Štev. 14. (Tek. račun s pošto, C. C. con la Posta) V Trstu, petek 30. marca 1928. - Leto VI.
Leto VI.
Ifshaja Tsak petek dopoldne. Izdaja konsorcij Malega lista. N&hIot : Mali list. Trieste, ca* sella oontro 37. — Urad : via Valdirivo 19-111.
BEBCE.
Odgovorni urednik : dr. L.
POSAMEZNA ŠTEV. SO STOTINK. NAROČNINA za colo loto 10 L., pol lota B L., četrt lota 3 L. - IZVEN ITAUIJE celo leto 24 L., pol leta 12 L., četrt leta 5
MALI
TEDNIK ZA NOVICE IN
CENA
M
Zk t e m
fratri.1 '>}j\ .•.O-
_ C. Corr. (Pr. T
postale
't,a)
v- •	**£)
i *-p»
A.	.	30	stotink	vsaka	beseda	v	na-
Vta “m r. ..a; maNt.no 40 stotink beseda; z VEUiKlMl ČRKAMI 60 st. beseda. Pri stalnem oglašanja primeren popust.
Mali koledar.
Petek, 30. marca: žalostna M. B. — Sobota, 31.: Modest; Benjamin. -— Nedelja, 1. aprila: cvetna (oljčna). — Ponedeljek, 2.: Frančišek Pavelski; Marija Egiptovska. _ Torek, 3.:	Rihard.	—
Sreda, 4.: Izidor, škof; Kozini. — Četrtek, 5.:	veliki četrtek; Vin-
Močan potres v bližini.
V Trstu smo čutili potresne sunke v ponedeljek popoldne ob 3.i/4 in v torek dopoldne od 9’/2. V Trstu ni bilo hudega. Močneje so potres opazili v Gorici; v tamošnji okolici se je podrl kakšen dimnik. Hudih posledic niso sporočili.
cencij. — Pe.tek, G.: veliki p e t e k ; ! V n™cu se je v šoli prevrnila tabla. Tudi c:i- ’	"	•	po	Vipavski	dolini	so potres opazili brez
hudih posledic. Vse drugače pa je gospodaril potres v Kar ni ji. Mesto Tolmezzo je bilo hudo prizadeto. Telefonske zveze po Kami ji so bile pretrgane. Iz Tolmeča so v torek opoldne brzojavili v Videm,
Sikst. — Sobota, 7.: velika sobota.
MALE NOVICE.
Izlet na sever.
General Nobile ima že pripravljeno zračno ladjo «Italia» za znanstven poleti naj pridejo na pomoč. Od H umi na dalje na severni tečaj. Bojna ladja «Citt& di so se opazovale posledice potresa: razpo-Milano« gre po morju na Špicbcrge in | kane hiše, ljudje vsi splašeni, iščoč var-bo v «Kraljevem zalivu« stala in pod-! nosti pod milim nebom. Popoldanski pirala zračno ekspedicijo, ker po morju j vlak, ki	prispe	iz Trbiža	v	Videm	ob
se od tam naprej ne more. Milan bo pri- j polštirih,	je že	pripeljal	nekatere	ra-
speval k stroškom izleta 5 milijonov lir. njence. Onkraj Tulmenta je bilo še huje
Dalmatinci v Trst«.	j *°	"" U ‘tra*- Nekj P°.itn*‘el’	ki }e Z
Odkar je Dalmacija pod Jugoslavijo, ‘ ^ljem	peljal	pošto ,e	bil	od potresle tamošnja industrija počasi nacionali- ^U,1	avr\en s esa	na	a.
žira, t. j. prehaja v jugoslovanske roke. ’ _.V T,olm*ča>e tresl° v torek dopoldne Dalmatinci, ki so italijanski državljani, sekllnd-. Hlše so '!e majale- Kd0r >e izgubljajo zaslužek. Veliko se jih izsclju- b[[ na ces.tl’ ]e opazi/’ kako 80 se na' je. V samem Trstu jih štejejo 14 tisoč (?) glbale- Dimniki so leteli na tla, strešna
Ti imajo svojo Zvezo, ki jim skuša iti <>pe P°krll“ cfe' Podrb! se na roko. Ta zveza je nedavno imela zbo- | beUa hl*a’ a P f kovane so bile nekatere rovanje, na katerem so se govorniki pri- j l)rni’ nn>cno. o ai ono o re a iz var-
toževali čez neugodni položaj izseljenih ;t°'s nl raz °Q0V P° re l- Cu 7,0 ie< ‘ a Dalmatincev.	i'S’°	Posebno n°vel^ h,še najbolj	poško-
! dovane. Sodi se, da je tretjina stanovanj Umestna odredba.	|____________________________________________
T smislu ukrepov osrednje vlade je *ndi tržaški prefekt izdal na vse časopisje ukaz, naj se popolnoma preneha Por°čnti o samomorih in o lakozvanih (»tragedijah strasti« t. j. o žalostnem koncu nečistnikov in prešestnikov, ki se skupno usmrčujejo. Ta naredba je res umestna in jo odkrito odobravamo.
postalo trenotno nerabnih. Nevarno je razpokana sodnija, velika cerkev in zvonik. Na nevarnih mestih je prehod prepovedan, ker se boje, da se kaj zruši. Zapori so bili tudi močno poškodovani. Jetnike so prepeljali v Videm. Močno so se prestrašili bolniki v bolnišnici. Bolnike so spravili v železniške vagone na postaji.
Vas Kaneva, ki je prav blizu Tolmeča, je bila prizadeta še huje. Tam se je več hiš posulo s šumom in ropotom. Pri tem je ubilo enega otroka. V kraju Cavazzo pri Tolmeču se je podrlo kakih 10 hiš. Cesta iz Tolmeča v Cavazzo je razpokana na mnogih mestih, škarpe posute, tu ali tuni zemeljski usadi na cesti. V Cavazzo so bile tri ali štiri smrtne žrtve. Vse hiše v lem kraju so postale nerabne. Dolina od Cavazzo proti Verzegnis je enako razdejana, razpokana cesta, zemeljski usadi in skale na cesti, hiše razpokane. Pri Sv. Florijanu je cerkev porušena, občinsko hišo bo treba	podreti.	V lem
kraju je ubilo' enega	starčka.	V vasi
Chiacis je ubilo troje otrok.
Središče potresa je	bilo med	Verzegnis in Cavazzo, zato	je tam	najhuje.
Oblastna in vojaštvo je pohitelo prebivalstvu na pomoč in začela se je zbirka denarnih sredstev za podporo tako hudo prizadetim.
Tudi bi bilo greh proti družabnemu zakoniku, če kak črnec vozi belokožca. Dejansko so radi kršitve tega zakonika večkrat že linčali črnce. Tudi so bili linčani radi tega, ker se niso ognili belo-kožcu, ki je pripeljal nasproti z avtom. Nek črnec je bil linčan, ker je prosil pred durmi neke hiše za kozarec vode in ga je histerična gospodinja obtožila, da jo je hotel napasti.
Slabost oblasti.
Neštetokrat se dogaja, da zamorce žive sežigajo. Časopisi o takih grozotah pišejo na široko, ne da bi obsodili dejanje. Oblast javne varnosti se ne upa ali pa noče nastopiti. Zato je (diličarska pravica« posebno velik madež sodobne kulture in prav nič nam ne pristoja v 20. stoletju zaničevati naše prednike, ki so čarovnice sežigali. Do resnične kulture srca imamo še dolgo pot, ki jo mora pač vsak zase prehoditi po stopinjah Kristusovih. In kdaj bomo učakali dan, ko bo vsakemu plemenu in ljudstvu priznana vsa pruvica, ki je od božjega prsta zapisana v naravo?
Nikar se ne bahajmo z napredkom. Ilaje napredujmo zares!
Amerikanske grdobije.
I.inčanje.
v
Acmriko močno povzdigujejo in hvalijo. Saj res ima ta bogata dežela marsikaj dobrega. Vse pa tudi tam ni prav. Nekatere napake so pa še prav posebno Fašistovka načelstva.	:	grde	in kar ostudne. K tem spada na-
Deželna zveza fašjev v Trstu je potr- vada «linčati» zamorce.
dila med drugimi ta načelništva: V Do-	„ -_____.
!	Kaj	se to prava.
berdobu: Andrej Ferfolja, tajmk, Hil- r	,	,	,,
a > o 1 u 1 x t T - r. • Cincanje pomeni ljudsko sodbo. Člo-degard Galebotta, Jože Jarc, Jože Peric, j
veka, ki je obdolžen, da je kaj slabega naredil, množica napade in pobije, ka-
German Rebula, Avgust Cotič, člani. V
Divači: Peter Palandri, tajnik, Ludovik i \ ' '	1	,
■	...	..	.	,,	kor	psa,	brez	preiskave, brez obrambe,
Leskovic, Alban Massalin, Angel Rocca,
Filip Robilio člani. Za tajnika v Sem- J k°k . planeio volkovi m človeka V
Petru na Krasu je ootrien Aleš Rubntto. l ^ v ° T' , !,	,	f	f
dogodilo, ko se še ljudje splošno in živahno verovali v čarovnice. Tudi ob ljud-
je potrjen Aleš Rubatto, za tajnika v Borštu pa Marko Ouaranta-Locatelli.
Za nedotakljivost Istro.
Nekateri ljudje so prišli s predlogom, naj se feška dežela poveča s kosom Istre, večjih mestih Reški deželi naj bi se priključili otoki ter na celini občine Plomin, Labin, Raša in Boljun. Z Labinom bi prišli pod Reko istrski premogovniki; Reka bi pridobila,
Pola pa zgubila. Na Velem Lošinju so istrski patrijoti zborovali in izrekli, da se te spremembe ne smejo dopustiti. Poli je treba pomagati, ne pa jo še bolj obrati.
Reki pa bi škodovalo priključiti no^e slovanske občine, ki bi le povečalo hrvaško-slovenski blok v reški deželi Tako pravi spomenica, ki so j0 z Lošinja poslali v Rim.
Se ni konoa.
A granatami se še vedno dogajajo nesreče. V Kostanjevici na Krasu je nedavno Alojz Peric, 30 let star, našel granato. Hotel jo je odpreti in izprazniti, pa se je vnela in ga strašno razmesarila.
Že 10 let je, kar je vojska minila, pa še vedno sc najdejo po deželi taki izstrelki, le predobro ohranjeni za svoj uničevalni posel.
s ki h vstajah in vojskah se kaj takega zgodi. V Ameriki se pa to zgodi v 20. stoletju sredi najlepšega miru in tudi v
Zakaj ?
vem prisi.di. Zamorci dejansko niso nič slabši ljudje, kakor belci. Če so v čem nazaj, so tega belci krivi, ker jih zaničujejo in zatirajo. Moderni zakoni so sicer za vse enaki, toda ((javno mnenje» belokožcev, rac/o potepta zakone, včasih pa še sodniki s tem potegnejo.
Tak dogodek.
Zgodilo se je n. pr. v oktobru l. 1926
3uaša. selitev.
Uradi Malega lista so se preselili. Zdaj nismo več u ulici Imbriani, ampak v ulici Valdirivo št. 19, 3. nadstropje. Kdor ima osebno opraviti v našem uredništvu ali v upravi, naj si to zapomni.
Ficcolova nezgoda.
Večerna izdaja «Piccola» z naslovom ((Uliime nolizie« prinaša vsakovrsten šumi za neumne ljudi. V torek 20. marca je ta list zadela nezgoda. Prinesel je sliko treh osumljeilcev v zvezi z novicami o uboju Italijana Savorellija v Parizu. Bil je radi tega zaplenjen.
Bi^bilo prav.
Državni odbor za dostojno modo se je s posebno vlogo obrnil na ministrstvo i šol, naj izda splošne odredbe, da bodo | otroci zlasti ženskega spola hodili pa-
....	....	1 metno	oblečeni.	Da bi	le	res	kaj	zaleglo.
v Alken	» Južnil	Karolini. A	podobnih	jGlede	organizacjJe	((Piccole ItaUane,	so
slučajev je na stotine. V ječi so Inli trije bju že ^ ukazi> (Ja mora M{. krho c.rnci, dva moška m ena zenska. Pri ponovni obravnavi je sodnik že izrekel za enega oprostilno sodbo. Toda zver je prežala.
Na večer sc je zbralo lepo število avtomobilov, ki so se, kakor zgovorjeno, sestali pri	ječi. Nekdo od njih ima ključ
do ječe.	Prikazni	zginejo v	ječo, se
I razvrstijo k celicam in zaprejo duri za
V človeku so zverinske strasti in divji seboj. Zamorka ve, da je prišla njena
Velik požar
n h!! P°n0Č! od 20- na 21- marca v Razdrtem. Prizadetih je več posestnikov.
Zgoieli sta 2 hiši in 4 gospodarska poslopja.
nagoni. Civilizacija, avto in kino nimata trajne moči, držati zverino na verigi. Edino res uspešno sredstvo je življenje po naukih Kristusovega evangelija. Kjer se ti nauki zanemarjajo tam ima zver večjo moč.
Med zverinske nagone je šteti tudi narodno sovraštvo. Sovražiti drugega človeka samo zato, ker je druge narodnosti, poniževati ga, imeti ga za manjvrednega, jemati mu vse pravice in ga zatirati na vse mogoče načine, to je pravo zverinstvo. Ameriški belokožci imaj'o tako plemensko sovraštvo zlasti proti črncem. Zamorce so v preteklih stoletjih v masah lovili po Afriki ter jih prodajali novonaseljenim ameriškim veleposeslni-b°m. Sramotna stran v zgodovini belokožcev! V Ameriki naseljeni zamorci so se razmnožili, a beli človek jih še vedno gleda kot živino brez duše. Zato misli, da sme delati z njimi kar se mu poljubi. Odtod linčanje zamorcev.
Ali imajo vzroke?
Vzrok imajo, če zamorec naredi kako hudobijo, ali pa če mu jo kdo po kri-
primerno dolgo.
Na volitve!
V Nemčiji ta vlada ne more naprej voaiti. Zato bodo 24. aprila izpregovorili volilci. Tudi v Franciji bodo do pomlad volitve za državni zbor.
(»Katoliški centrum«, vodilna stranka v Nemčiji, sklenil je v ti volilni borbi zagovarjati avtonomijo dežel.
Nova nesreča z granatami.
V Rožni dolini pri Gorici so delavci,
'zadnja ura. Njeno obupno vpitje odmeva j po kamenitih stopniščih in kmalu nato j
se zasliši vpitje, prošnja in jokanje [ ki pobirajo vojni material za neko laško dveh črnev, ki enako dobro vesta, da bo- j tvrdko, peljali v ponedeljek 26. marca
voz granat po slabi poti proti Stari gori, da bi jih tam po predpisih uničili. Ker
sta usmrčena, čeprav je sodnik popoldne enega izmed njih označil za nedolžnega.
Se se sliši šum odhajajočih avtomobilov. Črna moža in črna žena s steklenimi očmi in skoro od groze ohromelimi udi zginejo v lemi dreves. Slišijo se streli in dvoje teles pade trdo na tla. Zena se vlači po tleh, za njo pa se kažejo sledovi krvi: v smrtni bolečini prosi za življenje in stoka. Padejo nadaljnji streli, nato pa vse tiho. Naslednjega jutra je šla po deželi govorica, da je nekdo bil linčan. Javno mnenje pa pravi, da ne bo nihče kaznovan.
Ničevi razlogi.
Stoterim zamorcem ni dano priti pred sodnika. Bela druhal linča črnce iz razlogov, ki so tako nizkotni, da ne
je bila pot blatna in konji niso mogli vleči, so delavci jeli granate odkladati. Pri tem je ena 15 cm granata razpočila s strašnim učinkom. Voznik in dva delavca so bili grozno razmesarjeni. Enega konja je tudi ubilo, enega pa ranilo. Kljub pogostim nezgodam z vojnim ma-terijalom je ta nesreča nenavadno grozna ter je pretresla ljudi.
Belka pokrajina.
Ministrski svet je sklenil, da se občini Podgrad in Materija v Istri ločita od puljske dežele ter pridružita reški deželi.
Hudiprldigar.
Neki protestantovski pastor v Kaliforniji se je prepridigal. Med pridigo se
morem0 razumeti umora, če ne poznamo j je tako razvnel in tako mahal okoli se-socialnega ozadja. V južnih državah n. j bo, da si je roko izpahnil. Tožil je obči-pr. ne vidijo radi, če kak črnec posedu- . 110 za odškodnino, ker se mu je nezgoda je drug avlo kot navadni Fordov voz. J pripetila v izvrševanju službe.
Kako je s politiko.
e I talij ja«
V Italijanskem parlamentu se je razpravljalo o vseh ministrstvih. Poročila posameznih ministrov oz. tajnikov so v marsikaterem pogledu zajemljiva. Nam seveda prostor ne dopušča, da bi obširno pisali o vsem, kar so gospodje iznesli. Podali bomo le posameznosti.
Si o vi volilni red.
Glavno vsebino novega volilnega ravnanja je Mali list prinesel, ko je bil objavljen načrt in predlog velikega sveta fašistovske stranke. Ta predlog je bil po predpisani poti državnemu zboru predložen. Fašisti so to reformo zelo povzdigovali. Proti pa se je oglasil stari Janez Giclitti. On je izjavil, da se reforma pro-tivi laški državni ustavi, katera velja že od leta 1848.,' ko jo je vpeljal sardinski kralj Karel Albert. Giolitti je torej izjavil, da bo radi zvestobe do stare demokratične ustave glasoval proti fašistovski reformi volilnega reda. Z njim je glasovalo še 14 drugih poslancev. Fašistovska večina je predlog sprejela. Od strani državnega zbora je torej reforma sprejeta, treba je zdaj še kraljevega podpisa.
Državna obramba.
Državna obramba ima troje vej, ki so vsaka zase samostojne: vojska na suhem, vojska na morju in vojska v zraku. Fa- j šistovska vlada je mnogo storila v teh letih za izpopolnitev teh oddelkov.
Iz poročila Itala Balba, podtajnika za zrakoplovbo, posnamemo par podatkov, ki utegnejo biti zajemljivi za naše čila-' telje:
V letu 1920-21 je država izdajala za j bojno zrakoplovbo 100 milijonov lir. V j 1. 1023-24 je Mussolini odredil zato svrho ! letnih 250 milijonov. L. 1924. je dvignil j svoto na 400 milijonov, 1. 1925. na 450, I 1. 1920. na 088, 1, 1927. na 700 milijonov. !
Prihodnja vojna.
Poročevalec Balbo je izvajal, da bo v j prihodnji vojni fronta izgubila pomen, ! ki ga ie imela dozdaj. Zrakoplovi bodo | v silnih jatah prenašali vojaštvo in vojni ; material. Kdor bo hitrejši v zraku, tisti ] bo zmagoval. Angleški minister Baldvin je priznal, da Anglije ne čuva morje kakor nekoč; za vojsko Anglija ni več otok, sovražnik lahko prifrči po zraku na Angleško.
Države se zavedajo pomena zračne oborožbe in se vse močno pripravljajo. Italija ima okroglo 1800 aeroplanov; od teh jih je 1000 takoj pripravljenih za bojno porabo (linijo). Francija ima za linijo 1940 letal, a 4000 za rezervo. Anglija jih ima 115 za linijo, 520 za rezervo, Jugoslavija 400 za linijo, 150 za rezervo.
Koliko stane letalo.
Linijsko letalo stane v drugih državah okoli 1 ruilijon lir v letnem proračunu. Francija, ki ima 1940 linijskih letal, izdaja letno za bojno zrakoplovbo 1 milijardo 800 milijonov frankov. Tako velikih stroškov Italija ne zmore, zato tudi
ne more pomnožiti števila aeroplanov tako kakor bi bilo želeti zgolj v vojaškem pogledu.
Jugoslavija.
V notranji jugoslovanski politiki se opaža nekako utrjen j e Vukičevičeve vlade. Davidovič kaže večjo spravljivost in govori se celo, da bi vstopil v vlado. Prilika bo, ker je ravno pred nekaj dnevi umrl v bolnišnici poštni minister Kočič.
V opoziciji sta ostala zvezana Radič in Pribičevič. V skupščini so se vršile razprave o proračunu, ki mora biti pod streho do 1. aprila. Opozicija je skraja skušala z vsemi sredstvi zavreti delo. Radičevci in demokratje so prirejali večkrat strašno vpitje in razgrajanje, da bi motili potek razprav. Predsednik skupščine je parkrat nastopil proti Radiču, ter ga radi grdega zmerjanja parkrat izključil od sej. Opazilo se je pa, da opozicija ni stvarno kritizirala proračuna, ampak je mesto tega stavi jala vsakovrstne nujne predloge. Vlada je tudi temu ravnanju vzela ostrino s tem, da je nekateri dober predlog sprejela. Polagoma je ostrina opozicije pojenjala in ustvarilo se je bolj znosno razmerje.
Radič in Pribičevič sta imela v nedeljo 18. marca veliko zborovanje v Ljubljani. Udeležili so se liberalci in samostojni kmetje pod vodstvom Puclja.
Za notranjo politiko v Sloveniji je tudi značilen najnovejši sporazum med vladno Ljudsko stranko in Samostojnimi demokrati glede na mesto Ljubljano. Občinska večina — demokratje — so se, udali za skupno sodelovanje v občinskem svetu s klubom Slov. ljudske stranke, ki je najmočnejši od opozicije. Z ozirom na ozdravljenje politične prenapetosti v Ljubljani je to razveseljivo dejstvo.
j Proces v Gorici.
V	ponedeljek 26. marca je bila v Gorici ! pri tribunalu važna razprava «per diret-i tissima«. Pred sodiščem so stali številni i vaščani iz Iderskega pri Kobaridu.
| Obtoženi so bili žalitve prvega ministra, j Na praznik sv. Jožefa ponoči se je ob j desetih zvečer pripeljal avtomobil ko-1 bariških fašistov v Idrsko. Fašisti so po j zidih vaških hiš naslikali na 15 hiš 20 I glav ministra Mussolinija, kakršne se vidijo tudi drugod tu in tam natisnjene po zidovih. Drugi dan, ■ ko so ljudje vstajali, so videli, da so bile glave vse enako prekrižane z oljnato barvo, pomešano z govnom. Proti večeru v torek 20,. marca so se pripeljali v vas z avtomobilom karabinerji iz Kobarida in Tolmina pod vodstvom karabinerskega poročnika iz Tolmina. Aretirali so 11 fantov in mož. Odvedli so jih v Kobarid; v i sredo so jih peljali v Tolmin; tam so 4 izpustili. Ostale so v četrtek peljali v goriške zapore. Ti so prišli naslednji ponedeljek pred sodišče. So pa sledeči: Ivan Gaberšček, 19 leten; Anton Kurinčič
Antonov, 25 leten; Stanislav Jermol, 21 leten; Fran Uršič, 28 leten; Ivan Pajntar, 45 leten; Ivan Volarič, 27 leten; Anton Kurinčič pok. Andreja, 47 leten.
Obtožence so branili odvetniki Paglil-la, Sturani in Rossignoli iz Vidma. Razpravi je prisostvovalo mnogo občinstva iz Gorice in iz prizadetih krajev ter mnogo časnikarjev.
Prvi je bil zaslišan Anton Kurinčič Antonov.
Predsednik: ((Pripovedujte, kje se se nahajal tisti večer!«	)
Obtoženec: «Ob 9. sem prišel dz Mlinskega. Sel sem domov, da bi šel spat na hlev. Prišel je k meni Gaberšček in me vprašal, če že grem spat. Ko sem mu odgovoril, da grem, je on odšel, jaz pa sem legel in zaspal. Druzega nč vem nič.«
Presednik: »Premalo veš! Tvoj spomin je preslab. Tvoje izjave si nasprotujejo. Te bom skušal jaz pregovoriti, da boš govoril resnico!«
Obl.: «Govoril sem samo resnico!«
Pred..:	((Orožnikom pa si pripove-
doval drugače! Kaj si jim rekel?«
Obt.: «Pretepali so me po glavi in so me prisilili, da sem rekel to, kar so hoteli!»
Pred.: «No, kaj si jim govoril potem, ko so te pretepli?« Ali nisi rekel, da je bil Gaberšček, ki je izvršil ono, ter da si ga videl, da je imel roke umazane od kravjega blata?«
Obt.: «Da, toda orožniki so mi rekli, naj rečeni «da», če ne da jih bom' še več dobil.«
Pri tem se je začel prepir mod predsednikom tribunala in odvetnikom Pa-glillo. Odvetnik je izjavil, da ne bi sprejel obrambe, če bi ne bil prepričan, da so obtoženci nedolžni1. Če so res krivi, bo zapustil dvorano.
Preds,.: »Kurinčič, ali si izjavil prostovoljno?«
Obt.: »Ne! Bil sem prisiljen!«
Potem je bil izpraševan Ivan Gaberšček. Ta je dejal, da je bil tisti večer v gostilni pri Volariču in potem v hiši svoje zaročenke Ane Kurinčičeve, kjer se je mudil do pol ure popolnoči. Na poti domov je stopil v Kurinčičev hlev, l»jer so igrali karte Anton Kurinčič, brata Ivan in Jože Kurinčič ter Jože Gaberšček. Igrali so do poltreh, potem pa šli vsak na svoj dom. On je srečal Antona Kurinčiča pok. Andreja v družbi z Alojzijem Sekljem,- ki sta prihajala iz Kobarida.
Glede Uršiča je orožniški poročnik iz Tolmina izjavil, da je Uršič začel bežati, ko so se orožniki pripeljali v Idersko.
Uršič: »Saj nisem bežal. Kupil sem le cigarete v tisti gostilni, pred katero so se orožniki ustavili ter ravno takrat 0'dpeljal domov neki voziček!«
Zaslišana sta bila tudi policijski komisar iz Gorice in brigadir iz Kobarida; ki je rekel, da je Idersko protiitalijanska vas.
Predsednik tribunala je vprašal komisarja zakaj so pripeljali pred sodbo Jermola, Volariča, Uršiča in Pajntarja, ki da ne ve čemu so obtoženi.
Ana Kurinčič je kot priča glede Gaberščka potrdila, da je bil v njeni hiši od poldevetih do po-ldveh. Tudi Alojzij Sekelj in Anton Kurinčič pok. Andreja sta potrdila Gabrščkove trditve. Fran Kurinčič kot priča je glede Uršiča izjavil, da je ta šel o poldesetih spat.
Državni pravdnik Gaspari je imel hud govor proti obtožencem. Imenoval jih je ((nehvaležne goste« in «drekovce».
Sodišče je obsodilo Ivana Gaberščka na 1 leto in 3 mesece zapora ter na 750 lir globe, Antona Kurinčiča od pok. Antona na 1 leto in 6 mesecev zapora ter na 900 !ir globe. Istotako Franca Uršiča (oni, ki je bežal pred orožniki) na 1 leto in 6 mesecev zapora ter 900 lir globe. Ostale štiri obtožence je sodišče oprostilo radi pomanjkanja dokazov. Obtoženci so vložili priziv.
Kaj nam z dežele pišejo
LOKEV.
K dopisu v 12. št. smo prejeli popravek in dopolnilo. Tatvina V farovžu,
o	kateri dopis govori, se ni zgodila o pustu, ampak 14 dni potem. Tatje so odnesli 10 lir in tri brivne britve. Tatje so obiskali tudi cerkovnika; vzeli so mu eno kozo in tri zajce.
Pri nas v Lokvi je pa tudi mnogo nevoščljivosti, več ko v osmih vaseh okoli. Nekateri reveži so imeli koze. Bogataši so jih primorali, da koze prodajo. Eden pa je ni hotel prodati. Ta ima hlev 20 m proč od vodnjaka. Takoj so znašli, da hlev škoduje vodnjaku in revež je moral kozo premestiti v drug hlev k sosedu. To je prava zavist. Zdaj bi lahko peli: Jav, jav, kje bom jemav, da bom bogatim za mleko dajav... ko še krompirja nimam.
ŠEMPAS.
Konj je udaril v glavo poljskega delavca Petra Koniča, ki je bil zaposlen pri g. Humarju: Prepeljan je bil v gori,ško bolnišnico, kjer so ugotovili, da je močno udarjen v desno stran glave pri očesu, tako da izgubi desno oko.
V	Vitovljah so ujeli dva drzna kurja
tatova, ki sta imela že cel legijon cipk na vesti. Ujela sta se v kokošnjak, odkoder so ju možje postave odgnali v zapor. Tretji dan je bila obravnava. Eden je dobil 7 mesecev, drugi 4 mesece.
POTRAVNO nad Kanalom.
Čas je, da se oglasimo tudi mi- v kakem dobrem listu, čeravno nimamo posebnih novic: bodo v javnosti vsaj vedeli, da smo tudi mi na svetu. Naša vasica, obstoječa iz 13 hišnih številk, stoji na hribčku na desnem bregu Soče, približno 5 km od Kanala. V duhovnijo spadamo v Ročinj, občino so nam pa zdaj združili s kanalsko. *— Zima pri nas še dobro drži, pa upamo, da jo zelena pomlad v kratkem prežene.
Sv. ANTON pri Kopru.
Dočakali smo, čast Bogu, zaželeno pomlad. Seveda se zima z nevoljo poslavlja, in ko to pišem, močno razsaja zunaj burja. Bojimo se, da ne bi zgodnji krompir zmrznil. Dobrega vremena smo imeli dovolj to zimo in smo veliko dela napravili. V februarju smo več
PODLISTRK.
Gistačeva hči.
12	(Spisal	T.)j
Gorko poletno solncc je 'izvabilo starega Tomaža iz bolniške postelje. Prilezel jc skoro po vseh štirih iz Lukanove hiše, kalera mu je dala miren kot, in se položil prednjo na zeleno trato. Z nemalim trudom je stegnil svojo neozdravljivo nogo po zemlji, da jo solnčni žarki dobro pregrejejo in ukrepč. Žive duše ni bilo razven njega doma, vse je šlo na delo; le on je ostal kot čuvaj pri domu. Silno mu je bilo dolgčas; zato ga je tem bolj oveselil petelin, ki je pripeljal svojo družinico okrog hišnega ogla, da je poiskala tudi tukaj hrane med zeleno travo.
Dasi je Tomažu samemu dobro teknil 'os kruha, katerega je prinesel seboj, endar je je! takoj vabiti kure k sebi in jim metati drobtinice, da bi jih tem
dalje pri sebi pomudil. Kakor nedolžno dete se je pogovarjal ljubeznivo ž njimi in karal sedaj to, sedaj ono čopko, ki je bila toli požrešna, da je hotela sama vse pozobati in je zavidljivo kljuvala okoli sebe.
«Hi-hi-hi!» zareži se mu za hrbtom Simen. »Tomaž, preveč jih boš poredil, preveč! Potem se bodo pa skujale in ne bodo več hotele jajec nesti«.
«0 ne, ne, Simen!« odgovori gostač počasno se ozrši, «Treba jim nekoliko postreči, ker so tako pridne. Ilevice, celi travnik so že prehodile in prebrskale, pa so še zmerom tako zelo lačne. Nobenega ni, da bi se jih usmilil«.
»Saj sam tudi nisi presit«, pove mu Žabar odkritosrčno in sede na klopico pred hišo gostaču nasproti. «Vš, všš; kure, le pojdite proč; Tomaž bi sam rad jedel!« Cela kurja čreda se zaleti z divjim krikom v stran, kakor bi jastreb planil med-njo.
• ANo, vsaj ubogo žival mi pusti v miru!« svari gostač skoro užaljen. «Tomaž, le sam si privošči; kure lahko hodijo in si poiščejo zrna, koder hočejo; tj pa si ves nadložen, da bi te morali skoro pitati«, tolaži ga prijatelj.
Gostač pomolči nekoliko, kakor bi si mislil: »Saj je res, kar praviš!« in slednjič zajavka: «Da, da, vidiš, tako se nam godi stare dni! Za drugo nisem več na svetu, kakor za nadlogo ljudem. Bog najbolje naredi, da me k sebi vzame. Za delo nisem in ne bodem več. Odzvonilo mi je že!«
»Meni tudi!« dostavi Žabar nenavadno inchkočutno. «0 Simen«, vzdihne prejšnji, «ko bi bil jaz še tak korenjak, kakor si ti, pa bi se še s kosci poskušal na senožetih. Pa ljubi Bog že ve, zakaj nas tepe; saj smo zaslužili...« In oko se zasolzi osivelemu starčku.
«Tomaž, ti si zmerom predober«, odgovarja mii tovariš, katerega je bolnik pošteno osramotil. «Ti si že star; starost
pa naj počiva. Mladi ljudje naj delajo, ki so za to, mi pa, stari vojaki, uživajmo sedaj, kar smo zaslužili v mladih dneh. Midva sva že tedaj dovolj storila, ko sva sc na Laškem.s »Plemontezarjem« tepla. Glej mene,'Tomaž; tako se živi na stara leta! Naj le Jera godrnja, kolikor hoče; jaz pa pravim:, stare kosti potrebujejo pokoja«.
»Seveda, tako jc, ako ima človek svoj varni kotiček, kjer počijo, in svoj debeli kos, da ga prigrizne. Toda, ljubi moj, pri nas je drugače.«
«Kaj je drugače?« oglasi se Žabar na vsa usta. »Kaj mi boš vedno tožaril? Saj vidiš, da si z vsem preskrbljen. Kaj neki še hočeš? Saj imaš dekle, ki ti vse stori in poskrbi, kar si želiš. Ko hi imel jaz tako Mano — kar roke bi križem držal«.
»Da, da! Mana je res pridno dekle«, pokima oče pomenljivo in rahlo .pogladi z dlanjo travo okoli sebe. «Da bi le zmerom taka ostala, tudi potem, ko mene ne bode več! Pa še ta mora pretrpeti toliko
Pepo brez doma.
Na opasilu v Ricmanjah.
Enkrat se spodobi, da grem počastit sv. Jožefa, svojega patrona, v Ricmanjah, kjer je njegova cerkev in božja pot. Tako sem rekel in tako naredil. V nedeljo dopoldne sem jo udaril mimo Bazovice proti Bregu. Ko sem prišel do Ključa, sem že zaslišalv muziko in trobentanje in vsakovrsten šum gor od Ricmanj. Ko je prisopihal vlak iz Trsta na ricmanjsko postajo, se je vsula cela procesija iz njega. Po vseh potih si videl prihajati romarje, izletnike in radovedneže, čeprav je neprijetno burja brila. Semenj je bil kakor v Sinigalji. Tu vrtiljak, tam prodajalec sladoleda (ga je lahko na burji hladili), tu streljanje v tarčo, šest strelov za 1 Uro (tu naj bi se vojni minister učil štednje!), tam cel roj fotografov, za
1	liro dobiš sliko; pa spet vrtiljak, pa prodajalec srečk; vidiš čarovnika, ki predivo žre, da mu gori v želodcu in se dim vali iz ust, on pa čez nekaj časa začne vleči iz sebe kupe denarja namesto sežganega prediva.... Prodajalcev jestvin je cela vrsta, vse dobrote so naprodaj. Vrhu tega lahko kupiš kaj koristnega: vile, grablje, motiko, samokolnico, jarem, rešeto, pa vsake vrste seme. Bliže proti cerkvi so stojnice z nabožnimi predmeti, pa malokdo seže po molitvenih knjižicah.... Prodajalo se je veliko, prodalo pa dosti manj. Seveda, glavna točka v vsakem proračunu je bila za gostilno, pri drugem se lažje kaj štedi...
šel sem kajpak tudi v cerkev k blagoslovu, saj nisem Turek. Lepo se mi je dopadla, velika je, pa čedno je bila znotraj okrašena in razsvetljena, še bolj kakor sem videl pred 20 leti, ko sem bil enkrat tudi v Ricmanjah za ta praznik. Petje pa je bilo tudi kaj lepo, samo pre-maio pevcev je z'a tako veliko cerkev. Po blagoslovu se je spovedovalo. Tudi jaz sem šel k spovedi, saj se nimam za svetnika, čeprav nisem še nobenega človeka ubil. Včasih je le dobro, da se človek malo olcrtači, posebno za Veliko noč.
Zunaj cerkve sem dobil starega znanca Jožeta, Gledala sva cerkev odzunaj in presodila, da ni tako lepo opravljena za opasilo, kakor je bila včasih. Medtem so pa začeli potrkavati zvonovi za sveti večer; prav lepo se je poslušalo. Burja nama je svetovala, naj se zatečeva kam na gorko, šla sva k Švari na liter vina. Plačati je bilo treba kar naprej 5.20 L. Jože je dejal, da se je čez noč podražilo za 40 stotink. Spomnil sein se, da je bii v Malem listu nekakšen opomin, da to ni prav -— pa vidim, da je lakomnost močnejša ko vsi opomini, Ko smo to ugotovili, smo pretresali vse ricmanjske zadeve eno' za drugo, kakor je govor nanesel. Prenočevat sem šel naravnost k staremu županu Berdonu — tistemu, ki je v sloviti ricmanjski «aferi» mrliče pokopaval — pa njega ni več in njegova družina se je drugam preselila. V . s,tanuje njegov brat, ki nam je gostoljubno postregel: talcih 30 romarjev in kramarjev nas je spalo na njegoven seniku. Veliko spanja ni bilo; šum in ropot se je slišal z vasi med dudlanjem vrtiljakove orkestrine in butanjem jezne burje. Z nami je bil norčav Ribničan, ki
mu ni bilo do spanja in nas je dolgo zabaval. Ko smo nekoliko zadremali, že so se oglasili zvonovi k svetemu jutru. Zgodaj sem še) v cerkev k maši. Veliko ljudi je pristopilo k sv. obhajilu.
Ob desetih je bila velika maša z leviti. Maševal je g. dekan iz Doline, pomagala sta mu g. župnik s četnare in katehet /Urdič iz Trsta, ki je bil vse te dneve si a In o v Ricmanjah. Prepričal sem se pa, da več ko .je gospodov, bolj dolgo maša traja. Seveda je pa zato vse bolj slovesno in praznično. G. dekan je imel pridigo, ki je dobro zadevala in se prijemala.
Po maši sem šel k Senici na četrt litra črnine. Dobro vino, a cena tudi tukaj «regulirana» gor na 5.20. Potlej sem na trgu kupil par bržanskih štrukljev, ko me najde prijatelj Vane iz Loga. Povabi me v postilno k Facku (Kuret št, 55). Tam sva pila dobro vino po 4.40. Vane mi je. pravil, da je tukaj še zmerom najbolj poceni in vino dobro.
Vane se je hudoval, zakaj se cene oderuško dvigajo, kmetom se pe ne dovolijo osmice. Potem, mi je pravil, da so kmetje zaprosili in tudi že dobil pravico točiti pod vejo, toda krčmarji so tekli v Dolino protestirat. Podeštat je tedaj modro razsodil: ali se krčmarji zavežejo pokupiti od domačih vinorej-cev vino po dobri ceni, ali pa bodo vi-norejci točili sami. Tako so se krčmarji toliko podali, da so se pogodili takoj s tremi prosilci osmice; odvzeli so jim vino po 2.80. Vsaj to se je doseglo.
Take in podobne smo se menili. Popoldne po blagoslovu pa sem se še enkrat' priporočil svojemu patronu za srečno smrt ter jo mahnil proti Trstu.
deseti maši v Štjak. Potožili so nama vsakdanje nadloge, midva pa sva jih tolažila, da bo	že	bolje.	Stopili smo	v
cerkev, kjer je bil	kratek	govor, med	pelo sv. mašo pa	je	moški	zbor res ubrano prepeval. -—	Ko sva šla dalje, sva	si
ogledala med potjo izvirek in cerkvico sv. Antona. Popoldne sva. v Avberju ogledovala v cerkvi umetniške slike Toneta Kralja. Tu sva slišala splošno ljudsko petje v cerkvi pri blagoslovu, žal da fantje tako malo pridejo v cerkev. Dekleta se tudi nič kaj ne drže cerkvenih predpisov. Bile so povečini razoglave. V Avberju sva tudi slišala, da učitelj po-dučuje odrastle fantiče v kmetijstvu. —
V	Sežani gotove osebe tudi zdaj v postu ne dajo miru s plesom. — Tako sva obšla Zgornji Kras, videla dobro in slabo in v celoti morava priznati, da so Kraševci fest ljudje in se dobro drže. Bog živi!
ŠTJAK.
Komaj se je nekoliko pozabilo na črno preteklost tistih roparjev, ki so pred par leti. strašili in se skrivali po naši občini ter s svojimi napadi vzbujali po vsej okolici grozo in strah, da je prišla naša vas v tako slabo luč, da smo daleč naokrog zasloveli kakor gnezdo najhudob-nejših ljudi. Komaj so se ti greh nekoliko pozabili, komaj smo si zopet upali z odkrito glavo med svet in snio celo toliko dosegli, da smo po dolgem času dobili zopet tudji novega dušnega pastirja v našo vas, ki smo si ga vsi tako srčno želeli ter mu z lepim sprejemom prihiteli radostno nasproti, in komaj je bil naš novodošli g. kurat par mesecev med nami — ko se je po vasi raznesla slaba novica. To pot so ,se našli med nami taki ljudje, ki so hoteli z ovadbami podtakniti našemu novodošlemu kuratu č. g. Ferjančiču, da s protidržnvnimi govoricami vznemirja ljudi. Radi tega se je takoj pričela temeljita preiskava; v vas je pridrdral avtomobil z g. podešta-tom, 1 majorjem od rnilicije, 1 tenentejem od fašja, 1 marešjalom in 2 karabinerje-ma, ki so g. kurata povabili v Sežano;
krompirja posadili kakor lansko leto v marcu.
Ker smo pri zimskih zgodbah, naj Omenim, da smo praznik sv. Antona, naše cerkve in vasi zavetnika, lepo obhajali. Bil je lep dan takrat, cerkev lepo okrašena in ljudstva velika množica. Osem dni potem je bila veselica šolskih otrok po italijansko. Na večer pa je mladina začela trgati podplate in zdravje.
Za pust smo bili bolj bogati ko lani. Imeli smo kar tri plese. Pokopali pa so .pusta ob treh popolnoči, ne vem ali je imel nalezljivo bolezen ali kaj. Krčmarji niso posebno veliko zaslužili, kajti naši štacunarji so dali gospodinjam bukvice, katere je treba večkrat nesti v pregled kakor kakšne delavske bukvice. Ne vemo, kaj bo s «karto bolato« za Sv. Peter in Pavel.... Dekleta, zdaj le pozabite pusta in mislite, kako boste okrasile božji grob za veliki teden.
Oni teden .je začela voziti korjera iz Kopra^ do Sv. Antona in nazaj. Vožnja do Cezarjev stane 2 liri, do Sv. Antona 3 lire.
GABERJE pri Štanjelu.
Vino je letos premočno. Ali pa so ga za Sv. Jožef preveč pili. V nedeljo 18. marca je bil namreč hud pretep v neki tukajšni gostilni. Razbitih glav je cel ducat, tudi gostilničar jih je dobil. Takoj drugi dan, na praznik sv. Jožefa, so prišli karabinerji s Planine. Aretirali so Edvarda Poholeta, druge pa še iščejo, ko pišemo to poročilo. Kako se bo stvar dalje razpletala, bomo še pisali.
S. PIVKE.
V	Knežaku so pred nekaj tednf popravljali neko občinsko pot. Delavci so bili od občine najeti in so po končanem delu šli na občinski urad, prepričani, da prejmejo, kar so zaslužili. Zelo so bili razočarani, ko so jim povedali, da denar še ni prišel. Zanašamo se, da bo g. podeštat ukrenil, kar je potrebno, da ne bo treba predolgo čakati, kajti delavec ni kakor bogat podjetnik, kateri lahko par mesecev počaka.
8 KATINARE.
Kruta smrt je s svojo koščeno roko pretrgala nit življenja nadebudnemu, komaj is letnemu mladeniču, Mariju Ivo-iču. Bil je up in nada svojih starišev. Vos svoj skromen zaslužek je prinašal domov, da bi v teh težkih časih lepše izhajali. Zato je njegova smrt še hujši udarec za družino. V ponedeljek, 19. marca je bil pogreb iz tržaške bolnice na pokopališče na Katinari. Kljub burji in mrazu se je ob njegovem grobu strnilo mnogo ljudi. S ni vaj v miru, Dragi Mario!
Potrti oče se zahvaljuje prav prisrčno vsem, ki so pripomogli, do se je pogreb tako lepo izvršil. Iskrena zahvala dekletom, ki so nabirale prispevke za pogreb, kakor tudi nositeljem krste in cvetja. Naj iskrenejša zahvala bodi izrečena č. g. župniku na Katinari, Hubertu Leilerju, za njegov v srce segajoči govor v cerkvi, kakor tudi domačim pevcem za ganljive žalostinke. Bog povrni vsem!
STUDENO.
Na Planinski gori bo prvi letošnji shod na velikonočni ponedeljek. Služba božja bo ob desetih dopoldne.
DVA VIPAVCA na Kraeu.
Čeprav je bil na praznik sv. Jožefa mrzel dan in burja huda, sem jo mahnil s prijateljem že ob zgodnji uri čez Ojstri vrh proti Krasu. V Gorenji Branici_ sva že srečavala prijazna dekleta, ki so’ hodile iz cerkve od sv. zakramentov. Povedale so nama, da se še vedno poznajo pri mladini uspehi, ki jih je rodilo delo bivšega g. župnika. — Zavila sva jo po zajčjih stezah in kmalu sva bila na vrhu, kjer sva dohitela može, namenjene k
zaradi hudobnih laži«.
Očitajoče se ozre na Žabarja. Slučajno se vjameta z očmi. šimen se zgane, ne ve, kaj bi odgovoril, vedoč, kam merijo prijateljeve besede. Iz žepa privleče pipico, da jo natlači. «Saj sem že tolikokrat zabičeval svoji Jeri«, zamrmra polglasno', «naj ne brusi jezika nad drugimi ljudmi, pa nič ne pomaga, ženske so Pač take: vedno imajo dovolj druga o drugi povedati in zabavljati, pa so vse enake kakor krajcarji«.
"Moja Mana pa nobeni nič žalega ne stori«, brani oče čast svoje hčere.
«Saj pravim, Mana je pošteno dekle, da malo takih. Zato ji pa druge zavidajo, ki same niSo njč prida, in se lažejo o nji».
«Piavijo, da si je tvoja Jera to izmislila« govori starček skoro sramežljivo. ((..imen, ]e povej ji, naj mi pusti hčer v miru. Velik greh je obrekovanje«.
Krik se začuje iz bližnje gošče sem. Mana in Jera se bližata burno se raz-
govarjajoč. Prva nosi jerbas na glavi, druga pa butaro dračja. «Aha, sedaj smo jo pa dobili«, kriči Jera iz daleka, zazrši očeta pred hišo. «Celo pot ji že pri-digujem; glejte, kako se joka; seveda, slaba vest!« Zmagalno vrže žena butaro pred gostačem na tla.
«Za božjo voljo, kaj pa je?« vzdihne oče ter se bolestno prime za glavo. Pogleda sedaj hčer, sedaj Jero.
«Ovbe, govorila $ta gori v hosti. Nista mislila, da pride kdo mimo, najmanj, da pridem ravno jaz«, peni se starka v maščevalnem veselju.
«S kom je govorila?« sili zopet v njo gostnč. I no, s kom? Tega bi pač ne bilo Ireba vprašati«, vjeda se poredno babnica. «S kom? S Korenovim hlapcem, pa z nikomur drugim!«
«To ni nič hudega!« zarohni nad tožilko njen mož. «Ko bi bilo po tvojem, pa bi še jaz s teboj ne smel ziniti besedice, ker oba ne nosiva hlač. Le molči,
stara, molči, sicer ti jaz zavežem jezik!« In mali možiček plane po koncu ter stopi srdito par korakov proti ženi.
«Kaj sta govorila?« vpraša gostač hladno. «Saj se ve, kaj si imajo taki ljudje povedati«, toži babnica mirneje. «Smejala sta se in igovorila, pa še dalje bi bila stala tam, ko bi ne bila jaz prišla«.
Mana je odložila jerbas in se postavila kot obtoženka pred očeta. Ihtela je, da hi se kamnu smilila, a Jero je to le še osrčevalo. ^
«Mana, kgj je bilo? Govori resnico!« vpraša jo oče resno.
«S senožeti so me poslali domov, naj doma opravim živino in večerjo pripravim. V gozdu me je srečal Andrej z vozom in mi rekel: «Dober dan!« Jaz pa sem mu odgovorila: «llog ga daj;« Potem pa je še dejal, da bi rad on nesel tale jerbas mesto mene, ko bi utegnil, jaz pa sem se smejala in rekla, da ga sama lahko nesem, ker je itak le prazna posoda v njem. Tedaj pa je prišla Jera, ki
ali pravica se je kmalu izkazala ker g. kurata so še isti dan takoj po zaslišanju zopet izpustili, ko so se prepričali, koliko je bilo resnice na vsem. Ljudstvo dobro^ pozna tožitelje že od nekaj kot neznačajne in vsega zmožne, da le zadostijo svojim hudobnim strastem in svoji lakomnosti in s svojimi sencami zatem n j ujej o med svetom naš ugled. Gospodu podeštatu svetujemo, naj bode ▼ bodoče bolj oprezen in naj ne nasede tako hitro tem ljudem, do' katerih ni še nikdar nobeden ipiel pravega zaupanja. Njihovo mesto pa naj zavzamejo osebe, ki bodo verodostojne in se bodo zavedale popolnoma odgovornosti svoje službe. Tedaj bodemo tudi do g. podeštata ohranili svoje zaupanje in bo tudi njegov ugled bolj ustaljen.
Eden v imenu vseh.
Socialni vestnik.
Proti Angliji. Anglija je predlagal«, naj se ne potrdijo vošingtonske konvencije o osemurnem delavniku. Socialno-demokraška strokovna internacionala je sklenila porabiti letošnjo proslavo 1. maja za protest proti angleški vladi zaradi tistega predloga.
Avstralija je v zadnjih letih za naše ljudi novoodkrita dežela prekmorske sreče. Pa že se slišijo glasovi, da je no-vopriseljencev preveč ter delajo konkurenco domačemu delavstvu. Domačini se zato potegujejo, naj vlada omeji priseljevanje tujcev.
Brezposelnost v Ameriki vedno bolj narašča. Tudi parlament se bavi s to rečjo. Demokratska stranka zahteva, da se preiščejo vzroki tega pojava. Senator Wagner je predsedniku očital, da je pravo stanje pred javnostjo zakril, da je dajal preveč rožnata poročila o ameriškem gospodarstvu. «Zakaj se ne prizna, da brezposelnost narašča? Vem iz popolnoma zanesljivega vira, da je vsaki deseti delavec brez dela. Mezde padajo, število nezadovoljnih raste dnevno, ker jih jači armada brezposelnih«. Senat je sklenil, da bo predložil vladi Wagnerjevl resoluciji odgovarjajoče predloge.
ZANIMIVOSTI.
Prod vratml Trsta.
V	Rocolu ima neki Anton Ribarič lepo čredo ovac. Tisto noč po sv. Jožefu so med rogoviljenjem burje neznanci odprli hlev in odgnali 30 ovac. Slučajno jih je ojiazil neki miličnik ter pristopil bliže, da popraša, kam ženo na pašo. Možje paj ki niso skozi prava vrata prišli v ovčjak, niso marali odgovarjati radovednemu stražniku. Pustili so ovce in odnesli svoje dragocene osebe v rekordnem teku.
Huda riba in dobri psi.
Blizu Mostarja v Hercegovini je šel ribič Kosturič ribarit k reki Buni. Vrgel je trnek in se vsedel ob kraju ter vlekel pipico, čakajoč, da riba potegne. Res je potegnila in ribič je začel vleči na svojem koncu. Pa riba je bila močnejša in mož je padel v brze valove hladne Bunc. Psi, ki so mu tovarišijo delali, so planili v vodo in mu pomagali na suho; potegnili so na suho tudi ribo. Bila je za sladke vode nenavadno velika:	2
metra dolga, težka 31 kg.
mi je zmerom za petami«.
Lažnivka!« zakriči le ta. «Kdo pravi, da sem ti zmerom za petami? Mari si mi toliko, kolikor lanski sneg. Po gobe sem šla in po drva, ne pa tebe lovit«.
«Jera, ko bi ti bila Mana res toliko ma-ri, kolikor lanski sneg, pa bi ne stresala vedno jezika nadnjo«, zbada jo njen mož.
«če ni bilo nič drugega, kakor to, ni bilo nič hudega«, oglasi se oče mirno. «N.ič drugega ni bilo«, zatrdi hči, ((odgovoriti pa sem mu morala, ker me je ogovoril«.
«Seveda, nič ni bilo«; ugiba hinavsko babnica. «Ni bilo, ne!« zakriči nad njo Šimen in stisne pest. «Molči, baba, sicer te.!.» Žena pograbi butaro in godrnjaje odhiti.	.	'
«Mana, le nikar ne jokaj, saj veš, kaka je moja stara. Da si poštena, to ve vsa vas, Ko bi bil jaz na tvojem mestu, še ne zihenil bi se za tako blebetanje«.
(Dalje).
ZOBOZDRAVNIK
TRST
za leto 1928 cena v platno vezan L. 3.60
'	čevlji delani samo na
,	„	Tunika znana po useh pode- . £Bt\)vA
i	žElshihsejmih.
i	^=5*^®	Velika izbere.
Prijazna postrežba — Zmerne ctne.
Dccsaoaooooicisnao
Hoboidravnižki ambulatorijl
Dr. G. ILAURINSICH
TRST — Via delle Sette Fontane 6 — TRST
«k
Izvršuje točno vsako delo z zlatom in kavčukom. - Slovencem z dežele poseben popust za potne stroške.
Govori se slovensko.	Delo zajamčeno.	Cene ljudske.
Odprto od 9-13 in od 15-19 - Ob nedeljah od 10-12.
Gospodarstvo
Vrtnice.
Odeja, ki je pokrivala pozimi cvetice, kakor narcise, tulipane, hijacinte in še druge, se previdno odstrani. Paziti je treba, da jim ne polomimo poganjkov, ki že kukajo iz zemlje. V zahvalo nam bodo prav kmalu zacvetele in zadehtele.
Kraljica rož, vrtnica, se prebuja pod zimsko odejo. Ali ta odeja ji je pretežka in pregorka, zato jo moramo prav previdno odstraniti. Ko smo jim odejo odstranili, moramo rastlino zelo oprezno dvigniti, pri tem pa je treba paziti na dve stvari. Prvič, da jim ne poškodujemo kože na vejicah. Za par dni jim pritrdimo količe, na katere jih privežemo. Privežemo najprej nad cepljenim mestom, da veter ne odlomi krone, potem pa še sredi debelca. Če je pa debelce zelo visoko, jo privežemo trikrat in sicer nad cepljenim mestom in dvakrat na de-belcu. Privezujemo z ličjem, ki se dobi ▼ vsaki trgovini s semenom, ali pa z ▼rvico. Kedaj ravno vzdigujemo vrtnice, se ne da natančno določiti. Vendar je bolje malo prepozno kot pa prezgodaj. Druga polovica meseca 'je najbolj prikladen čas zato. Če se pripravlja mraz in se je bati, da bo ponoči zmrzovalo, jih odrežemo od količev in jih pokrijemo s slamo, smrečjem ali starimi vrečami.
Zelo važno delo pri vrtnicah je obrezovanje. Od obrezovanja je odvisna lepa oblika krone in pa obilo cvetja. Visokodebelne vrtnice obrezujemo potem, ko smo jih privezali h količem. Pritlikavke in piramidke obrežemo potem, ko smo jim poravnali veje.
Obrezujemo na sledeči na način: naj-poprej izrežemo star, bolehen in suh les. Pore m tiste slabotne in šibke poganjke, ki bi nikakor ne vspevali. Ko smo vse to Odrezali, ostanejo na kroni le močnei mladike, enakomerno oddaljene druga od druge. Med posameznimi mladikami mora biti dovolj zraka in svetlobe. Da dobimo lepo obliko krone, moramo skrajšati mladike. Vejice so slabe in močne. Očesca so slabo in močno razvita. Zato vejice krepimo in slabimo. Vejico okrepimo, če jo skrajšamo in s tem, da krajšamo vse ostale. Vejico oslabimo, če jo skrajšano, ostale pa pustimo daljše. Okrepimo jo tudi s tem, da jo pustimo daljšo od drugih. Če pa režemo vse na dolgo, oslabimo vejico, ker se s ‘tem sok razdeli na vsa očesca in se potemtakem vse vejice oslabe.
Vrtnice razdeljujemo v močno rastočo in v slabo rastoče. Močno rastočim vrtnicam skrajšamo vejice za eno tretjino. Slabo rastoče pa moramo skrajšati za dve tretjini. Paziti moramo pri obrezovanju na lepo, okroglo obliko krone.
Mlade vrtnice, ki smo jih razdelili, skrajšamo samo prav na kratko. Pustimo jim samo 2—3 poganjke, ki jih skrajšamo na par očes. Na ta način olepšane in obrezane vrtnice bodo bogato cvetele in nas razveseljevale s svojim prijetnim duhom.	/
Promet v Trstu. V februarju 1. 1927. je dospelo blaga 2,205.503 tone, v februarju 1. 1928. pa 2,159.721 ton. Odpeljalo se je blaga v februarju lani 1,467.324 ton, v februarju letos pa 1,499.166 ton. Celoten promet je bil februarja 1927. 3,672.827 ton, februarja letos pa 3,658.887 ton. — Če vzamemo promet dveh mesecev skupaj (januar in februar), je bilo 1.
Po čem Je lira?
Dne 28. marca sl dal ali dobil s
'a	100 dinarjev		33.20	L
»	100	čeških kron	55.90	
»	100	franc, frankov	74.35	»
»	100 švivarskih fr.		363.—	»
»	100	nemških mark	450.—	»
»	100	avstr, šilingov	264,—	»
»	1	dolar	18.65	»
»	1	funt	92		»
ll!llllllli:ill!Illlllllilll!lllll!lll!llll!llllll!l!!l!lllllllllil!lllllllllllllllllllllllli:illllll||||||||i||||!!||||||||
MAI^l OGLASI
VELIKA ZALOGA papirja, papirnatih vrečic. Uvoz in Izvoz na vse kraje Ro ugodnih cenah. Tvrdka Gastone Dolinar, Trst-Via Ugo Polonic 6.
Cevljarnica
Trst
FORCESSIM
odlikovana v Parizu in Genovi 1924. z veliko premijo, diplomo in zlato svetinjo
- via Caprin 5 pri Sv. Jakob« — Trsti
Tajništvo in naša pošta.
N. Turk, 14705 Sylvia Ave - Cleveland Ohio: naročnino L. 18.— prejeli.
Tipografia Fratelli Mosettig — frieste.
POZORI
Velika zaloga mrtvaških oprem I. II. ih III. razreda. 25°/0 ceneje kot povsod drugod. I. Saksida - Dornberg 3.
Katoliška tiskarna v Gorici
tiska za zasebnike, trgovce, za zadruge, ;:a društva, za duhovnike, učitelje, za u-rade. Veže knjige, popravlja starovezane kn jige. Naslov Katoliška tiskarna v Gorici - Gorizia, Riva Piazzutta 18.
Jakob Bevc
urarna in zlatarna
TRST, Čampo S. Giacomo št.5
(Podruž. Sv. Mar. Magd. zgor. štev, I.)
ZLATO kupuje v vsaki množini po najvišjih cenah.
KRONE plačuje više kot vsi drugi. ZALOGA raznovrstnih ur in zlatenine.
Vsakdo ve
da je dober plug pol truda manj in pol pridelka več. Zato zamenjam
vse pluge
ki slabo orjejo, za dobre, ali jih predelam da bojo dobri. Velika izbera modernih plugov svetovnoznane tovarne EBER-HAliDT. Jamči se za dobro in lahko oranje vsakega pluga; na željo se da plug tudi na poskušnjo. — V zalogi imam tudi obračalne pluge.
Slamoreznice
in več sto raznovrstnih nožev (klinj) za slamoreznice.
Matija Valenčič, Ribnica p. St. Peter na Krasu.
nill!llillill!!l!!l!ll!lli!llllijl!il!!lii|l!l!il!||!ll!ll!ll!il!!l!il!il!!|!ll!ll!l||||!!||||!||||||||!||||||||||||||||||{||
Dr. GAJO SCHWALBA
zdravnik-kirurg iti zobozdravnik, bivši assistenfc bolnišnice na Reki,
je od H Isstni antbubiorij v BISTR3CI 144
(Oljšakova hiša) in sprejema cel dan.
Illll!lll!l!lllll!!l!ll!ll!ll!ll!!llll!llllll!l!ill!l!ll!llllllhlllll!!l!!llll!ll!lllll!ll!!llll1ll!llllllllllllll BSPtirai BKBII!BllilWHWWB>IIIBM.iWilllBWII lllllll HIHW IHIBilH
iaooaaaoaiasoaoaooaoi
0 Kje pa vi kupujete obutev? 0
O	Najboljšo	čevljarnico v Trstu ima
0 Matija Pahor
ij	Trst	—	Via	Arcota lO — Trst
S LASTNA IZDELOVALNICA
Beli zvonček zimi odzvanja, viuredi lepi glavo priklanja.
V lepo naravo ven pohitimo, ob sončnih žarkih se poživimo.
1927. prometa 7,601.199 ton, 1. 1928. pa 7,217.902 ton. Zmanjšal se je za 383.237 ton, t. j. za 6%.
Drva. Cena drv se je znatno znižala. V Trstu se lahko kupijo dobra bukova drva po 12 lir meterski stot vage.
Konkurenca na morju. Jugoslovanski brodolastniki se vedno tožijo, da jih vla-~da premalo podpira. Zdaj so baje dosegli, se bodo vladne podpore za morsko plovbo zvišale od 40 na 60 milijonov dinarjev. Brodolastniki gredo za tem, da razširijo svoje prometno omrežje in da čim največ jadranske trgovine pritegnejo nase. S tem delajo seveda tudi konkurenco Trstu in Reki.
Kraški teran se prodaja na debelo po 320-340 lir hi.
Slabo znamenje. To pomlad se opaža na deželi veliko pomanjkanje prašičkov za rejo, s tem v zvezi pa nenaravno visoke cene. V Podgradu so bili na zadnjem sejmu samo 3 prašiči. Tudi v Sežano jih pride premalo. Domača reja se preveč zanemarja.
Bržanka. V Ricmanjah so se sklepale zadnje kupčije vina na debelo po 280 L. .«R»«;»!£:wiiiiiuii:iuiniui;ii:iiiiiiii)i>iiiiir.ii!iiuiuiuiiii!!iiiiiii!i:i::::ii:ii:i!ti!iiiiiiiiiii!iii»i:B
Slabo je drago
ker ni dosti vredno. To je stara resnica! Tako je tudi pri testeninah. Le one so cene, ki so redilne kakor vPekateten (makaroni, špageti in dr.) Zanesljivo prave so one v l/2 kg. zavojih z napisom «Pe-katete».
mililiilMi!liili;li:ii!iiiliiliilliliilitiiiiijiuii!iiiluiiiluiiiliiliiliii!iiiiiuii:i;iiiiiiiii!i:il!il!!lilluiiill
A izpod atrnhe bos mi ne hodi; pri Foroessinu čevlje dobodi.
Za ženstvo
MODA.
Razumen človek bi po pravici pričakoval, da se bodo ljudje, ki še vedno vsestransko krvave na posledicah svetovne vojne, vrnili glede mode k navadnim domačim razmeram, brez katerih je zapetni napredek naroda nemogoč. Da bi se dosegel ta cilj, bi bilo treba sodelovanja vsakega posameznika, na prvem mestu ženskega spola. Zakaj dokazana resnica je, da je baš ženska, ki je v tem oziru vedno odločevala in odločuje. Ženska, kot soproga in mati ne daje s svojini življenjem in delovanjem smernic samo družini, temveč vsemu narodu trden nravni temelj. Je torej slabo znamenje časa, da sta postala ženska čast in pravi ženski čut sužnja mode in modernega življenja. Je žalostna resnica, da na izrodkih mode, ki žalijo nravno čuvstvo-vanje, ne bolehajo le izprijeni ljudje, tomveč da se je opičjega posnemanja v moderni obleki oprijelo • tudi zelo mnogo krščanskih vernih ljudi, ne meneč se, da tudi nje moderni duh časa, ki opustoša in razkraja lepo življenje in nravno čuvstvovanje, potegne prej ali slaj v svoj pogubonosni vrtinec. Zato pa je sveta naloga ženske, zlasti krščanske ženske, ki ji je bila nravnost vedno nad vse, da napove pretirani moderni obleki, ki ji je edini namen vzbujanje živalskih nagonov, neizprosen boj, in sicer z vsemi sredstvi, ki so na izbiro, posebno z — lastnim zgledom.