jedino le v lekarni PRAXMARER (Ai dne Mori) Piazza mute TRST Paziti na ponarejanja. Najboljše berilo in darilo je vsestransko jato pobvaljeua „Vzgoja in omika ali izvir, sreče" (neobhodno potrebna knjiga za vsakega človeka, kateri se hoče sam lahko in hitro navaditi vsega potrebnega, da more sebe in druge blažiti in prav olikati) ter se dobi za predplačilo 1 gld. 80 kr., po pošti H> kr. več, ali proti poštnemu povzetju pri Joiefu Valenčlču na Dunaju, III. Bez., Hegergasie N. 15, I. Bt., Th. 12. Založnik ozir. prodajalec je voljen vrniti denar, ako bi mu kupec poslal knjigo še nerazreznuo in čisto v treh dneh nazaj. Fran Valetič gostilničar, naznanja slavnemu občinstvu, (la je prevzel gostilno konsunmega društva v sv. Križu pri Trstu, a