LJUBLJANA, 18. NOVEMBRA 1964 LIST PROSVETNIH IN ZNANSTVENIH DELAVCEV SLOVENIJE LETO XV. ST. 19 Nadaljnji razvoj samoupravljanja je odvisen od izboljšanja delovnih pogojev POSEBNO S01STV0 ZADOVOLJUJE LE 28 ODSTOTKOV POTREB Po treh letih, odkar se uveljavlja samoupravljanje v šolstvu, je le-to dobilo s statuti letos konkretnejšo obliko in vsebino. Analiza statutov, ki jo je izdelal sindikat družbenih dejavnosti Slovenije, nam je precej jasno pokazala, do kam smo prišli pri \ivaja-nfu sistema dohodka in samoupravljanja v šolstvu, saj so statuti predvsem odsev dejanskega stanja v šolskih kolektivih. Analiza ugotavlja, da so statuti pomanjkljivi, nekatere rešitve v njih nejasne, da je v njih premalo perspektivnih rešitev. Čg so v statutih pomanjkljivo rešena zlasti vprašanja dohodka in samoupravljanja, ni tega kriva nezainteresiranost šolskih kolektivov. Ti so namreč posvetili pripravi statutov veliko časa, če odštejemo tistih nekaj, ki so nekritično prepisovali. Vzrok za nezadovoljive rešitve v statutih sta negotov' položaj, v katerem je velik del naših šol, odkar uveljavljamo zakon o ftnanciranju šolstva, pa tudi družbenopolitična in ekonomska nerazgledanost šolnikov. Vprašanjem samoupravljanja smo v razpravah, zlasti na plenumu sindikata, posvečali dosti pozornosti, vendar se nam je diskusija vedno ustavljala ob osrednjem problemu — financiranju. Dejansko smo uvajali samoupravljanje v neurejenih delovnih razmerah, ko je sfcrb za osnovna materialna sredstva in strokovne kadre dušila ustvarjalnost, ki smo jo z uvedbo samoupravljanja želeli sprostiti, tista ustvarjalnost in zavestno delo, ki naj bi zagotavljala boljše učnovzgojne uspehe Uvajali smo samoupravljanje brez izkušenj, vendar ob veliki prizadevnosti mnogih prosvetnih delavcev. Gradili smo predvsem na subjektivnih silah, ki marsikje niso razočarale. Mislim, da bi prišli do zanimivih podatkov, če bi lahko ugotavljali čas, ki ga je terjala priprava samoupravnih predpisov, tako pravil, pravilnikov, delovnih načrtov, raznih poslovnikov, statutov. Ob tem, delu smo šolniki prvič prodirali v pravna In ekonomska vprašanja in se s tem tudi usposabljali za samoupravljavce. Res je, da si ponekod dela niso znali tako organizirati, da ne bi bilo v oviro osnovni nalogi — izvajanju učnovzgoj-nega programa. Marsikje so se v kolektivih pojavljala nezadovoljstvo in nesoglasje, zlasti še pri neustrezni, notranji delitvi. Tako so se celo v tisku pojavljale zahteve, dajte šoli njen notranji mir. Šolski kolektivi so se v zadnjih letih dokaj različno uveljavljali kot samoupravljavci, to pa glede na objektivne pogoje za delo, zrelost kolektiva, prizadevnost posameznikov, sposobnost vodstva, glede na odnos občine do šole. pa, tudi glede na pomoč družbenopolitičnih organizacij, zlasti sindikata in Socialistične zveze. Ob analizah življenja in dela šolskih kolektivov se nam odkrivajo raznolike podobe. Marsikje imamo že zrelo in samostojno odločanje samoupravnih organov, težnjo po izboljšanju učno-uzgojnega dela, po modernizaciji Pouka, racionalizaciji pri delu, načrtnosti, skrb za strokovno usposabljanje, ob vsem tem pa še skrb za kar najboljše gospodarjenje z materialnimi sredstvi, sti- Vsem osnovnim šolam V posebni brošuri je objavlje-no celotno gradivo skupne seje Glavnega odbora SZDL Slovcni-Je in Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije o »Komuni in šolstvu«. Te brošure je Repub-'iški svet SRS dostavil vsem občinskim sindikalnim svetom za Vse samostojne, Centralne in podružnične šole v Sloveniji. Koli-^or vam občinski svet brošure ni dostavil, jo takoj zahtevajte na vašem občinskem sindikalnem svetu. Republiški odbor Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije mulativnejšo delitev dohodka in za standard članov kolektiva. Na mnogih šolah so že pripravljeni realni delovni načrti, ki zajemajo osnovno in dodatno dejavnost. Vedno pogosteje se pojavljajo zahteve, naj ustanovitelj zagotovi sredstva za izvajanje celotnega programa. Marsikje celoten program tudi že izvajajo, čeprav so dobili sredstva samo za osnovno dejavnost — pri čemer razumejo v večini občin le predpisani predmetnik in učni načrt. Takšen položaj pa je predvsem tam, kjer je odnos občine do šol dober, pa tudi tam, kjer so šole prepričali, da so le dobile toliko sredstev, kolikor so jih v občini zmogli dodeliti šolstvu, čeprav vemo, da bi skoraj povsod pri ustreznejši delitvi,zmogli več. Boljši je tudi položaj tam, kjer šole z materialnimi sredstvi popolnoma samostojno gospodarijo, seveda jim pri tem pomaga optimistično pričakovanje, da se bo materialni položaj šol uredil v bližnji prihodnosti. To pričakovanje pa temelji v vedno večji družbeni zainteresiranosti za probleme šolstva. Dosti zaskrbljujoč je položaj v nekaterih kolektivih v tistih občinah, kjer — zaradi nerazumevanja, pa tudi pomanjkanja — odnosi med občino in šolami niso urejeni. Administrativno-prord-čunski odnos do šol ohra?rja v delovnih kolektiirih šol uradniško miselnost, čakanje direktiv, formalno pripravo samoupravnih predpisov, ki ostajajo na papirju, ker jih v takih okoliščinah ni mogoče izvajati. Tu samoupravljanje ne more ustvarjati tega, kar smo pričakovali — žat, vsa teža takega stanja pada na učence, ki ne dobivajo takšne vzgoje in izobrazbe, kakor jim je z ustavo zagotovljena. Tu odpovedo tudi prizadevanja še tako dobro organizirane strokovne služite. V razvoju samoupravljanja v šolstvu smo prišli marsikje do položaja, ki dolgo ne sme več trajati. Sodim, da smo subjektivne možnosti že dokaj izčrpali in da je brezpogojno takoj treba urediti objektivne pogoje za nadaljnji razvoj samoupravljanja. Solarn moramo omogočiti, da bodo samoupravne predpise, ki so jih pripravile, zmogle tudi uresničiti in da bodo sposobne iskati tudi ustreznejše rešitve tako v samo-ujrravljaftju kot v delitvi dohodka. Le v urejenih delovnih razmerah se bodo šolski kolektivi lahko dejansko posvečali kar najbolj uspešni realizaciji delovnih načrtov, smotrnemu delu, ki naj bi dajalo boljše rezultate. Tako, bi prenehalo nezadovoljstvo, ki ga je v šolskih kolektivih trenutno še precej, jenjala bi nesoglasja, ki niso v korist učnovzgojnim uspehom. Marsikaj moramo spremeniti, da bomo dosegli boljše uspehe, sedanji pač niso tisto, kar smo želeli doseči s šolsko reformo. Dejstvo je namreč, da danes niti v nekaterih raziptih občinah še polorri-co otrok ne konča uspešno obveznega šolanja in da tudi znanje tistih. ki so uspeli, ni zadovoljivo. Krivdo za ta neuspeh dostikrat zvračamo le na prosvetne delavce in na nekatere strokovne službe. Nekateri menijo, da je vzrok za vse neuspehe samo v nizkih osebnih dohodkih učiteljev. Gotovo je to eden najpomembnejših činiteljev, ki povzroča dostikrat beg najboljših strokovnih moči, nezainteresiranost mladih za pedagoški poklic in apatičnost pri delu. Vendar sem prepričana, da so prav tako močan faktor neurejeni delovni pogoji naših šol, prenatrpanost zlasti v industrijskih centrih, tri izmene, preveliko število otrok v posameznih oddelkih, pomanjkanje specialnih učilnic, delavnic, telovadnic. Posledica tega so neuspehi pri delu, ki jemljejo prosvetnim delavcem i ževanja Med osnovnošolsko mladino so tudi taki otroci, ki so toliko moteni v duševnem razvoju, da se ne morejo šolati v normalnih šolah. Za take otroke predvideva -zakon o šolstvu posebne šole. Zato so posebne šole v svojem razvoju in delu najtesneje povezane z osnovno' šolo. saj jih nekateri poimoniujejo tudi posebne osnovne šole. Posebne šole imajo za normalne osnovne šele. predvsem za njihov razvoj in napredek, določen pomen, na katerega je po trebno opo/oriti. ko se razprav Ija o osnovnem šolstvu. Posebne šole in zavedi orev-zemajo proces osnovnega izobra- luje, zaostaja se in s tem njegova razvojna motenost in prizadetost še povečuje. Zato pomeni vsak razvojno moten ali prizadet ot-rck v. normalnem razredu občutno oviro za svoje vrstnike. Razumljivo je zato stremljenje naše normalne osnovne šole. da selekcionira svojo populacijo v tem smislu, da bi se iz normalne šole prešolali v posebne šole vsi tisti otroci, ki zahtevajo za osnovno vzgajanje in izobraževanje poseben pedagoški postopek. Zaključek iz tega je torej preprost: prizadevati si je treba za • o. da psihofizično motenih otrok ne zadržujemo v normalni osnovni šoli, marveč da se jim čim- PRIHODNJA Številka PROSVETNEGA delavca BO IZŠLA 9. DECEMBRA. naslednja pa 16. DECEM- Rra. družbeni ugled, kakršen bi jim ob njihovem odgovornem delu pripadal. Neuspeh prav gotovo rji spodbuda pri delu. Tudi tu so korenine nezadovoljstva, ki se poraja od časa do časa v naših šolskih kolektivih. Tu je tudi vzrok motenosti oziroma za pomanjkanje strokovnega ka- prizadetosti ostane dra in beg iz prosvetnih vrst. V takem položaju se samoupravljanje ne more uspešno razvijati. Zato sodim, da je treba odločneje reševati predvsem to vprašanje in načrtno izboljševati delovne pogoje v naših šolah. Brez tega bi bilo iluzorno misliti na boljše učnovzgojne uspehe, ki smo jih pa generaciji, ki prihaja, dolžni zagotoviti. Slavica Zirkelbach vzgajanja vseh tistih prej preskrbi ustrezno pedagoško posebnih šolah otrok, ki so tako moteni v du- obravnavanje v ševnem in telesnem razvoju, da in zavodih, potrebujejo poseben pedagoški Vsako leto bi morali spreje-postopek, ki jim ga normalna os- ti oziroma vključiti v poseben novna šola ne more dati. Ce tak učnovzgojni proces v naši repub-otrok, ki zaradi svoie razvojne liki 550 duševno nerazvitih, 880 psihofizične .osebnostno in vedenjsko mote-v normalni nih, 30 gluhih, 230 močno nagluš-osnovni šoli, moti potek norrinal- nih, 650 logopatov, 8 slepih, 120 nega učno-vzgojnega procesa im hudo slabovidnih in 350 fizično ker pri njem tudi sam ne sode- invalidnih in dolgotrajno bolnih OB DNEVU REPUBLIKE- 29. NOVEMBRU ČESTITATA K DELOVNIM USPEHOM Republiški odbor sindikata družbenih dejavnosti in »Prosvetni delavec«! ter bolehnih otrok, kar skupaj predstavlja letno okrog 2800 razvojno prizadetih otrok. Adekvatno trajanju posebnega šolanja bi morali imeti danes zajetih v specialno pedagoško obravnavo vsaj 14.000 otrok, obstoječe kapacitete pa lahko sprejmejo le 3200 otrok. Z obstoječimi kapacitetami, ki jih'imamo v naših posebnih šolah in zavodih, smo sposobni pokriti potrebe posebnega obveznega šolania pri duševno prizadetih !e 39%, pri vedenjsko in osebnostno motenih le 30 %, gluhe mladine 81 %, slepe mladine 92%. fizično invalidne in bolne mladine pa 45 %. V teh procentualnih pokazateljih pa niso upoštevani hudo naglušni, hudo slabovidni in dol-zotrajno bolni otroci logopati, '■skor tudi ,pe tisti, ki bi morali ačeti s posebnim pedagoškim postopkom že v predšolski dobi in nadaljevati profesionalno usposabljanje po dovršeni šolski obveznosti. Če primerjamo dejanske zmogljivosti posebnega šolstva, kakršne so danes, s potrebami, ki se kažejo v bodoče, potem lahko ugotovimo, da so celotne potrebe posebnega šolstva pri nas zadovoljene le 28%, čeprav smo napravili v razvoju posebnega šolstva prav v zadnjih treh letih ' napredek. Iz tega dejstva lahko zaključimo samo to, da je treba kapacitete posebnih šol in zavodov krepko povečati. Pogoji za uspešen razvoj posebnega šolstva so predvsem v kadrih. Po izkušnjah pri nas in v svetu je kvaliteta razvoja specialnega šolstva najtesneje povezana z razvojem pedagoške specializacije. V naših ustanovah posebnega , šolstva dela danes 340 pedagogov, od katerih pa je pe- dagoško specializiranih le polovica. Če vzamemo za izhodišče tudi pri kadrih že omenjenih 28 %, moramo računati s tem, da bo naše posebno šolstvo v naslednjih desetih letih potrebovalo najmanj 800 specializiranih pedagogov. Tudi iz teh dejstev sledi jasen zaključek, da je treba strokovni kvalifikaciji defektoloških kadrov posvetiti vso pozornost. Konkretno: defektološke- mu oddelku pedagoške akademije v Ljubljani in sodelovanju z visoko defektološko šolo v Zagrebu. Letos se je pokazal velik interes za študij specialne pedagogike, saj se je vpisalo na oba šoli iz naše republike skoro 10© rednih in izrednih slušateljev. ŠOLANJE RAZVOJNO PRIZADETEGA OTROKA 3- DO 6-KRAT DRAŽJE .Financiranje posebnega osnovnega šolstva je različno od financiranja osnovnega šolstva. Ena posebnost je gotovo ta, da so za osnovno šolanje in vzgajanje enega učenca posebne osnovne šole izdatki večji od izdatkov za šolanje zdravega, oziroma takega učenca, ki razvojno ni prizadet. Stroški narastejo predvsem zato, ker učno vzgojna skupina ne more biti po številu enaka učnovzgojni skupini neprizadetih otrok. Številčni razpon take skupine znaša od 5 do 20 otrok. Poleg tega je treba z razvojno prizadetimi otroci tudi mnogo individualnega obravnavanja. Podražitev nastane tudi zaradi potrebe po posebnih prostorih, ki morajo biti opremljeni s specialnimi učnovzgoinimi pripomočki. Na podražitev vpliva tudi daljša do- (Nadaljevanje na 3. strani) Na vrsti so zdaj kulturne ustanove Ni dvoma, da je bil sindikat eden prvih pobudnikov in je še vedno nenehni iniciator pri intenzivnejšem reševanju naše šolske problematike ;— ko je treba priboriti ^zgojno-izobra-ževalnim ustanovam v naši družbi tisto mesto, kot ji po ustavi in po logičnem razvoju pripada. Bilo je sprva zmede in nejasnosti pa tudi odpora do uvajanja sistema delitve dohodka v teh ustanovah, do principov nagrajevanja po delu in aktov samoupravljanja, kar je vse danes že v marsikateri šoli lepo zaživelo in dalo že tudi prve sadove. Bilo je nezaupanja med šolniki samimi pa tudi pri upravnemu aparatu, a vendar je sindikat s svojo jasno politiko prodrl in si ustvaril prav s to borbo dovolj izkušenj, ki jih bo lahko koristno porabil drugje. Zdaj so namreč na vrsti kulturne ustanove, da se v njih spremeni način dela in poslovanja. Področja kulturnih institucij — muzeji, galerije, gledališča. film, knjižnice, arhivi ■— so vse doslej pri prizadevnosti republiškega odbora sindikata delavcev družbenih dejavnosti, v katerega spadajo, ostajala nekje ob strani, lahko rečemo zanemarjene. Medtem ko v zdravstvu in šolstvu pri realizaciji samoupravnih načel v praksi gremo že do podrobnosti izdelave sistema nagrajevanja, po delu (za primer si je treba samo ogledati v prejšnji številki Prosvetnega delavca objavljeno »Metodologijo programiranja in izračunavanja vrednosti programa« za področje vzgojno-izobraževalnih dejavnosti), pa delovni kolektivi v kulturnih ustanovah še zmeraj kolebajo v negotovosti med spre-jetimi načeli samoupravljanja in pa prakso, v kateri teče • še vse po starem. Pri tem pa moramo ugotavljati stalno nezadovoljstvo med delavci, zaposlenimi v teh institucijah, zaradi slabega nagrajevanja, neprimernih pogojev dela, in pa beg v druge službe. Le redki so primeri, ko je po zaslugi občinskih skupščin uspelo zagotoviti tudi v teh ustanovah primerno na- grajevanje in boljše pogoje dela — to le v nekaterih razvitejših občinah, kot ie npr. kranjska. Naioga sindikalnih organizacij v kulturnih ustanovah je zdaj v tem, da seznanijo širšo javnost s položajem delovnega človeka v njih, da postavijo v ospredje celoten položaj teh institucij in da se natančneje opredel) odnos družba—kulturna ustanova. Na seji predsedstva republiškega odbora sindikata delavcev družbenih dejavnosti SR Slovenije dne 9,. novembra letos je bilo sklenjeno, da bo sindikat zdaj mobiliziral vse sile in delovnim kolektivom v kulturnih ustanovah nudil vso pomoč. Podobno kot je potekala nedavna akcija za izboljšanje materialnega položaja šolstva, se bo sindikat zavzel za to, da se tudi v kulturnih ustanovah začne programirano izvajanje nalog, da se uvedejo pogodbeni odnosi ipd. Predvsem je tudi delovnim kolektivom v kulturnih ustanovah potrebno omogočiti boljšo materialno osnovo za nadaljnji razvoj samoupravljanja in pa najti primerne načine, kako v konkretni situaciji pomagati tem kolektivom pri uveljavljanju novih odnosov tako znotraj njih kakor v razmerju do družbe. Boj za družbeno-ekonomsko samostojnost kulturnih institucij je namreč vezan marsikje na zaostalost notraniih odnosov. Zato bo treba za celotno področje kulturnih ustanov točneje opredeliti položaj delavca v njih in pa položaj samih instituci^v družbi. Konkretna naloga, ki si jo je zadel republiški odbor, je v teme da bo posebna komisija sestavila anketno listo, na katero bodo z odgovori na oosamezna vprašanja odgovorili delovni kolektivi; ob teh orientcijskih podatkih (položaj je itak znan, potrebni so le konkretni podatki) se bo nadaljevala akcija za napredek samoupravljanja v kulturnih ustanovah. Akcija, ki ima za cilj zagotoviti delavcem osnovne pogoje dela in ustvariti možnosti za opravljanje nalog, ki jih tem ustanovam postavlja družba. D. H. ŽIVOTARJENJE BREZ LEPŠE PRIHODNOSTI? V zadnjih dneh preteklega meseča sta sklicala predsed- kako naj uporabljajo teh 2,5%, stvo Okrajnega sindikalnega sveta in izvršni odbor Okrajne- dajejo sredstva direktno šolam, ga odbora SZDL Koper razširjeno sejo o vprašanjih šolstva na katerih se šolajo ljudje iz nji-v okraju. Čeprav so se referati in razpravljanja na seji mu- hovih kolektivov. 2e manj je dili okrog splošnih problemov šolstva, z upoštevanjem njiho- razveseljivo dejstvo, da so, go- Psihološki praktikum le seminar estetske kulture Obisk na Visoki industrijsko-pedagoški šoli na Reki ve specifike na Koprskem,Goriškem in Notranjskem, so vendarle pustili preveč ob strani drugostopenjsko, predvsem strokovno in poklicno šolanje. Videti je, da medtem ko se osnovnemu šolstvu obetajo boljši časi (ne le v koprskem okraju, saj po tolikšnih razgovorih od občin, okrajev do republike moramo nekaj ukreniti!), stoji strokovno in poklicno šolstvo še zmeraj pred zamegleno prihodnostjo. Vendar v tem pogledu ni koprski okraj edini grešni kozel v Sloveniji, saj smo spet zagrešili napako, ker se nismo lotili reševanja šolstva resnično v vsej njegovi celovitosti. Toliko v opravičilo nedavne razširjene seje in hkrati v obtožbo vsem, ki previdno, z neopredeljenimi stališči, / nejasnimi koncepti in premajhno zavzetostjo še vedno le ugotavljajo zaostalost nadaljnega drugostopenjskega šolanja. Danes je v koprskem okraju enajst šol druge stopnje, katerih kapacitete orhogočajo vsakoletni vpis največ 15 % učencev, ki uspešno končajo osnovno šolo. Trenutnim potrebam so te šole baje še kos, še zdaleč pa ne morejo sprejeti 70% otrok z opravljeno osemletko, za kar se zavzemata v. celotnem slovenskem območju tako republiški svet za šolstvo kot skupščina SRS in kar bo po splošnih predvidevanjih in izračunih terjal naš družbenoekonomski razvoj že v bližnji prihodnosti. Poleg tega iz leta v leto narašča število otrok in število tistih učencev, ki z zaključnim spričevalom zapuščajo osemletko. Ce šole druge stopnje v koprskem okraju ne bodo povečale kapacitet — zaenkrat se jim ne svetlikajo niti na obzorju kakršnekoli možnosti za izboljšavo —, se bodo nasprotja med osnovno šolo in šolami druge stopnje še bolj zaostrila, splošni, že tako slabi pogoji za pridobivanje kadrov v gospodarstvu in družbenih službah pa še bolj poslabšali. Zanimivo je, da ima koprski okraj veliko število gimnazij, ki delajo v izredno slabih pogojih in od katerh je doslej le ena (gimnazija Jurija Vege v Idriji) verificirana, pogoji za verifikacijo pa so težko finančno breme na občinskih ramah. Medtem pa je v okraju znatno premalo raznih strokovnih šol. Primerjava med koprskim in celjskim okrajem daje zanimivo podobo, za katero lahko mirno zaslutimo, da ni vse v redu. Na Primorskem, Goriškem in Notranjskem je šest gimnazij in dva dislocirana oddelka s približno 1300 učenci, v celjskem okraju s 7000 učenci več v osnovnih šolah, pa le dve, toda močni gimnaziji z okoli 1500 dijaki, število strokovnih, poklicnih in podobnih šol pa je dvakrat večje. Ob takih razmerjih je toliko teže razumeti, da v tej ali oni občini v koprskem okraju sanjarijo o novi gimnaziji in da je letos že popolna gimnazija v Piranu. Izgovor, češ Piran je preveč oddaljen od Kopra, gotovo ne bi vzdržal kritike. Zakaj ne bi nekdo in enkrat izračunal, kolikšna sredstva terja vzdrževanje piranske gimnazije in kolikšna dodatna sredstva bi morala dobiti koprska, če bi spreiela dijake iz piranskega območja, koliko hi stal vsakodnevni prevoz učencev (otroci osnovnih šol se v koprskem okraju mnognkje vozijo v šolo. dijaki pa se najbrž ne bi mogli!), kako bi se kadrovsko okreoil koprski profesorski zbor in končno, koliko hitrejša in cehejša bi bila za obe občini s skimno pomočjo adaptacija ali gradnja ene same gimnazije. Preštevilne gimnazije v komskem okraju vsiljuiejo nevtralnemu opazovalcu neljubo misel, da se občine tesno zapirajo vase — in ver d gr za šolstvo povsod primanjkuje sredstev •— in da se še niso ovedle, kako nujno je v sedanji situaciji reševati družbeno ekonomske probleme s skupnimi močmi. ITeZflVidljiVo je tudi stanje učnega kadra v drugostopenjskih šolah. Od 250 Učiteljev, ki danes poučujejo na strokovnih Šolah, je škof.vi Polovica honorarnih, kakih 40% pa manika ustrezna strokovna izobrazba. Vzrok kadrovskim težavam so krivi v večini prirmrnv nlzk! osebni dohodki, pomen,tkairiP stettoveni in slabi Dogdi? za delo. Nekatere učilnice so pčdcbne preprostim delavnicam. Financirani** — vnr?.?anje brez odimvftrav K temu ugotovljenemu stanju šol druge stounie v koprskem okralu je pridale razširjena seia okrajneea predsedstva ZSJ in okrajnega TO SZDL pnflatke. kaj so v cVririu nameravali storiti in tud-i resnično storili za strokovne in prbbcne še1e in kaj namerava k- ukreniti v bodoče. Nejprej so formalno ugotovili, da so za utrievanie strokovnega šolstva potrebni medobčinski razgovori. večja intervencija gospodarstva in strokovnih služb ter čvrstejša politika gospodarske zbornice. V začetku letošnjega leta so sestavili program o strokovnem šolstvu, zdaj, po desstih mesecih, program malodane še nima rezultatov. Glavni problem so seveda — sredstva. Niti občinske skupščine niso v celoti izpolnile obljub, niti gospodarske organizacije. Te se izgovarjajo druga na drugo, češ če bo dal sosed, bomo dali tudi mi, ali: denar vam bomo poslali, če nam ga na koncu leta kaj preostane. Zdaj smo ga že porazdelili. Zaenkrat še seveda nihče ne more prisiliti gospodarskih organizacij, da bi avtomatično odvajala svoja sredstva, ki jih imajo za izobraževanje, strokovnemu šolstvu v medobčinski sklad, pa čeprav kot kaže, ne bodo porabile letos niti 50% od bruto dohodka 2,5 %. namenjena za izobraževanje. Pač pa nekatere gospodarske organizacije, kot je tudi prav in v skladu z namenom, spodarske organizacije v koprskem okraju v celoti porabile za štipendiranje na- strokovnih šolah le 0,8 % od tistih 2,5 odstotka, znatno večji pa je ta odstotek za štipendije na visokih in višjih šolah (vemo, da pride pri nas 25 tehnikov na 10 inženirjev, v svetu pa povprečno 56 na 80). V koprskem okraju še vedno niso uspeli rešiti vprašanja ustanoviteljstva. Čeprav mora ustanovitelj po zakonu strokovno šolo tudi financirati, v praksi ni tako. Pač pa so še najbolje preskrbljene trgovske šole v okraju, ker je zanje neposredni interes v gospodarstvu. Kako čudno, da imajo od gospodarstva do občin vsi tako enostranske interese in da nihče ne gleda v jutrišnji dan! Na razširjeni seji v Kopru je nekdo vprašal, Jraj bi se zgodilo s, strokovnimi šolami, če bi jih pričeli verificirati. Odgovora seveda nihče rti vedel in vendar :— verifikacija bo eden izmed naslednjih korakov pri utrjevanju strokovnega šolstva pri nas. In če se zdaj vprašamo, kaj je z gospodarsko zbornico, ki tem šolam ni mogla zagotoviti sredstev, kaj je s splošno družbeno skrbjo v okraju za šole druge stopnje? Kako in kdo bo storil prvi: korak? ... sama vprašanja brez odgovorov. Reka ni samo pomembno industrijsko središče z vedno obsežnejšim pomorskim prometom, temveč predstavlja danes tudi sodobno urejeno kulturno središče naše dežele. Zanimivo je, da se je po vojni med gospodarskimi in drugimi družbenimi dejavnostmi učinkovito razvijalo tudi šolstvo, tako da ima Reka zdaj že šest fakultet in visokih šol, več višjih in srednjih šol, da o osnovnem šolstvu niti ne govorimo. Med vzgojnimi ustanovami, ki vzbujajo v tem okolju posebno pozornost, je Visoka industrij-sko-pedagoška šola, ki je prva in edina tovrstna šola pri nas. Svoje prostore ima v večji stavbi izven mestnega središča, obdani s prostranim palmovim nasadom, kjer običajno posedajo študenti, noč. Za te šole nam je primanjkovalo strokovno usposobljenih predavateljev, njihova strokovnost je bila često zelo raznolika in nepopolna, pri predavateljih, ki so delali na teh šolah, smo opazili pomanjkanje pedagoškega znanja. .Vse to je bilo mogoče rešiti samo z ustanovitvijo ustrezne vzgojne ustanove, ki bi -dajala potrebno znan’e in strokovno usposobljenost bodočim pedagogom vseh vrst strokovnih šol pri nas. Na iniciativo sveta za prosveto, znanost in kulturo SR Hrvatske smo začeli s smotno in sistematično pedagogizacijo strokovnega izobraževanja. Tako je bila 14. junija 1953 na Reki ustanovljena Višja strokovna šola, z nalogo, da vzgaja predavatelje strokovnih predmetov v indu- z.brani z vseh strani države. Zdaj strijskih in drugih strokovnih šo- je jesen in Reko zalivajo hladne plohe in vetrovi, zato so se študenti umaknili v predavalnice, delavnice in na hodnike. Tu jih najdeš v razgovoru o izpitih, učnem programu in ob knjigi, kajti redno delo se je spet začelo in s tem tudi nadvse pestro življenje te svojevrstne ustanove. V zbornici so se zbrali predavatelji z dekanom, da, bi nas seznanili z osnovnimi cdji in problemi svojega dela. »Nagli razvoj strokovnega šolstva je imel svoje posebne zahteve,« je začel dekan šole dr. Martin Petančič. »Ze v začetku smo naleteli na težave, ki jih ni bilo moč premostiti čez lah, da organizira najrazličnejše oblike, dopolnilnega izobraževanja za strokovne učitelje, ki so že delali na teh šolah, in da formira posebne službe, ki bi skrbele za izmenjavo in prenašanje pridobljenih izkušenj na tem področju ter analizirale naše delo.« - Tako so začeli. Sprva je šlo težko, saj niso- imeli ■ ustreznih prostorov, načrtov dela, predavateljev pa tudi študentov ni bilo veliko. Iz leta v leto se je stanje boljšalo, dobili so potrebno, stavbo, zgradili so delavnice in strokovno -vadnico, šoli so se približali številni priznani strokovnjaki, izdelali so potrebna učila, skripta ter prevedli vrsto strokovnih knjig, pa tudi zan-itnanie za vpis je bilo iz leta v leto v«'-je. Kmalu pa so začel' ©nažrti, da potrebe strokovnega šolstva vedno bolj preraščajo zmogljivosti šole. Razvoj gospodarstva zahteva iz dneva v dan več znanja 'n sposobnosti na slehernem delovnem mestu. Tako je oddelek za kovinarje moral razširiti svoj program s prvotne teorije v praktično izpopolnjevanje, danes pa imajo na šoli že specializiran oddelek, ki se deli v dve smeri: strojno in tehnološko. Kmalu so na šoli ustanovili še oddelek za elektroniko, ki ima zdaj. tudi ia Šola širi svojo dosedanjo dejavnost s koncentracijo potrebnih strokovnjakov, materialnih in finančnih sredstev ter tako omogoča učinkovitejše vzgojno delo in poslovanje. Študij na šoli je dvostopenjski in traja štiri leta. Tu rastejo profesorji kovinske in elektrotehnične smeri, profesorji matematike in uporabne fizike, profesorji za tehnični pouk in industrijsko pedagogiko. Organizacijska struktura šole kaže, da je njen cilj čimbolj temeljjto poglabljanje v posamezno stroko., S praktičnih in teoretičnih vidikov pa razvoj teh. strok podkrepiti z raznimi znanstveno-raziskovalni-mi dejavnostmi. Sola se deli na posamezne katedre, na znanstveno raziskovalna področja v okviru Zavoda za industrijsko pedagogiko in Eksperimentalnega centra za industrijsko izobraževanje, biblioteko, pedagoški servis in didaktični praktikum. Razen tega so organizirali še službo, ki spremlja študentov razvoj in napredek, ter službo za organizacijo predavanj in izpitov. Šola ima organiziran redni in izredni študij. Za izredne slušatelje so organizirali oddelke v raznih mestnih središčih, med katerimi je najmočnejši v Beogradu. Letos so za reško okolico pripravili tudi sobotna in nedeljska predavanja. Šolo finacira še sekretariat za šolstvo SR Hrvatske, študenti, zlasti izredni pa prispevajo le neznatne zneske za skripta in podobno. Doslej je bilo na šoli vpisanih 3330 rednih in izrednih študentov v obeh stopnjah. Najmočnejši je bil priliv v oddelek kovinarjev in tehničnega pouka. Največ rednih študentov je bilo iz matične republike, zatem iz Srbije. Bosne in Hercegovine, Makedonije, Slovenije in Črne gore. Med njimi je bilo največ slušateljev, ki so končali šole za kvalificirane delavce. srednje tehnične šole, šole za visokokvalif1 rirane delavce, nekateri pa tudi delavske teknikume in gimnazije. Na šoli je doslej diplomiralo 700 rednih in 305 izrednih študentov. Ti so na svojih dejovnih mestih že pokazali vzpodbudne rezultate, ki samo boratorij za električna merjenja potrjujejo upravičenost obstoja in laboratorij za raziskavo elek- in dejavnosti šole. Koper se naglo razvija v pomembno pomorsko pristanišče, v gospodarski center slovenske obale; kje pa ostajg razvoj njegovega šolstva, predvsem strokovnega? Ob tem vprašanju bi bil že čas, da se nekateri zamislijo! ZAGREBŠKE OSNOVNE ŠOLE ZATOČIŠČE POPLAVLJENCEV Škodo, ki jo je povzročila katastrofalna poplava v Zagrebu v noči od 25. na 26. oktober, cenijo na več kot sto milijard. Voda ni izbirala poti: 'vdirala je v tovarne, zdravstvene ustanove, otroške vrtce, osnovne in strokovne šole, gimnazije, visokošolske ustanove idr. Poškodovala je 15 osnovnih šol in 14 gimnazij ter strokovnih šol in otroških vrtcev, od visokih šol pa: visoko tehniško šolo, lad-jedelniško strojno fakulteto, filozofsko in elektrotehniško fakul- šol gostoljubno ponudilo prvo zatočišče evakuiranim prebivalcem iz poplavljenih področij. Največ prebivalstva so sprejele šole v občinah Center In Medveščak, Peščenica in Črnomerec. Učitelji' in pomožno osebje, pa tudi učenci so se kaj hitro znašli v novih okoliščinah. Nekateri od njih so popisali prebivalstvo, drugi So Nedolgo po katastrofi so zagrebške šole znova začele z delom. Tiste, ki niso bile poškodovane, in one, v katere se niso zatekli evakuiranci (takih je bilo dve tretjini), so začele z delom že 29. oktobra. Sedaj hitijo, da bi prebivalstvo čimprej preselili iz šol drugam, tako da bodo za- teto, pedagoško akademijo, štu- pravljali za poplavljence topel dentske domove, delavsko vseučilišče in 21 športnih objektov. Najbolj so bili poškodovani šolski objekti na območju občin Trešnjevka in Trnje..V novi šoli »Kata Dumbovič« je veda dosegla višino 1.25 m in povsem uničila prizemlje, kjer so bile delavnice, praktikumi in kabineti, šolska kuhinja in lepo opremljena knjižnica s čitalnico. Škodo ocenjujejo . na sto milijonov dinarjev. V veliki moderni stavbi VIII. gimnazije je voda uničila centralno kurjavo, električne in vodovodne naprave, glasbeno dvorano, prav tako pa je uničen tudi učni center mestnega zavoda za šolstvo. Škoda: 45 milijonov din. V osnovni šoli »Nikola Demo-nja« je uničena delavnica, pa tudi fizikalni kabinet. Škoda: 40 milijonov din itd. Veliko škode je v študentskih domovih. Tisoč študentov je ostalo brez strehe, v šolah ni več prostora za 13,000 učencev. Po prvih ocenah je škode, ki jo je povzročila voda na šolskih objektih, predšolskih ustanovah in domovih za 2 milijardi dinarjev. Tudi tiste šole, ki jih poplava ni prizadela, so v teh dneh spremenile svojo podobo. Tako je 25 poskrbeli za prehrano in vzposta- čeli z . delom v vseh šolah. Še ta mesec bodo popravili manj poškodovana poslopja, deset šol pa bo začelo s poukom čez mesec dni. Učenci teh šol bodo začasno obiskovali šole v občinah Center ali jMedveščak,. pa čeprav v tretji vili zvezo z občinskimi šlabi in z RK ter Intervenirali zaradi obleke. V šolskili kuhinjah so pri- čaj in prigrizek, bili pa so jim tudi v veliko moralno oporo. V šolah, kamor je vdirala vo- izmeni. Nekajeri od njih obisku- da, so mnogi učitelji in dijaki pomagali reševati inventar in v vedrih nosili vodo iz prostorov. Razstava »Zgodovinski razvoj živih bitij« Na II. osnovni šoli Alojza Kebeta v Šentvidu v Ljubljani so uredili; razstavo »Zgodovinski razvoj žfvih bitij«; pripravil jo je Prirodoslovni muzej Slovenije. Učenci so si na razstavi ogledali vrsto slik, ki so ponazarjale dokaze za razvojni nauk, za boljše razumevanje pa je bila na voljo knjižica, napisana . nalašč za to razstavo. Učenka Snežana Valda nam je pisala o razstavi tole: »Ta razstava je za nas veliko pomenila, saj nam je bila dopolnilo k našemu učenju. Marsikomu se ob njej snov ni zdela več tako suhoparna kot ob samem učenju iz knjige. Na slikah so bili vsi dokazi — iz paleontologije, ekologije idr. lepo ponazorjeni, tako da je bilo vsakemu vse lahko razumljivo.« jejo svoje šole, čeprav so se preselili v druge občine i— zaradi poškodovanih domov. Predvidevajo, da bodo nekaj osnovnošolskih otrok preselili v primorska mesta. tričnih strojev. Za njim so ustanovili še oddelek za matematiko in uporabno fiziko z laboratorijem za fiziko, laboratorij za kemijo. posebno pozornost pa so posvetili oddelku za termično izobraževanje, saj so bile osnovne šole z uvedbo tega predmeta^ko-raj brez strokovnih učiteljev. Zanimivo je, da so svojim študentom razen ozke strokovnosti skušali dati tudi čimveč znanja s področja kulture, pedagogike in psihologije, kor je dobremu vzgojitelju vsestransko potrebno. Zato so na šoli uvedli psihološki prak-. tikum ter seminar estetske kulture, poseben poudarek pa so dali tudi pedagoškemu centru. Razen tega so razvili pestro založniško dejavnost: izdajajo svoj zbornik in časopis, v katerih obravnavajo najrazličnejša vprašanja s področja, strokovnega izobraževanja. Hkrati pa izdajajo vsa skripta, prevode raznih strokovnih del, dokumentacijsko gradivo, da bi tako vsaj delno krili pomanjkanje tovrstne • strokovne literature. Tak razmah dejavnosti je sprožil misel in hkrati tudi potrebo po šoli, ki bo dajala visoke strokovnjake. Vedno pogostejši so bili razni industrijski centri, ljudske in delavske univerze, večerne strokovne šole in druge podobne oblike izobraževanja strokovnih kadrov v vseh stopnjah strokovnosti. Vedno znova pa se je pojavljalo vprašanje, kje so potrebni vzgojni kadri. Tako so 9. aprila 1962 v Saboru LR Hrvatske soglasno sklenili ustanoviti Visoko industrijsko pedagoško šolo na Reki. Nova ustanova je prevzela dosedanje delo Višje strokovne pedagoške šole in del obveznosti Pedagoškega centra. Ivica Bozovičar razstave »Zgodovinski razvoj živih bitij« Iz drugih republik SRPSKA CUNJA ' EKSPERIMENTALNA DESETLETNA SOLA V AP Vojvodini proufiuieto prosvetni organi, kako bi podaljšali obvezno šolanje. V tem okviru so odprli dve eksperimentalni desetletni šoli. izmed katerih ie ena v Srp-ski Cmji. Le-ta je dala letos prvo generacijo učencev desetega razreda. ki bodo ostali v vasi. Ukvarjali se bodo s kmetijstvom, ostali pa bodo nadaljevali šolanje v odgovarjajočih razredih drugostopenjskih šol. Specifičnost desetletne šole je v tem. da daje že v sedmem in osmem razredu osnovno- znanje s področja kmetijstva. Taka usmeritev pride posebno do izraza v zadnjih dveh letih (v devetem in desetem razredu) čeprav je namenjen osnovni fond učnih ur razširitvi splošne izobrazbe. ZAGREB STALNA KONFERENCA SKUPNOSTI GIMNAZIJ JUGOSLAVIJE Na prvem sestanku predsednikov skupnosti gimnazij iz vseh republik, ki j'e bil prejšnji mesec v Zagrebu, je bila ustanovljena stalna konferenca skupnosti gimnazij Jugoslavije. Le-ta se bo izmenično sestajala v glavnih republiških središčih, v njenem okviru pa bo-do razpravljali o nadaljnji izdelavi koncepcij gimnazije in o njenem mestu v našem šolskem sistemu, o učnih načrtih in predmetnikih,- o učbenikih, izenačevanju sistema zaključnih in drugih izpitov, o vpisih v gimnazije itd. Pri obravnavanju teh vprašanj bo predsedstvo neve stalne konference sodelovalo z zveznim sekretariatom za kulturo in prosveto in jugoslovanskim zavodom za proučevanje šolskih in prosvetnih vprašanj. BEOGRAD 63 TISOČ NEPISMENIH Beograd je največji jugoslovanski šolski center, saj je na njegovem področju 158 osemletk, 15 gimnazij, 22 srednjih strokovnih šol. 17 šolskih centrov, 19 centrov za strokovno izobraževanje v delovnih organizacijah itd. Po zadnjih podatkih je bilo v vseh beograjskih šo* lah 3.265 učiteljev. V tem mestu je 3682 oddelkov osnovnih šol, cd teh jih je imelo v preteklem šolskem letu 200 še vedno pouk v tretji izmeni. Po popisu prebivalstva (1961. leta) je bilo v Beogradu okrog 63 tisoč nepismenih, starih nad 19 let, na ožjem mestnem področju pa 38 tisoč nepismenih. Zato je mnogo šol, ki skušajo s stalnim in sistematičnim delom zmanjšati število nepismenih, obenem pa skrbe za povečanje cenovne izobrazbe meščanov, posebno zaposlenih. V preteklem šolskem letu je oiskovalo šole za osnovno izobraževanje odraslih okrog 3500 učencev, delavske in ljudske univerze er šole za osnovno izobraževanje sdraslih pa so' vključile v redno ■snovno izobraževanje še 2000 nepismenih. Beograjske srednje šole sprejmejo vsako leto vse. ki končajo '■semletke (od 3 do* 4 tisoč dijakov ta leto). Število učencev v srednjih 'mlah nenehno rase, tako da pričakujejo. da bo čez dve leti doseglo 60 tisoč. St. 19 PROSVETNI DELAVEC Smernice za dopoljnjevanje in spreminjanje statutov v vzgojno-izobraževainih ustanovah Celodnevno bivanje, šolske malice in učbeniki Na osnovi analize statutov, ki *mo jo objavili tudi v »Prosvetnem delavcu«, je Republiški odbor Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije sklical posvetovanje z zastopniki vseh šol. katerih statute smo analizirali. Namen ppsvetovanja je bil kritično presoditi ugotovitve analize. Analizo statutov šol je obravnaval tudi kulturno-prosvetni zbor Skupščine SR Slovenije. Na obeh razpravah je prišlo do določenih ugotovitev in predlogov, ki jih želimo posredovati delovnim kolektivom šol z namenom, da jih upoštevajo pri nadaljnjem izpopolnjevanju samoupravnega sistema in pri dopol- lektiva izgubljajo zaupanje v samoupravni sistem. Prav tako je treba bolj skrbno in odgovorno urediti razmerja med matičnimi in podružničnimi šolami. Na najbolj primeren način je treba zagotoviti soodločanje članov iz oddaljenejših podružničnih šol. Ustrezno potrebam in možnostim posameznih podružnic je treba prepuščati določeno samostojnost delovnim skupnostim teh šol. Podružnične šole prav tako ne smejo biti z določili statuta iztrgane iz okolja, v katerem živijo in delajo. Zato je potrebno, da imajo oddaljenejše podružnične šole, poleg skupnega samoupravnega organa z matično šolo, še svoj organ, v katerem programiranje nalog in dejavnosti šole. Programiranje naj bo rezultat dela celotne delovne skupnosti. Na ta način bodo vsi člani kolektiva zainteresirani, da bo kvalitetni nivo programa prime- da statute prilagajajo že prej pri-pravljenim pravilnikom, kakor je danes primer v mnogih šolah. Pri ponovnem kritičnem pregledu statutarnih določil je treba posvetiti tudi več pozornosti med- Zadnji statistični podatki kažejo, da je v Sloveniji od vseh zaposlenih 37,7 odstotkov žena (v nekaterih občinah pa skoraj 50 %). zato je nujno, da se med drugim razširijo naloge vzgojno-izobraže- plačnih učbenikov za osnovno šolo. Učbeniki za prvi razred osnovne šole stanejo 740 din, za 2. razred 490, za 7. razred 3500 in za 8. razred 3260 din. V letošnjem šolskem letu so dobili brezplačne učbenike le učenci prvih in drugih in da bodo program dela tudi sebojnemu delovnemu razmerju, valnih ustanov. To velja posebno razredov na nekaterih 111 'act P1 1 cilll uc a b v-. ^ 11 -1 1 r-ool olr oi ll na vrt- 'TO nefanrvtr« na nrVl stnnTTIl .SO 13- . . , t • njevanju ter spreminjanju posa- pritegnejo neposredno zainteresi- ocjraža kvalitetno izvršili. To jim pa vsekakor daje pravico, da za svoje delo zahtevajo družbeno primerno vrednost. Pri tem ne gre za določanje obveznosti ustanovitelju v statutu šole, pač pa gre za -dosledno izvajanje ustavnih pravic delovnih skupnosti tudi v teh ustanovah. Način notranje delitve dohodka in osebnih dohodkov naj bo v statutih jasno'določen po načelih skrbnega gospodarjenja, ki naj se meznih določil v svojih statutih, rane predstavnike javnosti (sveti * staršev), kar bo lahko v veliko ne- Ze sprejete in potrjene statute posredno pomoč podružnici, je v mnogih primerih potrebno Iz nekaterih statutov je raz-spremeniti, dopolniti oziroma iz- vidno, da imajo šole številne or-boljšati, ker so v marsikateri gane (samoupravni in razni stro-vzgojno-izobraževalni ustanovi kovni). Preveč številni organi no-pojmovali statute kot formalnost, sijo v sebi nevarnost dvojnega ali šole. v materialnem razvoju v dvigu življenjske ravni načelu. javnosti, reelekciji na vodilnih delovnih mestih, pogojem za strokovno izpopolnjevanje in odgovornosti za neizpolnjevanje sklepov samoupravnih organov. * Razvoj družbenega samoupravljanja je proces, ki stremi k de-mokratičnejšim odnosom in tudi k večjim delovnim uspehom. Da bi to dosegli, je nujno osnovne samoupravne akte izpopolnjevati ter s tem usmerjati in pospeševati ta razvoj. S tem namenom predlagamo vsem delovnim skupnostim v za ustanove na prvi stopnji šolanja, ki morajo skrbeti ne le za vzgojno-izobraževalne naloge, temveč tudi za vzgojno-varstveno dejavnost. Velike družbene potrebe po varstvu (ki so obenem tudi značilen spremljevalec spreminjanja šolske mreže) niso očitne le v šolah v večjih središčih (zaradi precejšnjega števila zaposlenih mater), temveč tudi v vseh večjih osemletkah na deželi. Vzgojno-varstvena dejavnost v osnovnih Šolah pa se (kljub velikim potre- ki naj ustreže novim predpisom in ne kot samoupravni akt, ki lahko temeljito poseže v številna vprašanja delovnih skupnosti šol. Pomanjkljivosti v statutih, ki terjajo spremembe in dopolnitve, so predvsem v naslednjih vprašanjih: V statutih je očitno pomanjkljivo določen samoupravni mehanizem, pravice in dolžnosti posameznikov in posameznih organov. Glede tega ugotavljamo, da se večina statutov togo drži določil zakona o organih upravljanja v šolah in drugih vzgojno-izobraževainih zavodih, ki jih smiselno niso niti prilagodili razmeram in potrebam v svoji ustanovi. Osnovni nosilec samoupravnih pravic in dolžnosti na šoli je delovna skupnost. Zato je ustrezno temu treba razmejiti pravice in dolžnosti posameznih organov upravljanja. Ravnatelju in upravnemu odboru šole gredo predvsem dolžnosti in pravice, ki so določene z zakonskimi predpisi, in tiste dolžnosti in pravice, ki mu jih prepuščata svet šole ali delovna skupnost, upoštevajoč zahtevo, da se pri tem zagotovi kar najbolj uspešno delovanje šole in kar naj-večje sodelovanje slehernega člana delovne skupnosti. Prav zato pa je smotrno, da v večini šol, ker imajo te praviloma malo zaposlenih, opravlja delovna skupnost naloge sveta šole. Predstavniki javnosti naj sodelujejo neposredno na sestankih delovne skupnosti. Ignoriranje delovne skupnosti nj v skladu z osnovnimi principi samoupravljanja, še zlasti zato, ker taki. statuti mimo tega, da celotni delovni skupnosti ne prepuščajo nikakršnih pravic, ne navajajo niti oblik najbolj enostavnega sodelovanja med samoupravnim organom in celotnim kolektivom, kot so: konsultacije in informiranje o predlogih, o katerih bo odločal svet, in podobno. S tem. da je ' lektiv obveščen o že sprejetih jpih in postavljen Pred izvršeno dejstvo, člani ko- večkratnega delovanja ter lahko krnijo in ne razvijajo enotnega samoupravnega mehanizma na šoli. Zato naj bodo v statutih dovolj jasna določila, kakšna so pooblastila posameznih strokovnih in pomožnih organov. Določneje je treba razlikovati organe samoupravljanja in druge organe. Prav tako je treba v statutih več pozornosti posvetiti povezovanju in sodelovanju šole s širšo družbeno skupnostjo — starši in okoljem, v katerem živi in dela. Nekateri statuti so to vprašanje zelo formalno odpravili z roditeljskimi sestanki, kr pa so mnogokrat le obveščanje staršev o uspehih otrok. Kolektivi šol morajo delati na tem, da se sodelovanje s širšo družbeno skupnostjo in starši nenehno razvija in krepi, kar pa ni nekaj statičnega, zato je potrebno, da temu cilju prjmerno ustrezajo tudi določila v statutu. * Tisti del statutov, kjer obravnavajo materialno vprašanje, so še najmanj v skladu z družbenoekonomsko samostojnostjo vzgojno-izobraževainih ustanov. Se vedno so v glavnem prilagojeni stari administrativno-proračunski praksi, ki pa v nobenem primeru ne zagotavlja razvoja samoupravljanja in družbene samostojnosti tteh ustanov. Med osnovne pravice delovne skupnosti šole sodi tudi samostojno vrednotenje lastnega dela in položaja v družbi. Zato morajo statuti pri določanju o načinu formiranja dohodka šole izhajati iz Prvo srečanje z učenostjo; flanelograf je pri tem dobro pomagalo učencu članov delovne skupnosti in v ustrezni delitvi osebnega dohodka po vloženem delu. Vse to mora zagottfviti uspešno izvajanje smotrov in nalog' šole. Podrobna merila za delitev dohodka, način oblikovanja in uporabe skladov ter merila za delitev osebnih dohodkov naj ne bodo v statutih, ampak v ustreznih pravilnikih. Vsekakor je potrebno, da imajo šole poleg osnovnega samoupravnega akta še pravilnike, s katerimi podrobno urejujejo po- načela, da sklepajo šole za izva- samezna vprašanja. Vendar svetu- janje in financiranje svojih programov z ustanovitelji ustrezne pogodbe. Pri tem naj se vrednotenje dela prosvetnih delavcev odraža v vsaki občini tudi v gibanju osebnih dohodkov teh delavcev na ravni osebnih dohodkov strokovnjakov v gospodarstvu in drugih družbenih službah. Za tak sistem formiranja dohodka je bistvene važnosti skrbno jemo kolektivom, da ponovno proučijo, kateri- samoupravni akti so poleg statuta še potrebni, ker s številnimi pravilniki, ki niso ne-obhodno potrebni, samo razdrobijo samoupravne pravice in dolžnosti in ni neke celovite in smotrne rešitve. Prav tako je potrebno, da so pravilniki, poslovniki in drugi samoupravni akti izdelani na osnovi statuta in ne obratno, šolah, da ponovno oživijo ali na novo imenujejo statutarne komisije, ki bodo skrbno proučevale statutarna določila, upoštevajoč analizo in pripombe k sedanjim statutom. Naloga delovnih skupnosti oziroma samoupravnih organov je, da naneheno spremljajo razvoj ter po potrebi tudi spreminjajo in dopolnjujejo svoje samoupravne akte. Tiste delovne skupnosti, ki te potrebe ne čutijo in smatrajo, da so nalogo zaključile s sprejetjem statuta, prav gotovo ne morejo v korak z razvojem. S tem, da so morda tudi lepo formulirane statute sprejeli in zaklenili v predal, nikakor ne do-prinašajo k razvoju družbenega sistema na tem področju in v svoji ustanovi. Statuti naj bodo dokumenti, po katerih se uravnava vsakodnevna dejavnost ustanove ter življenje delovne skupnosti. RO sindikata družbenih dejavnosti Pogodbena razmerja med šolskim skladom in šolskim zavodom i Načela ustave in statuti šolskih zavodov ter pravila skladov so pravna osnova za pogodbe-ha razmerja med skladi in šolskimi zavodi. Bistvo pogodbenega razmerja i® .enakopravnost pogodbenih strank. Ta enakopravnost sloni ha samostojni samoupravnosti delovnih organizacij šolstva. Družbeni interes (v smislu Ustave) v šolstvu je vsebinsko določen in zakonskp urejen. Šo-ia kot delovna organizacija je vezana pa določen program na Podlagi zakona in na potrebe te-^eua, za katerega opravlja svojo dejavnost. Družbena skupnost Vodi računa o realizaciji program Iha> kar ima neposredne materi-a-‘ne posledice za šolski zavod. V vseh drugih razmerjih sta Pogodbeni stranki enakopravni ju obe dolžni upoštevati splošna družbena merila in načelo dobrega gospodarjenja. Zato ureja-s sklad in šola medsebojna razmerja s pogodbo. ^.Pogodba je obojestransko iz- II Vzorec pogodbe: a Podlagi člena . . . pravil a za šolstvo občinske skup-ine in člena^statuta '..................sole v ‘-i,,' ,...............skleneta sklad in šola POGODBO I ^ zagotovitvi in plačilu: '• osnovne dejavnosti razširjene dejavnosti šole za leto 1965 po delovnem programu in finančnem načrtu šole. (Delovni program in finančni načrt sta sestavni del pogodbe. V tem delu pogodbe se točno določi, katere in kakšen obseg dejavnosti se plača. Realnost programa strokovno presoja Zavod za prosvetno-pedageško službo v .......... .....) Šola....................se za- vezuje, da bo v delovnem programu navedene dejavnosti v celoti in kvalitetno izvršila za potrebe svojega okoliša in na način, določen v delovnem programu za posamezne dejavnosti. Upoštevajoč delovni program v celoti (delno) zagotovi sklad skupno ........ dinarjev. Stranki sporazumno določita ceno delovne ure na dinarjev ............., kar se plača sorazmerno z doseženo realizacijo. (Tu se ravnata stranki po načelu, da je obseg po zakonu predpisane dejavnosti sklad dolžan plačati v celoti, neobvezne dejavnosti pa po svojih možnostih.) (Pri tem obe pogodbeni stranki upoštevata merila za vrednotenje živega dela po načelu, da se izračuna višina cene po višini osebnih dohodkov istovrstnih profilov delavcev v drugih dejavnostih v komuni.) Strukturo sestavljajo finančnega naslednji načrta stroški (Specifikacija po sestavnih delih je potrebna zaradi odločitve glede amortizacije, OD, materialnih stroškov, skladov, razširjene reprodukcije itd., sprejete v komuni.) V Sklad za šolstvo se obvezuje, da bo financiral delovni program šole po dejavnostih mesečno Vnaprej; in poravnal vse obveznosti šoli do konca leta, za katerega je sklenjena pogodba. V zvezi z izvajanjem te pogodbe ima sklad pravico in dolžnost ugotavljati finančni uspeh šole. Zato šola omogoča skladu vpogled v svoje finančno poslova-nje. Stranki se sporazumeta, da opravlja potrebe sklada strokovni nadzor nad izvajalcem delovnega programa šole Zavod za prosvetno-pedagoški službo v ..................Zavod oceni izvršitev delovnega programa šole po kvaliteti in obsegu po sporazumu določenih naslednjih kazalcih: (Tu se stranki lahko sporazumno dogovorita bodisi za pre-miranje oziroma penaliziranje dobro oziroma slabše izvršenega programa.) VII Obe stranki imata možnosj zahtevati spremembo pogodbe v primeru, če se tekom leta delovni program in finančni načrt spremenita za več kot ... .0/o — glede na možnost šole in spremembe , v materialnih stroških zaradi povišanja cen. VIII Pogodbeni stranki se sporazumeta, da je v premoženjsko-prav- rega pa moramo nih sporih i,z te pogodbe pristojno Okrožno gospodarsko sodišče Ta pogodba velja za čas od .............. do . . . . (Možna je dolgoročna pogodba tudi za nedoločen čas s tem, da se obvezno spremene vsako leto nekateri elementi pogodbe — predvsem program in cene.) bam) ne more razviti, saj je znano, da je enoizmenski pouk osnovni pogoj za to. O tem pravi sedemletni perspektivni načrt, da se »v letu 1970 predvideva prehod z 1,8 izmene na eno izmeno in pol«. Dejstvo je, da če bi imeli že danes samo eno izmeno in pol, ne bi mogli povsem zadovoljiti družbenih potreb po vzgoj- „rizadet g otroka no-varštvenj delavnosti osnovnih ^ ^ šol. Ker bomo dosegli eno izmeno in pol šele v sedmih letih, pomeni, da ta perspektivni načrt sploh ni v skladu z družbenimi potre-bamk Milijarde za celodnevno bivanje? ■ Celodnevno bivanje učencev v šoli uvajajo postopoma in v raznih občinah različno. Za ilustracijo tega vprašanja smo izbrali 19 občin, ki imajo največji odstotek industrijskega prebivalstva in zaposlenih žena. Ko smo analizirali potrebe po vzgojno-varstveni dejavnosti, smo ugotovili, da obiskuje več kot 40 odstotkov otrok v teh občinah pouk v drugi izmeni. Ugotovili smo, da bi potrebovalo 19 občin 23 milijard 424 milijonov za to. da bi bili ustvarjeni pogoji za vzgojno-varstveno dejavnost,' t. j. za odpravo druge izmene, za to, da bi imeli potrebno število vzgojnega osebja itd. Samo za občino Ljubljana-Center bi potrebovali milijardo 36 milijonov. Mari-bor-Center 2 milijardi 820 milijonov, Celje 2 milijardi 24 milijonov. Ravne na Koroškem milijardo 282 milijonov. Velenje 924 milijonov, Piran 481 milijonov itd. Že te številke — pa tudi dejstvo, da ta analiza ne zajema niti tretjine občin — so zgovoren dokaz. kako velike so potrebe. Prehranjevalni centri za več šol Prav gotovo je nerešen tudi problem prehranjevanja mladine, čeprav ni tako očividen, saj ni pregleda o tem, kako se hranijo otroci. Podatki (da je v 1959. letu imelo malico v šolah 83 % učencev, v šol. letu 1962/63 pa le 73 %) ilustrirajo dejansko stanje, za kate-iskati vzrok predvsem v ekonomskih cenah malic. Odtlej, ko so ostale šole brez mednarodne pomoči, dobe za šolske malice le tista sredstva, ki so namenjena za osebne dohodke kuharic. Cene šolskih malic'so se povečale tudi za 100 in več odstotkov. Obenem z uvajanjem celodnevnega bivanja otrok pa bo treba poskrbeti (poleg malic) tudi topel obrok (kosilo). V neka- 'a pogodba . izvodih, sklad . . . izvodov. sestavljena v katerih prej-izvodov, šola (občdsna ocena posameznih dejavnosti, število opravljenih ur itd.) Njegove ugotovitve upošteva sklad pri končnem izplačilu pogodbenega zneska. Sledi datum in podpisi pooblaščencev za sklepanje pogodbe. (Ce ni šolskega sklada, je pogodbena stranka občinska skupščina.) (erih šolskih kuhinjah že pripravljajo kosila, vse šole pa si tega — razumljivo — ne morejo privoščiti. Lahko pričakujemo, da se bodo otroci marsikje odpovedali kosilu zaradi — previsokih cen. Več. ali manj sprejemljivo ceno bodo imeli ti obroki le, če jih bodo — posebno v večjih centrih — pripravljali v skupnih prehranjevalnih centrih — za več šol hkrati. Pol milijarde ca osnovnošolske učbenike V zadnjih letih je postalo posebej aktualno vprašanj^ brez- šolah — verjetno zato, ker je premalo sredstev. Učbeniki, ki jih potrebujejo učenci višjih razredov osn. šol, so mnogo dražji, zato bi bilo prav — če hočemo pomagati staršem — da bi najprej v teh razredih začeli deliti učbenike brezplačno. To res ne bi smel biti »problem«, če je potrebno za popolno brezplačno uvedbo učbenikov v slovenske osnovne šole pol milijarde din! Pred družbo se postavljajo nedvomno velike materialne potrebe, če hočemo, da bo šolstvo na zadovoljivi stopnji. O uresničitvi hitrejše in stabilnejše rasti materialne osnove šolstva pa velja poudariti to. na kar so opozorili že na seji predsedstva republiškega sveta ZSS — namreč, da je le-to možno le, če bodo začele vse družbeno-politične skupnosti, ki so neposredno odgovorne za to, kompleksne j e gledati na materialne potrebe šol in realneje vrednotiti njihovo delo. To pa bodo lahko dosegle ob pomoči (in na pobudo) delovnih kolektivov šol. Geza Čahuk Posebno šolstvo zadovoljuje le 28 odstotkov potreb (Nadaljevanje s 1. strani) ba trajanja tako imenovane kompletne habilitaciie razvojno prizadetega otrdka v posebni šoli ali zavodu. Povprečja so takale: za duševno nerazvitega otroka n. pr. 12Jet, za gluhega 13 let, za slepega 13 let, ja močno naglušnega 6 let, za hudo slabovidnega 5 let za fizično invalidnega, dolgotrajno bolnega in bolehnega 5 let, za vedenjsko in osebnostno motenega 3 leta itd. Zato je šolanje in vzgajanje razvojno od 3- do 6-krat dražje od zdravega. Zaradi tega seveda nastopajo težave pri določanju sredstev za osnovno dejavnost posebnih šol in zavodov, ker se tisti, ki ta sredstva določajo, pogosto vsega tega ne zavedajo. Do enakega nerazumevanja pride tudi takrat, kadar so v razpravi investicijska sredstva. Zato bi se morala pri določanju materialne baze za posebne šole jemati taka merila, ki veljajo za te šole, ne pa tista, ki veljajo za normalno osnovnošolsko populacijo. Pri financiranju posebnega osnovnega šolstva pa nastopa še en problem. Dejavnost nekaterih posebnih šol in zavodov, kot npr. zavod za slepo mladino, zavod za gluho mladino, zavod za invalidno mladino in zavodi za vedenjsko in osebnostno motene otroke, ne služi potrebam samo ene komune, pač pa potrebam vseh komun v republiki. Zaradi takega republiškega pomena okraji in občine, ki jih financirajo, nimajo pravega nteresa za njihov razvoj, niti sredstev, da bi mogli dotirati te zavode v zadostni meri. posebno zato, ko smo že omenili, ker so stroški šolanja dražji. Dosedanje analize in posvetovanja, ki so obravnavala to vprašanje, so prišla do sklenov, naj bi zavode posebnega šolstva, ki imajo republiški pomen, financirala republika oziroma sklad za šolstvo SRS. Z realizacijo tega stališča, ne bi rešili samo vprašanja financiranja osnovne dejavnosti in investiranja, dosegli bi tud; pogoj za enotno skrb in hitrejši razvoj teh ustanov, s čemer bi bilo zadoščeno 123. čl. ustave SRS, ki poleg visokega dvojezičnega in manjšinskega šolstva poverja skrb tudi za posebno šolstvo republiki. Kljub temu, da je mnogo ustanov posebnega šolstva še v povsem neprimernih prostorih in ponekod tudi z nemogočimi delovnimi pogoji, pa vendarle ne moremo mimo dejstva, da so trenutno v delu tudi večje investicije. Skoro dograjena sta diagnostični triažni. center v Novih Jaršah in zavod za invalidno mladino v Kamniku; v gradnji pa sta zavoda za gluho in slepo mladino. To predstavlja dvemilijardno družbeno investicijo, ki pa se bo gotovo bogato obrestovala. Vsekakor bo treba z investiranjem v posebno šolstvo intenzivno nadaljevati. Vojko Jagodič Za problematične - skrajni ukrep O delu mariborske vzgojne svetovalnice Uporaba kratkega filma v filmski vzgoji V Sloveniji imajo več vzgoj- osnovna šola z zahtevnim učnim do pravih agresij, ,pobegov od cialne delavce. Na predavanjih govorimo o filmski vzgoji oborožili s podatki o ustvarjaTcm, nih posvetovalnic. Najprej je bila programom ne more biti zanje doma, kraj in podobnih deliktov, so obravnavali teme o izjemnih pret>ral1 0 fllmu vso literaturo, ustanovljena mariborska (1952), šola »po njihovi meri«, posebno kar vse vpliva na slabšanje učnih oziroma teže vzgojljivih otrokih, “ = " " ^ rn” za njo ljubljanska in celjska, na- tedaj, če pouk ni dovolj indivi- uspehov. to pa so ustanovili še tri. Do dualiziran. Ce sodijo debilni ot- Posebno poglavje čustvenih in. meri v vzgoji ter o govornih ustanovitve svetovalnice v No- roči v posebne osnovne šole, po- nevrotičnih motenj predstavljajo motnjah otrok vem mestu menda še ni prišlo, tem je vprašanje, kateri vmesni enureze, ki so najpogosteje psi- prestopništvu. čeprav so potrebe po tovrstnih tip šolanja bi bil potreben za hogenega, izvora, večkrat pa so S področja svetovanja zakon- Projekcija ustanovah v industrijskih cen- izrazito podpovprečne šolarje, ki otrokov protest oziroma obramb- cem in mladim ljudem so obrav- traja v najboljšem primeru, če Vj” tr trih vedno večje. v redni šoli ne morejo dohajati ni mehanizem proti nezdravim navali 35 primerov različne vse- film predvajamo brez tednika ali J stališč Ho filma" Mariborska svetovalnica je v mentalno povprečnih razvitih mentalno-higiensicim razmeram v bine, medtem ko je logopedski kratkega filma, 90 minut. In sko- , ■[ obravnava Pa četudi pa preteklem šolskem letu opravlja- vrstnikov in se zato konča šo- družini in okolju. Proučevanje odsek do konca lanskega leta ob- raj vedno nam po projekciji pri- ravnaval 102 primera log^patov. manjkuje časa za pogovor o fil- 7n b^teHafS V dogovoru z zdravstvenim do- mu. Ce pa najdemo čas, so zopet , debato o celovečernem filmu, ki pravilni Tehnlkf^učenja,^ prTvi ** To poteka približno takole: celovečernega filma prebrali o ki nam je bila dosegljiva, bomo le primorani pogovor improvizirati, In čeprav je nujno, da je vodja debate spreten improvizator, mu takšna improvizacija škoduje. Improvizira lahko le po- la poleg glavne dejavnosti, tj. primerov psihodiagnostlke ter vzgojnega svetovanja in vodenja šolskih otrok in mladostnikov še vrsto dopolnilnih dejavnosti; Med njimi velja posebej omeniti svetovanje zakoncem in mladim ljudem, igralno oziroma delovno terapijo z najbolj prizadetimi otroki, preventivno delo s starši in vzgojitelji (zaradi popularizacije socialistične vzgoje in načel mentalne higiene), uvajanje otrok v pravilno tehniko učenja in končno še administrativno — računovodsko poslovanje zavoda. V glavnem sektorju dela so pregledali in obravnavali 406 vzgojnih primerov, od katerih je bilo 265 dečkov in 141 deklic. Po kronološki starosti je bilo 92 predšolskih in 284 šolskih otrok, 30 mladostnikov pa je bilo starih nad 16 let. Med predšolskimi otroki je bilo blizu 60 šolskih novincev, pri katerih je zavod ugotavljal njihovo zrelost za šolo. Prihodnie leto, ko bo izdelan skupinski test. ki ga pripravlja ljubljanski inštitut za psihologijo, bomo lahko ugotavljali šolsko zrelost pri večjem številu novincev, kot_ je bilo to mogoče doslej. Polovica primerov normalno inteligentnih Marsikateri nepoučeni starši menijo, da obravnava zavod le duševno zaostalo oziroma defektno mladino. Da temu ni tako, kaže pregled otrok glede na njihov inteligenčni kvocient. Med 406 primeri so bili diagnosticirani štirje mentalno nadpovprečni, 185 povprečnih, 120 podpovprečnih, 57 mejnih primerov, 38 debilnih otrok in 2 imbecilna. Iz katerih družin izhajajo ti lanje zanje v 5. ali 6. razredu, in zasledovanje po terapiji kaže, Precej težja je klasifikacija da je 50 °/o enuretikov nehalo otrok 00 motnjah. Te se namreč močiti, pri četrtini-je bil dosežen dogovoru mom in drugimi činitelji je bil dijaki tako utrujeni, da ne mo- ;‘;Xr,jri ‘debati ne "šm^ kolebati decembra 1963 odprt poseben rejo urediti svojih vbsov m se Lae 6Z ^o6nfmi eargumenti ga lahko center za korekcijo sluha in go- z običajnim žarom vključiti v . nrpnrjx,40 tokrat nima vora (v Tomšičevi ulici 13), za- pogovor. Tedaj odložimo pogovor ^av V Slu če L Ogovor tat vod pa mu je odstopil svojega ¥la maSika? no3 ^ po filmu- pa težko Izdelamo Sija8' korfcontrirala ° na^ enTm vega in novi vtisi tako ^zpodri- v kratkem premoru med projek- terapija Koncentriram na enem s čcnrav včeraišnie C1l° in Pogovorom čvrsto m si- S3 SkoSelStoi V™™- vod), posovora mora tata« up«: f ™ m”“i« » ”ek<“ fiI™- fftT&sisussrj ss. sssr atričnih pregledov. Zaradi pre- ^ ^ ^ ® P šele naslednjega dne, naletimo na zaposlenosti nevrologov oziroma dne. Za to .ie primoran po- t ž ^i sem jih omenila že psihiatrov v Mariboru, ni bilo rabiti precej časa m skup,na ne težave. Ki sem jm omenila mogoče v vzgojni svetovalnici ho- prinaša ^fna Pogovor o kratkem filmu, kjer med "njih ' Zato so omavljalf ne" rorki pravilo daP esteSko vrPe- ie vse zgoščeno, ni za dijake tako med njin. z,ato so opravljan nev- utrudljiv kot pogovor o celove- rološke in psihiatrične preglede d‘1 m udn l^tcrih černem. Lahko ga poglobimo in v ustrezni ambulanti splošne bol- etičnih problemov, do . katerih d.. k. 0(jicjej0 domov zadovoljni E NatrpiS^',,^ "£„***> »4. ;r- »■ ^ nju, pisanju in računanju (skup- raz' . , , , . na pravilno gledanje filmov in no 32-tim učencem različnih sta- In vendar se nam pri obdelavi jjm damo osnovno znanje, ki ga rosti), celovečernega filma zaradi po- potrebujejo za kritično presojo Omeniti je treba tudi. da je manjkanja časa to pogosto doga- fjimaj kj ga bodo gledali v do-zavod med ukrepi, poročili in do- ja- Ne spomnimo pa se, da bi za magem kinematografu, piši poslal 220 poročil šolam, 45 filmski pouk v šoli ah za delo pj-j tem pa nesmemo zaiti v posebni osnovni. šoli, 80 zdravni- v klubih, ki so vezani na omejen drugo skrajnost in celovečerni kom, 10 podjetjem, 13 centru za čas, lahko uporabljali tudi kratki f{jm p0lp0inoma izločiti iz film-korekcijo govora in sluha, 10 taj- film, ki nam omogoča, da pogj^- ske vzgoje, tj. pouka o filmu. Le ništvom za notranje zadeve in vor 0 določenem filmu zaokroži- g smot;rno uporabo enega in dru- še 20 drugih poročil s priporočili, mo- Delo s ^kratkim filmom je gega- v pravilnem razmerju ter mnenji in predlogi. Občinskim Poleg vsega še prav posebno mi- v fu-nkcionalnem zaporedju, bo- skupščinam je bilo predloženih kavno, saj skoraj v vseh proiz- mo dosegli lepe uspehe v film- 21 predlogov za oddajo otrok v vodnjah najdemo kratke filme, skovzgojnem delu. vzgajališče kot zadnjo, najustrez- kjer so mnogi ustvarjalci s so-nejšo rešitev. Zavod se namreč dobmm filmskim izrazom spre-, zaveda, da je to le skrajni uk- S0™*1 2. problemih današnjega JU. rep, čeprav so nekateri proble- človeka. Za utemeljitev te izjave matični učenci iz zelo težkih raz- zadostuje le bežen pogled v premer želeli ftimprej v -rejništvo i^^njo jugoslovanskega kratke-.1, v vzgajališče. Ker je §? Pogačnikova Sestra ah Mirjana Borčič Pri uri pravljic v Pionirski knjižnici: knjszmcarKa najprej puve zgodbo, nakar si otroci ogledajo ilustracije v knjigi ali celo . ----- . . mnogo strank, je delavcem na njeBov . T . „ . zavodu (čeprav sestavljajo kom- zaupno Sremčevi Ljudje na ko-pletni team) skorajda nemogoče lesih, Makavejeva Parada, znanstveno proučiti že zbrano ceve Zadusmce Zamnovicev Sele ne pojavljajo posamezno, ampak samo delen uspeh, medtem ko tvarino in temeljiteje spremljati sem začel rasti, nimi vu- v sklopih ali zvezah. V takih pri ostalih ni bilo opaziti izbolj- primere po obravnavi razen v konca in Mimice m se mnogi vzgojni"* primeri? N a" glavnem primerih se izloči glavna motnja sanja posebno izrazitih situacijah, ki "a^znfki prfmnSkovzgoj- JSUSSSSSS SSST 53* *•"” nem a.,„ a M5d.no. T, Kaa« neoooolnih in en primer’iz rej- zadovoljili z naslednjo kategori- teh je bilo 265 ali 65 “/o, medtem niških družin Nenocrerlnn na 7a- zacijo motenj: intelektivne mot- ko je bilo deklic 141 ali 35°/o. vod so se* obračali starši v Vi nje primerov), čustvene in Podobno razmerje je bilo tudi v primerih šole v 174-tih zdrav- vedenjske (128 primerov), nevro- prejšnjih letih, vendar ni rečeno, niki" v 35-tih občinske skupščine tične (125), organske (7), predpsi- da so ženski primeri preprostejši v 19-tdh, avdio-logopedski center hotična stanja (3), erotično sek- in nezamotani. - 26 ter tajništvo za notranje sualne^ motnje ,_(5), Pregledi^ šol- preventivno delo — enako pomembno Team se zaveda, da mora zadeve v 11 primerih. Skoro polovica pregledanih primerov je normalno inteligentnih, bili pa so razvojno moteni v različnih oblikah in stopnjah ske zrelosti (56), dislekcija in disgrafija (1), medtem ko so ostale motnje zajele 13 primerov. »PEDAGOŠKI. RAD« ŠT. 7-8 V dvojni številki časopisa za pedagoška in kulturno' prosvetna vprašanja »Pedagoški rad« je objavljen na - _ uvodnih straneh sestavek dr. Zlatka sam po Sebi celo vrsto, proble-Pregrada, ki govori o področju estet- mov kj jih moramo V filmski ske vzgoje. To je pravzaprav odlomek .. jit. za- iz uvodnega poglavja »Estetska vzgo- vzgoji obravnavati m Ki jm za VZD0rpdn0 , kurativn nr,tpkati tl. ja« za knjigo »Pedagogija«. ki jo je radi krajše projekcije tudi lahko vzporedno s Kurativo potekati tu napisaia skupina jugoslovanskih av- obdelamo. Slika je v pogovoru še najnovejši film Strogo drugi nam lahko postanejo naj-isk nem delu z mladino. Ti kratki ^ilmi nam tako po svoji vsebinski kot po oblikovni plati odpirajo široke možnosti za uspešno filmsko vzgojo. Vseskozi filmski, nov in pogumen prinaša kratki film že terjev in bo izšla prihodnje leto. živo prisotnai je še z naroi in V rubriki, odmerjeni didaktiki in pigj, pomen lahko iščemo kaj .X 11 l-J ■< T~ti tri 1 n in T\T J .... fektnih. Razumljivo, da Med vsemi motnjami so naj- di preventivno delo s starši in pogostejše emocialne, ki obsegajo šolniki. V ta namen je zavod pri- _________________ _________ razvitosti. Nad 50 "A obdelanih širok razpon od lažjih do težjih rejal v dogovoru s šolami peda- metodikCšezna^njafa "ž. Dtklič in M. 21,,K nn ^ r.rn i ri i i "Tudi film otrok je bolj ali manj oodpov- oblik (občasnega izostajanja od goške večere ta pedagoški teden zaTrtimoP lahkote enkrat, če nam prečnih oziroma ze memo de- pouka, slabe motivacije, pohajko- z izbranimi predavanji za starše, čemer naštevata devet priprav, kot ;e kai neia=no in če ie ostalo neredna vanja, lažnivosti in nemirnosti, učitelje, šolske zdravnike in so- ^ParmProupž“eJe”en^aatenr^| ^ptem’- kaj nezapaženega. Sploh pa je ze- . ^ Jjenosti šole, ocena lastnih sil in spo- lo koristno film po pogovoru še sobnosti itd. Avtorja tudi nadrobneje enkrat zavrteti. Tako ostane film razčlenita vsako' izmed priprav. ta vs6i kar Simo ob filmu govo. Eubriko Izmenjava mišljenj uvaja riIi v dijakovi zavesti mnogo članek Zlate Derossi, ki govori O’ in- ... y‘’ terprelaciji del pisateljice IvaneBrlič- Cilje. v. _ Mažuranič. Danka Paintner-šumak Tiifjn Drioravs za film IG lahko Revi i a »Pionir« nas je v pre- Isti avtor nas podrobno se- skemu živalskemu vrtu, skotila nam v prispevku učni lističi pri po- . ^ .7:^8 o čsc: teklem'letu presenetila z nena- znani s kokosovo palmo in tukaj pa sta se v Beogradu. anU ŠaTs oznani* da si 'ogledamo celovečerni film! vadno posebnostjo, katera je imamo priliko prikazati ucencem Prvo številko letošnjega »Pio- pred štirimi leti na kongresu moderne c*a bomo obravnavali, vsaj ria« smo fpzkn nričakovali Ni Sole v Avignonu. »Fiches autocorrec-______.__ x rro Koristen pripomoček za naravoslovce nirja« smo težko pričakovali. Ni enkrat, če ne dvakrat, preden ga nas razočarala. Eta Kunaver nam je avtorica tega sestavka praktično bomo predvajali dijakom. Najbolj Dejavnosti Pionirskega doma e V PIONIRSKI KNJIŽNICI bo 20. novembra otvoritev mednarodne razstave moderne ilustrirane otroške knjige, ki jo prirejata Pionirski dom in Mladinska knjiga v sodelovanju z International Youth Library, Associated Project of UNESCO. Razstavljene bodo knjige 25 držav z vsega sveta. « PSIHOLOGINJA prehitevalnega oddelka je začela raziskovati kritičnost otrok kot gledalcev filmov različnih vrst in kvalitet. • V LIKOVNEM ODDELKU so dobili novo peč za žganje keramike, ki je bila že dolgo nujno potrebna, saj bo zdaj lahko izredno veliko število otroških plastik dobilo svojo končno podobo. • RAZSTAVA STARA LJUBLJANA je bila v Ljubljani zaključena v soboto. Dosegla je izredno velik uspeh. Trenutno pripravljajo otvoritev v Kranju. 9 V GLASBENEM ODDELKU so avdicije za mladinski in otroški zbor; prijav je izredno veliko. « PRIREDITVENI ODDELEK pripravlja lične izkaznice za vse otroke in mladino, ki sodelujejo aktivno ali kot gledalci pri predstavah in drugih prireditvah Pionirskega doma. mladino zelo privlačila: to sta koristnost te rastline in uporab- bili naslovna in hrbtna stran, nost njenih plodov. __ ___ ^_______________________ __________ obe opremljeljeni z barvnimi sli- Amerikanski lešnik je prav je prikazala Japonsko — deželo preizkusila pri* pouku. Pravi, da je nogosto^ga gledamo prvič šel« kami različnih živali Znano je, tako opisan in res ga vsi naši vzhajajočega sonca. Gojenje riža vpra&kJSS- skupaj znjdmi. In čeprav smo se- da ima mladina — vsaj v pionir- ucenci poznajo, saj ga prav racu ln umetno izvedem riževi nasadi bmirana z vprašanji, primernimi za skih letih — rada živali — no, zobajo. Manj verjetno pa je, da predstavljajo primemo temo za konverzacijo), da učenci sami poišče- . , »iv Hf^BEZ17Z' „ N?-kaj dejstev v zvezi z brošuro privlačne. Prepričana sem, da če razvije pod zemljo. . vateljev. Prav tako bo pritegnila Vek d. Pavliči, “ki pojasnjujta kak- r4rQrjlvr) 73. OrOSlSVe UHSVS KSDUbllkC Poučen je spisek zelenjave, ki nag0 mladino vsebina članka Sen je odnos učencev do predmeta v-iiCUaiVVJ /»«• vjjiu. v ^ m. je kdo od predavateljev biologov _ _ . . ________________ __________ ________ poleg slike sem pa tja opisal Je nam kaže poleg branilnosti in Bernarda Grzimeka »Se 40 m do ^o ^bilvfren^oris^eikf! O ekološke navade in druge značil- uporabe tudi izraz in razširje- slonov«. Dr. Janez Matjašič piše: posledicah nekega anahronizma' v __________________ nosti recimo afriškega slona, kr- nost po svetu. Vsi vemo, da upo- »2iva bitia nas obdajajo vsepov- vzgoji otrok (M, Božičevič), študij dih, v kulturnih in prosvetnih dru- igric in drugega. Pilon ali arizonske sove rahliamn nri nas največ krom- . srbohrvatskega jezika na pedagoških štvih se mrzlično pripravljajo. Veliko prave v zadnjem volocnih hijen ali anzonsKe sove, rahljamo pri nas največ Krom socj.« akademijah (S. Težak) ter Organizaci- je težav, iskanja gradiva in igralcev, delo. ki ga je dov katera si tako prijetno skljuje pir in razne solate. Vendar sta Navedene članke lahko s pri-svoj domek v kaktusu saguaru - v svetovnem merilu v prehrani dom uporab!jamo, mnogo bodo da je imel hvaležne poslušalce, na prvem mestu soja in nz kot koristili ueiteljem pri razlagi in ki jih tokrat m bilo potrebno glavna hrana prebivalcev vzhod- kar .e najvažnejše; na tak nažin opozarjati na disciplino. Ce smo ne Azije kar je vsekakor zam- pritegnemo z lahkoto učence k sliko naravnali na epidiaskop in mlva ugotovitev . delu, v njih zbudimo zanimanje opisovali navade in okolje živali. Nadalje še lahko opozorimo za naravosiovje Na drugi strani v katerem ta zm, je bil učinek naše učence na proizvodnjo gor- nam nudij.0 primerno gradiv0, še večji. Nasa predavanja smo cice, katero izdeluje živilska m- katero lahkQ obravnavamo na popestrili, učenčevo znanje pa dustnja v Kamniku iz rastline prjrodoslovnih krožkihj povezano obogatili in razširili njegovo gorjušice, ki jo prav tam največ dpmonstraciiami splošno razgledanost o živalskem sejejo. Prepričana sem - čeprav ' svetu in predstavo o razširjenosti je to v Sloveniji — da jo le živalstva na kontinentih. _ redki poznajo. Pa ne samo zunanja oblika. Avtor je posvetil v »Pionir- ^m letu dokazala, da lahko zelo Za naravoslovce je bila med dru- |uje posebno meslo pesnica Vida Brest (s pravim imenom Majda Peterlin). Njene najrazličnejše pesmi in zgodbice so nastale v partizanih, ko je bila še skoraj otrok, in nekoliko pozneje o partizanskih časih. Poleg partizanskih pesmi piše mladinske pesmi in po njih jo otroci prav dobro poznajo. Vedno je živela med otroki, že kot partizanka in tudi po vojni. Med delom in dolžnostmi, ki jih je bila vajena od otroških let, so se ji misli strinjale v verze. Z znanjem in spoznanji vred jih je sipala v vsega lepega željna otroška ušesa. Pred vojno ni imela možnosti iti v šolo, pa tudi vojna ji je to pot zavrla. To je nadomestila po vojni in je danes učiteljica — torej res zopet med otroki. Njene pesmi in črtice najdete v Cicibanu, Pionirju, Pionirskem listu in v njenih znanih knjigah: Orehovo leto, Ptice in grm fin Mihčeve pesmi in še zbirka Pesmi. Višja stopnja: 8. decembra ob 14.05 10. decembra ob 8.55 TRM5PCBTM SREDSTVA - ŽELEZHICA Oddaja o železnici, ki je morala biti prestavljena na današnji dan, je druga iz cikla o prevoznih sredstvih in v njej bo govora o železnici nekako podobno, kot je bilo v prvi govora o ladjah, le da je ta sorazmerno še zanimivejša. Tudi to je pripravil ing. Tomaž Kalin, ki nas povede od »konjskih železnic« mimo Richarda Trevithicka in njegove kočije na parni pogon ter poznejše lokomotive do Georga Steph-ennsona. In njemu je posvečen dobršen del oddaje. Seveda je tudi govora o »Južni železnici« in tako boste lahko slišali celo ' del Prešernove pesmi. Pedagogom priporočamo, da si za to uro oskrbe zemljevid Evrope, ker bo učencem pri oddaji v veliko pomoč. I Nižja stopnja: 11. decembra ob 14.05 12. decembra ob 8.55 DROBNO PISEMCE POTUJE Zamislili smo si oddajo, ki naj bi malim šolarjem prav preprosto razložila, kako potuje pismo od od-pošiljatelja do naslovnika. Ta naš namen je z »drobnim pismom, ki potuje«, tudi dosežen. Avtorica Ela Peroci pa je vse zavila še v prikupno zgodbo, ta pa da oddaji dodaten, globlji smisel: pismo je lahko topla vez med srci in ljudmi. Kristina, majhna deklica, ki živi v gorski vasici, tudi ni še nikoli dobila pisma. Pač dobi oče časopis po pošti, mami piše včasih sestra iz mesta, teta Polona prejme sleherno leto zimsko razglednico, na kateri MLADINSKA RADIJSKA IGRA (vsako nedelj® ob 8.00) 6. decembra — Aleksander Marodič: JASTREBOV SIN (ponovitev) 13. decembra — Anton Ingolič: TAJNO DRUŠTVO P G C (ponovitev) 20. decembra — Aleksander Pooovič: KOT KRAGULJ-CKOV CINGLJANJE (prva izvedba) 27. decembra — Josip Ribičič: CENCEK IN DEDEK MRAZ (ponovitev) 31. decembra — popoldne VESELI TOBOGAN (javna otroška oddaja) Aleksander Marodič: MEDVED (prva izvedba) 1. januarja — Tone Pavček: Čudovito mesto NIGAGRAD (prva izvedba) 3. januarja — Jan Beran: DVA IN DVA JE SEDEM (ponovitev) 10. januarja — Darinka Kovačič: LEDENA POT (ponovitev) 17. januarja — Dušica Manojlovič: ŠESTI RAZRED (prva izvedba) 24. januarja — Kristina Brenkova: MODRA VRTNICA ZA PRINCESKO (ponovitev) 31. januarja — Brane Dolinar: ROTACIJA (ponovitev) STOG SNEGA V ZASNEŽENEM GOZDU Srednja stopnja: 2. decembra ob 14.05 ŽALOSTNO LITO 1212 To je oddaja, ki lahko služi za ilustracijo med zgodovinskim poukom, ko boste obravnavali dobo, ko si je rimska Cerkev pričela ustvarjati poleg duhovne tudi svetovno oblast in je uporabljala za to vsa sredstva. Papežu-naj bi bili podložni ■vsi vladarji kot vazali. Osvobajali so z vojskami svet pred neverniki. Predvsem hočejo osvoboditi »svete kraje« v Palestini in še posebej Kristusov grob v Jeruzalemu iz rok muslimanov. Križarske vojske (vojaki imajo znak križ) trajajo od začetka XI. do druge polovice XII. stoletja. Med vsemi drugimi pohodi je bil Višja stopnja: SM JBIimj EM& ADAMIČ Emil Adamič je živel v takem času, da je bil z. drugimi glasbenimi ustvarjalci svoje generacije vrstnik Cankarja, Župančiča, Ketteja, Murna pa tudi sodobnik impresionistov Jakopiča, Jame in Groharja. Glas-beniška generacija zanimivega časa je bila v bistvu pred enakimi nalogami, kakor so jih morali reševati v slovenski kulturi literarni modernisti in . impresionistični slikarji; imela je enako poslanstvo, kakor so ga izpolnjevali oni, oblikovala je ideološki obraz tistega obdobja in Nižja stopnja: NARIŠIMO ZGODBICO Tudi letos smo uvrstili v program RS za nižjo stopnjo nekaj oddaj, ki zahtevajo sodelovanje mladih poslušalcev; to so bodisi glasbene,bodisi ugankarske oddaje, a nekaj jih je povezanih z risanjem. Otroci si narišejo slikanico, se pravi, zgodbo, ki jo slišijo, ilustrirajo. Sočasnost poslušanja in risanja bi bila gobovo prezahtevna, razvleklo bi se podajanje zgodbe in njena vsebina bi se dokaj razblinila. Zato si bodo otroci najprej narisali sličice, po napotkih seveda, ki so s tekstom smiselno povezani, ob sličicah bodo potem sledili zgodbi sami. Tokrat bodo poslušali in ilustrirali zgodbo o malem tigru in dečku Tomu — kako je Tom našel tigrčka v grmu pred svojo hišo in ga napo- gotovo najbolj tragičen pohod (1212. leta), ki naj bi osvobodil Kristusov grob. Nekaj jih je prišlo v Marseille, tu pa so jih trgovci s sužnji vabili na svoje ladje in jih v Egiptu prodali; drugi so pomrli od gladu in mraza. Prav ta križarska vojska otrokj je v oddaji Žalostno leto 1212 prikazana v lahkotno pripovedovani zgodbi. Takšna lahko poživi zgodovinski pouk in zbudi otroku danta-zijo in moč predstave, ki je gotovo važna pri sicer bolj suho spominskem kopičenju zgodovinskih dejstev. 3. decembra ob 8.55 posredno tudi poznejših obdobij z našim vred. Med glasbeniki — vsaj dva sta si enakovredna Emil Adamič in Anton Lajovic — je prav Emil Adamič s svojim delom najbližji ljudstvu in tudi mladini najlaže razumljiv, saj je' bil učitelj in je veliko najboljših sposobnosti posvetil prav mladinski glasbi. Kdor bi si želel podrobneje ukvarjati z Adamičevim življenjem in delom, ga opozarjamo predvsem na monografijo L. M. Škerjanca; Emil Adamič. 4. decembra ob 14.05 5. decembra ob 8.55 jil z mlekom — kako sta postala prijatelja — kako sta na prigovarjanje ravnatelja živalskega vrta skupaj odpotovala v veliko mesto, da bi si tigrčka ogledali lahko vsi otroci — kako sta šla v šolo, da bi se naučila šteti, ker ju je motilo, da nista znala prešteti živali v živalskem vrtu, toda učiteljica je sprejela v šolo samo Toma — kake je tigriča izpred šole z metlo spodil šolski sluga — kako ga je našel paznik, ko se je potikal po parku, in ga odgnal k teti Rezi, da bi ugotovila, kdo sploh je — kako je teta Reza kar bolj verjela, da ima pred seboj rumenega mačka — a kako je nazadnje po sliki na plakatu vendarle ugotovila, da je tiger res tiger, ga odpeljala v živalski vrt in piše z zlatimi črkami »Srečno novo »-PuSitjam ti pozdrave in rdečo vrt- dvoma. Vgravirane risbe so namreč leto!« Mali Kristini se je zdelo, da nico —r Dušan«. predstavljale živali, med ostalimi ne pozna nikogar, ki bi ji lahko pi- Naslednjega jutra je pismonoša mamute, ki so že pred tisočletji iz-sal. Pa /e vendarle poznala nekoga osrečil Kristino s prvim pismom. Ko ginili iz Evrope ali pa izumrli. Bilo ! — Dušana iz mesta. Poleti je bil Du- sta ga z mamo prebrali, sta seve je jasno, da je bil človek, ki je za-! šan v hribih na izletu. Takrat mu iskali rdečo vrtnico. Ni je bilo. rezal te podobe v kost ali kamen, je mala Kristina postregla z latvico Končno jo je Kristina odkrila — na sodobnik mamuta. Ob koncu pretek- hodi v šolo — in ga sklenil takole: znamki. Izrezala jo je in nalepila lega stoletja so se take najdbe ponavljale in število nahajališč te kul- mleka. Tega doživetja se je Dušan spom- na sredo šipe svojega okenca, da nil, ko je mestne ulice pokril prvi je videla rdečo vrtnico, kadarkoli je ture gre danes v stotine. Pri vseh sneg in s.e je ozrl proti hribom. Skle- v tej zimi pogledala v dolino, kjer najdbah pa je takrat šlo za spome- nil je, da bo mali Kristini pisal. V živi Dušan. nike materialne kulture, torej za trgovini je kupil majhno belo pismo, Poleg prikupne, tople zgodbice uporabne predmete, le včasih pa tu-napisal ga je iepo, s tiskanimi črka- bodo otroci zvedeli najnujnejše o di za majne kipee ali podobe živali, mi, da bo Kristina morda sama pre- tem, kako je treba pismo napisati, vrezane v slonovo kost ali v kamen, brala kakšno besedo, čeprav še ne ga opremiti pa tudi o tem, kako Za veliko slikarstvo podzemeljskih vse lahko potuje pismo po svetu, jam takrat še nihče ni vedel. Šele leta 1879 so po naključju odkrili 15. decembra ob 8.55 vh°d podzemeljsko jamo na po- 16. decembra ob 14.05 sestvu španskega plemiča De Sau- tuole. Lastnik je poklical arheologa Villanovo, da bi skupaj pregledala in objavila odkritje. Srednja stopnja: SVET ONKMJ MORE V našem, že kar bogatem obsegu Nato okolica Sobote, svet do oddaj Naši kraji in ljudje, bomo to Gradu oziroma nekdanje Gornje . Vendar pa le-to ni vzbudilo no-pot spoznali še en del Slovenije: Lendave, nekaj kilometrov nad Gra- '3ene V60!6 pozornosti, pac pa precej Svet onkraj Mure. ’ . . - . . . »Motorni vlak iz Ljubljane v dom je državna tromeja: tu se vsak zasmehovanja Umetnost danes tako slavne Altamire — ze odkrita — je -------------— — « dan srečujejo jugoslovanski, avstrij- ,, , , ..... Mursko Soboto je danes najhitrejša ski in madžarski graničarji. V bli- znoy® Padla v pozabo, ker mhce ni zveza slovenskega političnega, go- žini tromeje je: Srebrni breg. naj- da le “f0 stara, m je uce- spodarskega in kulturnega središča višja vzpetina v Prekmurju (404 m). ,1 ,ni,so. vzel1 .res.no- kjele kakih s svetom na levem bregu Mure, Najbolj severna prekmurska in ?Vai!Sft let P,OZn.e:lf Je drySemu ^r-Prekmurjem. Motorka pripelje do- obenem jugoslovanska vas so Bu- "eo'c,i=,J uspelo dokazati starost slik mačina. turista ali potnika na služ- dinci. Marsikati šolar je prišel na v jami de la M°uthe. benem potovanju v te kraje v dob- majski izlet na Goričko, v Gornje Avtor naše oddaje je ustvarjal- rih štirih urah« Petrovče, kjer so plantaže breskev nemu dejanju paleolitskega umetni- Tako piše avtor in tako bomo na in lepo urejen turistični dom. ka in zanosu obeh mož. ki sta od- svojem potovanju prišli v Mursko Slišali boste še pesem Marko krila Altamiro, postavil nasproti Soboto, največje naselje na levem skače in pa prekmursko govorico, da puhloglave znanstvene avtoritete«, bregu Mure. Spoznali se bomo z nje- vam bo podoba sveta onkraj Mure učenjaka brez sence ustvarjalne mi-govim današnjim življenjem in nje- zaživela. Oddajo nam je napisal sIi in fantazije. Zaradi njih je mo-govo pisano zgodovino. Branko Šomen. rala Altamira v pozabo. V njihovem dejanju odkriva iste človeške nagi-be, ki so v preteklosti in v vseh lo. decembra ob 14.95 prejšnjih-'vojnah privedli do uniče-17. decembra ob 8.55 vanja umetnin — najpomembnejših prič človeške ustvarjalnosti v pre-teklosti, ki so hkrati tudi pobude Kazrmsljajocega ^človeka prevza- raziskavanju v dolini Vezere nale- človeku prihodnosti. V tej smeri je me čudno občutje, če se skloni nad teli na primerke podobne umetno- mogoče najbolj učinkovito uporabiti prepad dve sto peddesetih ali tri sti, toda tokrat o starosti ni bilo vzgomo vrednost oddaje stotih temnih stoletij — toliko so .Višja stopnja : UMETNIK LEDENE BOBE namreč stara najstarejša dela človekovega upodabljajočega snovanja — da bi odkril, kakšna je tista neznana sila, ki je gnala poldivjega lovca — umetnika iz starejše kamene dobe, cia je na steni svoje pečine upodobil čredo živali, ki jih je sicer vsak c an videl na lovu, na svojem več ali manj edinem opravilu. Bržkone bo za vedno ostala skrivnost, kakšnemu namenu so služile risbe in freske, najdene v temnih hodnikih in dvoranah podzemeljskih jam v Južni Franciji in v Španiji. Znanosti se bo bržkone morala zadovoljiti z domnevo, da so te uoodiobitve služile pri skrivnostnih obredih in čarovnijah paleolitskega človeka. O ‘eh slikah govori oddaja Umetnik ledene dobe. Njen avtor se ne ukvarja z vprašanjem, kakšnemu namenu so služile paleolitske slike, pač pa s tenkim posluhom za psihologijo umetniškega ustvarjanja pričara pred poslušalce mladega mladega umetnika iz rodu lovcev na bizone. V dveh daljših odlomkih govori o n tam, 'Nekakšen okvir obeh omenjenih prizorov pa so dogodki ob odkritju ene največjih paleolitskih fresk v Altamiri, v jami na severozahodni španski obali. K temu ne bo odveč še nekaj podatkov iz zgodovine odkritij paleolitske umetnosti: Že leta 1834 so odkrili v jami de Chaffand živalsko kost, okrašeno z dvemi, vanjo vrezanimi živalmi. Ta najdba pa ni vzbudila nobene pozornosti. čeprav je bila videti zelo stara. Ko so jo označili kot »keltsko«, je bila kmalu pozabljena. Šele čez trideset let so pri arheološkem Dedek (Jftznez 3/fene ) tesp/o, x občutkom Janez Bitenc 1. Da-vi za. — na-na po _ be-hi Je sneg, 2. fSo-se i-- grač in s/a-sčic za ce/ v tak , pojavoma, pohi- J. travnike, po/Ja, do — //- ne in breg.Jn ze dedek 2. da! je o— trakompndjazen mo _ žak■ Zdaj peje ga. te vaj 1. Ur a z zajprege! vsa—m ko— njičke je ir j pa Bajd v našo vas. 2. pot kot veter na —prej, po svetu,b/-ez mej, na jug in na vzbod Nižja stopnja: 18. decembra ob 14.05 19. decembra ob 8.55 POJTE Z NEMI (DEDEK MMZ) Ni veliko pesmi, ki pojo o dedku Mrazu. Tistih nekaj pa, ki jih' najdemo v naši otroški glasbeni literaturi, so pa že tolikokrat prepete, da niso več zanimive, niti privlačne. Z novo pesmico o dedku Mrazu, ki ji je prispeval besedilo in melodijo Janez Bitenc, želimo ugoditi vsem. ki pripravljajo praznovanje dedka Mraza 22. decembra ob 8.55 2:?. decembra ob 14.05 Srednja stopnja: GIBAJOČI BE m MIRUJOČI TEiFSI V lanskem programu smo imeli Ijali tiste pojave v naši najbližji oddajo: Kaj drži jadralno Ittalo v okolici, mimo katerih navadno gre-zraku? rno in jih ne opazimo. Zvedeli smo šli smo skozi zrak, ozirali smo se nekaj osnovnih pojmov o zraku in s pozornostjo okoli sebe in ugotav- o gibanju zraka. V pripravljeni oddaji »Gibajoča se in mirujoča telesa« bi se prav tako ozirali po svoji najbližji okolici in opazovali vsakdanje pojave. Opazovali bomo telesa, ki mirujejo, in telesa, ki se gibljejo. Vsebina razgovora med sinom in očetom bi bila v zelo zgoščeni obliki naslednja misel: «. Vsako telo ostaja v svojem stanju mirovanja ali premočrtnega gibanja, če nanj ne deluje nobena si- : la Brž ko začne na neko telo delovati stalna sila. ves čas enaka sila, se bo telo gibalo enakomerno pospešeno; to pomeni, telesu se bo vsako sekundo enako spremenila hitrost. V tako zgoščeni obliki je videti oddaja kar malo težka za srednjo stopnjo, vendar pridemo do navedenih osnovnih misli o gibanju in mirovanju teles s pomočjo sproščenega razgovora na sprehodu ob konkretnih vsakdanjih dogodkih. Če bodo šolarji na oddajo nekoliko pripravljeni, jo bodo gotovo dojeli in osvojili. Tekst za oddajo nam je napisal ing. Franc Žerdin. Višja stopnja: 22. decembra ob 14.05 24. decembra ob 8 55 0 SLOVENSKI KNJIŽEVNOSTI PO ZADNJI VOJNI I Učitellji slovenščine sami dobro poznajo težave, s katerimi se srečujejo, ko morajo osemletkarjem razlagati pogosto zapletene in , za osemletkarjevo dojemljivost ponaj-več nedosegljive pojave iz zgodovine književnosti. Da je mera polna, so ta vprašanja največkrat tem manj razumljiva, kolikor pomembnejša so. Zato se radi pri pouku tudi izognemu novejši književnosti, ki je še vsa v vrenju in o njej tudi še ni toliko zaneslijivih in urejenih sodb. kakor za našo književno klasiko. S pričujočim ciklom oddaj je avtor skušal dogodke in značilnosti iz razvoja slovenske književnosti po zadnji vojni prestaviti oziroma poenostaviti na ustrezno raven. Prva oddaja govori o zmotnih pogledih pri tistih, ki menijo, da se slovenska književnost pri Cankarju neha; pove. koliko knjig je že pri nas po vojni izšlo, in na nekaj primerih — dveh pesmih in enem proznem odlomku — razloži, kakšne so bile nekatere značilnosti slovenske književnosti takoj po vojni. Nižja stopnja: 25. decembra ob 14.05 26. decembra ob 8.05 VELIKI IN MILI FILIP Vse je v tem času v znamenju in pričakovanju dedka Mraza — pa se zato naša zadnja oddaja v starem letu temu ne bo izneverila. Dva fantiča sta v zgodbi osrednji osebi. Sošolca sta, prijatelja, obema je ime Filip, le postave ste različne — zato pravijo enemu Veliki, drugemu Mali. Velikemu ne manika doma ničesar, a so njegove že! ta kljub temu še zmerom velike: hkrati pa ima fant čudno nagnjenje, da namreč rad kaj »sune«, bodisi za šalo, bodisi. ker mu je všeč. Mali živi na-sorotno v dokaj slabih razmerah, na "e vendarle fant skromnih želja, hkrati pa širokega srca; tudi Veli-kerfm kar brž odpusti, če mu kakšno zagode. Gd dedka Mraza si prosi Veliki harmoniko, teko pravo, veliko. To bi si pač želel tudi Mali, a si prosi Stran 3 čevljev, ker jih potrebuje. In res jih najde na mi/.i — lepe, rumene, tople že na starega leta dan zjutraj. Trdno je prepričan, da so od dedka Mraza. Prav ti čevlji pa postanejo »usodni« za oba prijatelja. Filip Veliki se namreč spet enkrat ne more upreti svojemu nagnjenju. Na tihem izmakne Malemu njegove nove čevlje in mu pusti svoje. A glej, ti vodijo Malega po poti, ki vodi k uresničenju želja njihovega pravega lastnika — Filipa Velikega. Filipa Malega zanesejo v dvorano, kjer deli dedek Mraz otrokom darove. Na lepem je naj večji zavoj med velikimi namenjen Malemu in v njem je harmonika — taka prava, velika. Veselo si gode Mali, ko se vrača domov in razdaja spotoma svojo srečo vsem, ki jih srečuje. Pred domačimi vrati pa naleti na Velikega — vsega žalostnega, a tudi skesanega. Pobotata se in tokrat Veliki Malemu trdno obljubi, da bo poslej s silo odganjal vse, kar bo tako ali drugače hotelo zlesti k njemu. Srednja stopnja: 29. decembra ob 8.55 30 .decembra ob 14.05 MIJDI UMETMfl MJBIM POSLUŠALCEM Iz naslova vidimo, da' bodo izvajalci v tej oddaji, sami mladi umetniki,' instrumentalni solisti in pevci. Ti bodo pokazali sadove svojega prizadevnega dela. Takšnih mladih umetnikov, ki jim glasba pomeni vir notranjega zadovoljstva, prijetno sprostitev in užitek je več, kot. mi mislimo. Na vsaki glasbeni šoli jih najdemo med pianisti, violinisti, pihalci, harmonikarji in drugimi instrumentalisti. Ker želimo, da bi tudi otroci pri sprejemnikih spoznali njihovo delo, smo povabili mlade umetnike v naš veliki studio, kjer nam bodo zapeli in zaigrali za zadovoljen konec starega in veder začetek novega leta. Mladi poslušalci, pa naj pod vodstvom vzgojiteljev pozorno spremljajo naš spored, po končani oddaji, pa nam naj sporoče svoje vtise: katera od izvajanih skladb jim je bila najbolj všeč in kateri izvajalec je najbolj dovršeno zaigral svojo skladbo. Pisma pošiljajte na naslov: Radijska šola za srednjo stopnjo — RTV Ljubljana, Ljubljana, Tavčarjeva 17. Višja stopnja: 29. decembra ob 14.05 PETER IN VOLK Podobno kakor Benjamin Britten z Vodnikom po orkestru za mlade ljudi nas popelje v čudovit svet glasbe tudi skladatelj Sergej Prokofjev. Oba skladatelja sta pri komponiranju za otroke imela pred seboj le en namen: pomagati mlademu človeku, da najde pot do razumevanja glasbene govorice. Če je to uspelo Benjaminu Brittnu v delu Vodnik po orkerstru z.a mlade ljudi, je Sergej Prokofjev dosegel to drugače, po poti, ki je marsikomu celo bližja. Kako? Napisal je glasbeno pravljico, prikupno skladbo za orkester in recitatorja z naslovom Peter ip volk. Zanimivo je. da je besedilo za skladbico napisal skladatelj sam. Sergej Prokofjev pa s partituro Petra in volka ni izoblikoval le prijetno zgodbo, temveč bo marsikoga naučil poslušati in spoznavati posamezne instrumente, ki so sestavni deli orkestra in obenem glasbene govorice. Junake, ki nastopajo v pripovedki, je skladatelj naslikal z različ- nimi motivi in instrumenti. Ptico je predstavil s flavto, račko z oboo, mačko s klarinetom, dedka s fagotom, volka s tremi rogovi, strele iz puške s tolkali, glavnega junaka Petra pa z godalnim kvartetom. Nižja stopnja: 8. januarja ob 14.05 9. januarja ob 8.55 KRALJ MATJAŽ SE ZARIVA Oddaja s tem malce nenavadnim naslovom bo na sporedu kot prva v novem letu in bo torej deležna še tistega prazničnega ozračja novoletnih praznikov. Namenjena bo predvsem zabavi, ki je kanec pouka ne bo zagrenil: Kralj Matjaž namreč ni Kralj Matjaž izpod gore Pece, ampak čisto navaden, preprost fantek Matjažek, ki ima eno samo željo — biti kdaj pa kdaj Kralj Matjaž. Ta njegova želja pa ne naleti na razumevanje pri njegovih sošolcih, in tako se stvar zaplete. Razplete pa se nekega dne, ko je Matjažek s prijatelji pri sošolki Barbki na zabavi. Barbkina mamica jih vse skupaj prepriča, da bi bilo lepo in prav, ko bi Matjažku tu pa tam le dopustili biti Kralj Matjaž, Sošolci se vdajo 'in spoznajo: človeku je pravzaprav potrebno zelo malo, da je lahko srečen. Nižja stopnja: 15. januarja ob 14.05 16. januarja ob 8.55 STO« SNEGA ¥ ZASNEŽENEM GOZDU Srednja stopnja: 5. januarja ob 8.55 6. januarja ob 14.05 GROBOVI IN BOGOVI Na naši stopnji radijske |ole še ne moremo govoriti otroku strogo zgodovinsko o naših krajih in ljudeh. lahko pa jim vendarle zelo preprosto pripovedujemo stare zgodbe, iz katerih se jim počasi odpira pogled v preteklost. Tako bi radi v oddaji Grobovi in bogovi šolarjem v 4. in 5. razredu osemletke najbolj preprosto pojasnili nekaj pojmov iz arheologije in etnografije. Izhajali bi iz najdb v starih grobovih. ki so nudili arheologom možnost objavljati podobe iz življenja v pradavnih časih, ko so bili ljudje še docela neuki. Poleg vere so še vraže; nekatere so ostale do danes. Tudi teh se bomo v naši oddaji spomnili in nekatere opisali. Menimo, da bo oddaja po vsebini še posebej primerna za podeželsko mladino, seveda pa bo tudi zanimala mestne otroke. Oddajo nam je napisala Joža Zagorc. Čemu in za koga stog sena? Za tiste, ki jim debela snežna odeja preti z lakoto, da bi se laže prebili skozi trdi čas. Naša oddaja bo torej pripovedovala o življenju v zimski naravi, Dedek in Milan sta postavila krmilnico za ptičke. Pa zanima fantiča, kaj neki počno zdaj druge živali, kako si pomagajo tiste v gozdu. Dedek mu pripoveduje o ježu, o polhu, medvedu in jazbecu, torej o tistih, ki najhujše dni predremljejo v toplem brlogu. Kar pa daje fantu misliti, so predvsem tisti gozdni prebivalci, ki nimajo toplega brloga, ki najdejo pozimi bore malp hrane, kdaj pa kdaj tudi nič. Zato ga povede dedek v zasneženi gozd. Za Milana je pomenil sprehod v zimski gozd veliko doživetje in zato bo dedkovo kramljanje povedalo tudi mladim poslušalcem marsikaj zanimivega in novega. Srednja stopnja: 12. januarja ob 8.55 13. januarja ob 14.05 PAfiO IN PETER »Vse kar je prav, ampak nekje je le razlika med otrokom in pobalinom,« pravi nekje med tekstom avtor oddaje. Gre namreč za problem, kako vzgojiti v otroku čut, da ve pravo mero, da pogodi ob pravem času tisto mejo, prek katere ne sme, če hoče ostati dostojen, tovariški, obziren; in kako ravnati, če otrok to mero zgubi ali če mejo prestopi. V zvezi s tem zadnjim nakaže avtor drobcen, a prisrčen prijem: otrokovo vest predstavlja pajac, nepomembna igračka. Peter je sicer fant, ki že hodi v šolo in topej ve, da nagačena lutka ne more uravnavati njegovega dejanja in nehanja. Pa mu je igračka iz de-tinskih let vendarle ostala vse do zdaj omen ob njegovih drobnih pregreških (če so domači zvedeli zanje). Še maibnega pobiča so starši namreč navadili, da je pajac »izginil«, če je Peter storil kakšno nerodnost. in ga s tem brez plohe besedi opozorili, naj gre vase in popravi. kar je bilo narobe. Tokrat se je Peter junačil pred Andreiem. ki je prišlek v razredu. Posmehule se niegovim zadregam, norcu;e .se iz njega in na koncu ga še nabunka. Vse se zaplete tako, da Višja stopnja: LOUIS PASTEUR 5. januarja ob 14.05 7. januarja ob 8.55 Čas, ki mu v spominu tiči strahotna industrija smrti fašističnih taborišč, in čas, nad katerim visi senca atomske smrti — bi moral postavljati spomenike bojevnikom za življenje. Vsem tistim malim in neznanim, ki dan za dnem bde nad življenjem in zdravjem prav tako malih in neznanih ljudi, še bolj pa tistim, ki so z velikim dejanjem rešili življenje milijonom. Takih zgodb danes ni malo. Poznamo zgodbo o cepivu proti otroški paralizi, odkritju sulfanilamida, penicilina in vrsto drugih, zato pa tudi starejše ne vznemirjajo nič manj. Ena takih je o steklini, pravzaprav o francoskem kemiku Louisu Pasteurju. Cepivo proti vraničnemu prisadu in proti steklini sta najvišja vzpona njegovega plodnega življenja. Začel je svojo pot znanstvenika, ko je odkril dve novi vrsti vinske kisline, nato pa so se uspehi vrstili drug za drugim: reševal je francosko industrijo piva in vina, indu-striio naravne svile, živinoreje itd. Nekega znamenitega dne pa je bil postavljen pred dejstvo, da mora s svojim izumom, serumom proti steklini, pomagati otroku. Okiai ga je bil stekel pes in zdaj z zagnojenimi ranami čaka strašne smrti, proti kateri pred Pasteurjem ni bilo zdravila. Sledijo napete ure in dnevi pričakovanja, ko se je smrt morda pritajila, potem dnevi upanja in slednjič — gotovost: človeštvo je rešeno ene najstrašnejših nadlog. Pasteurjevo ime je zapisano na spisek nesmrtnikov. Namen naše oddaje pa je, približati poslušalcem tudi Pasteurja — človeka, zakaj veliki zgledi so najbolj prepričljiv poziv k dejanjem. čuti Peter vedno bolj, da ni ravnal prav, da je delal Andreju veliko krivico. Tesnoba ga vedno bolj muči, muči ga še v sanjah. Reši ga šele mamina pravljica in razgovor z mamo. Zgodbico o Petru in pajacu smo vključili v naš program z željo, da se tako pogovorimo z otroki v šoli tudi nekoliko o njihovem notranjem življenju in o odnosih med sošolci in tovariši. Višja stopnja: 12. januarja ob 14.05 14. januarja ob 8.55 TRANSPORTNA SREDSTVA: AVTO V tej oddaji, tretji v ciklu o transportnih sredstvih, avtor pokaže razvoj avtomobilske tehnike. Ta razvoj je šel od nebogljenih parnih kočij, ki so morale na nekaj deset kilometrov ustavljati, da so zopet načrpale vodo, prek prvih poskusov Deimlerja in Benza, da bi uporabili motor na notranje zgorevanje v cestnih vozilih, pa tja do Forda. Genry Ford je tisti, ki je ustanovil prvo avtomobilsko industrijo. Po njegovi zaslugi avtomobil ni bil več senzacija in igračka bogatinov, ampak je postal ljudsko vozilo. To je Ford dosegel tako. da je vpeljal velikoserijsko proizvodnjo avtomobilov. Oblika in hitrost, udobnost in varnost avtomobilov so se izpopolnjevale, prav tako pa se je spremenila tudi proizvodnja avtomobilov. Velikoserijska proizvodnja je vse bolj in bolj avtomatizirana in v tako tovarno nas bo popeljal konec oddaje. Pripravil jo je ing. Tomaž Kalin. Srednja stopnja: 19. januarja ob 8.55 20. januarja ob 14.05 JURIJ KOZJAK Več kot osemdeset let je minilo od smrti Josipa Jurčiča. Res je, da današnjim potrebam in današnjemu okusu Jurčičeva ro-mantično-realistična pripovedna usmerjenost ne ustreza docela, vendar nas ogreje, saj je pristno naš, pristen izsek iz naše narodne preteklosti. Pred poslušanjem bi bilo prav, če bi šolarjem označili življenjski in pisateljski položaj Josipa Jurčiča in zgodovinsko ozadje, na katerem je zasnovana romantično obarvana in z naključji prepredena povest o slovenskem janičarju. Delo je že pred leti priredil za radio Vasja Ocvirk. Višja stopnja: 19. januarja ob 14.05 21. januarja ob 8.55 0 SLOVENSKI KNJIŽEVNOSTI PO ZADNJI VOJNI II Druga oddaja o povojni slovenski književnosti pripoveduje o značilnih dogodkih v naši družbeni ureditvi okrog leta 1950 in o tem, kako se začne mladi rod pesnikov in pisateljev osamosvajati, kako izda prve pesniške zbirke in prve knjige povesti, na oder pa postavi tudi prve igre. Najbolj zanimiva je pri mlajšem rodu tistih let poezija, starejši ustvarjalci pa pišejo zanimivejšo prozo — Kosmač, Juš Kozak, Kocbek in drugi. PROSVETA DELAVEC TELEVIZIJA IN SOLA | 7.12, ob 11.4« in 15.20 HLiiiM msm m fomkcu& JUSOSLflSUE v I Avtor Vlado Benko, redaktor , Marko Marion. Snov je namenjena j 8. razredu osnovne šole. Pojmi: ; hladne vojne, blokov, koeksistence, vpliv Organizacije združenih narodov bodo obdelani v zgodovinskem obdobju po drugi svetovni vojni s posebnim poudarkom na vpliv Jugoslavije na miroljubno sožitje med narodi. Ob dramatičnih dogodkih, ki jih 1 je imela hladna vojna, je avtor v zgodovinskem zaporedju nanizal mnogo jasnih dokumentov. 14. 12. ob 11.40 in 15.20 1.00, 01LETMGS DiTERNlCiOKULE Avtorja dr. Marijan Britovšek in prof. Vinko Trček, redaktor Jožica ',Weingerl. V letošnjem letu, ko praznujemo pomembno obletnico inter-;nacionale, bomo s šolsko uro dopol-'nili pouk zgodovine zadnjega razreda osnovne .šole in predstavili dogodke ob akcijah internacionale: odprava suženjstva v Ameriki, boj lirskega naroda za nacionalno. samostojnost, poljsko vprašanje, delavsko gibanje v Franciji in seveda tu-idi v Angliji. Vpliv Marxa na delavsko gibanje in jasna misel, ki jo je prav ob internacionali izpovedal, bo ponovno zaživela v naši oddaji. Poizkušali bomo potegniti tudi nekaj konkretizacij problematike delavskega gibanja, ki traja še danes. 21. 12 ob 11.40 in 15.20 ITjamCVUNSim LMusioi. Rmmm Avtor polkovnik Sešič, redaktor Marko Marion. Današnjo ljudsko armado poznamo kot čuvarico naših meja, kot vedno pripravljeno enoto za pomoč pri najtežjih nesrečah, kot izredno uspešne delavce najnapornejših del, kot šolo kadrov in kot močno in prepričljivo oblikovalko domovinske zavesti. Poznamo dejavnost armade tudi po njenih kulturnih nastopih. Kako je nastala tako urejena armada? Kdaj je nastala? Kakšna je njena ureditev? Precej, vprašanj, na katera naša šolska mladina še ne ve odgovora. Ob prazniku JLA uvrščamo šolsko uro s to tematiko, da najmlajšim mladincem odgovorimo na ta vprašanja in jim učvrstimo pojem o narodnoosvobodilni vojski, v katero so v času NOB vstopali najboljši sinovi naših narodov iz prvinskega nagona po svobodi, katere oblike so se sicer spremenile, pa zato niso nič manj pomembne Odpor do vojaške suknje izvira pri nepoučenih ljudeh predvsem iz nerazčiščenih pojmov in vsakokratni generaciji je treba-stvari pojasniti. Jadrnica 28. 12. ob 11.40 in 15.20 KOPLJI P0D BRIZG Trilogijo pod tem naslovom smo pred leti gledali v naših kinematografih. Iz trilogije smo vzeli prvo zgodbo po noveli Prežihovega Vo-ranca. Povabili bomo pred kamero prof. Sušnika, ki je Voranca dobro Priloga* Radio in šola PD Brez 6 poznal, da bo obudil spomine na velikega pisatelja, ter Franceta Kosmača, režiserja filma, da nam bo razložil, kako je film oblikoval. Oddaja bo le delno poučna. Predvsem naj bi prispevala k prazničnemu razpoloženju. 4. 1. 1965 ob 1140 in 15.20 MzmmmiKR Avtor ing. Jože Dolničar, redaktor . Marko Marion. V dobi tehnike in industrijskega oblikovanja, ko naj bi vse . stvari okoli nas imele bolj ali manj aerodinamično obliko, ne bo odveč, če spoznajo učenci zakonitosti aerodinamike na mnogih rezih in prerezih, na uporabnosti teh linij, ki jih je človek našel ob primerih živalskega sveta in jih uporabil za mnoge svoje izsledke. Ne samo estetska linija, temveč tudi njena funkcionalnost naj prodre v"-učence. Namen oddaje je predstaviti to vejo fizike in povezati znanje o gibanju plinov z možnostmi za praktično izkoriščanje tega znanja. T?a bi bila oddaja privlačna, bo pojasnjevanje naravnih zakonov o gibanju plinov teklo vzporedno s prikazom uporabe v letalstvu. Pojasni- / la bo naslednje pojave: laminarni in turbulentni zračni tok in razlika med njima, zračni imor. razlika pritiskov, ki povzroča vzgon v zraku, lastnosti plinov v gibanju. P-ipomoeki pri izvedbi televizijske šolske ure bodo kratki izseki iz filmov in vrsta poskusov. Filmi bodo pokazali praktične primere o proučevanju lastnosti delov letal v vetrovnih tunelih in v zraku. Poskusi bodo s pomočjo vetrovnika in tehtnice za meritev upora in vzgona v zraku po.jas n'' i delovanje gibajočih se plinov na različne oblike od ner>-1n'h do na>boli aemdmamič :>ih. Ob šolski tvarini za 7. razred bodo torej učenci seznanjeni v tej šol- ski uri z zakonitostmi letalstvi, podmornic, čolnov ind. ter seveda tudi z zakonitostmi, ki spremljajo pojave plavanja. 11. 1. ob 11.48 in 15.20 EI-milCMI M1FET0ST IM TOK . Avtor ing. Jože Dolničar, redaktor Marko Marion. Doba elektrifikacije je za sodobni svet samoumevni pojem in že otroške igrače so elektrificirane. Ker se posebno mladi zelo radi igrajo z elektriko, smo uvrstili to šolsko uro v program z namenom, da z mnogimi poizkusi in primeri opozorimo na koristnost in nevarnost električne energije, na prvo pomoč pri poškodbah z električnim tokom. Oddaja bo pojasnila obe osnovni količini v znanju o elektriki. Sestavljena bo takele: V uvodu se bomo pogovorili o tistih izrazih, ki jih vsak dan srečujemo, o Voltu, amperu, kilovatni uri in podobno. Najpreprosteje bomo pojasnili napetost na primeru običajne baterije, kjer bomo pokazali tudi, kako izmerimo enosmerno napetost. S pomočjo osciloskopa si bomo ogledali razliko med enosmerno in izmenično napetostjo in pojasnili prednosti oziroma slabosti ene in druge. Priključitev neke napetosti na košček žice nam pokaže, da se ta segreje in zgori. Kaj je vzrok za searevanie žice? Odgovor nas pripelie do električnega toka in pokazali bomo, kako ga lahko izmerimo. Pogovor o žici oziroma o drugih snoveh, po katerih teče tok. nas pripelje do pohna upora. Poišč;mo zvezo mad temi tremi količinami: Ohmov zakon. Se enkrat si ogledamo merske enote za napetost. xtok in umor in dodamo še iste za električno delo. Oddaja je namenjena 8. razredu. 18, 1. oh 11.40 in 15,20 GtšUIK Avtor dr. ing. Drago Kolar, redaktor Jožica V/eingerl Iz kemije smo vzeli poglavje o ogljiku, ki ga bo za 8. razred ilustrirala oddaja predvsem, kje najdemo ogljik v naravi. kako ga nridoibivarno in kako ga uporabljamo. Prvo dvojezično slovensko in madžarsko berilo Prosvetne delavce v Sloveni- Druga poleg druge se vrste Ji bo prav gotovo zanimala prva pesmi, berila v slovenskem in dvojezična slovensko-madžarska spet madžarskem jeziku; to pte- -- pletanje je vsebinslco. Knjiga daje enakovredno spoznavanje pridobitev zgodovine. in kulture slovenskega in madžarskega naroda. Poleg tega, ko bogati sloven- oltanka za dvojezične šole, ki so stekle v Prekmurju že pred nekaj leti. Vsekakor ni bila v literaturi didaktike doslej znana taka dvojezična metoda, ko naj v isti uri učenci dveh narodnosti govore v svojem materinem in drugem jeziku. Septembra letos je izšlo v Ljubljani pri Drž. založbi Slove; nije Drugo berilo *— Masodifc ol-Vas6kbnyv, ki nosi že dvojezični naslov. Sestavljavci knjige so se znašli kar pred težko nalogo; izpeljati predpisano učno snov za drugi razred Osnovne šole in prilagoditi jo za dvojezični Treba je poudariti, da so se se-stavljalci (Bela Horvat, ped. svetnik v Murski Soboti, in učiteljici na dvojezični Soli Gizela Horvat in Gizela Kasaš) uspešno lotili izpeljave programa. Bistveno za berilo je, da daje enakovredno mesto slovenskemu in madžarskemu tekstu. Po vpeljavi razlik v slovenski abecedi, ki je ne pozna madžarska (črke: s, š, č, ž) in spet za slovenske otroke osvojitev samoglasnikov in soglasnikov, ki so samo v madžarski abecedi (a, a, e, e, s, f, d, d, 6, 6, cs, 0, d, žs, ny, gy, ly, ty) prehajajo sestavljavci k vsebini knjige. Razdeljena je na 19 Poglavij. Iz kazala—tartalomje-gyzek. je razvidno, da so tudi poglavja naslovljena slovensko in madžarsko, vendar ne s prevodi, temveč vsebinsko dajejo enako razlago; npr. 11. poglavje: Pomlad—Ebred a termeszet (= Pomlad se budi) 14. poglavje: t)elu čast in oblast — A munka nemesrt (= Delo plemeniti) itd. Natančneje omenjam 6. poglavje: Ura teče, nič ne reče — TJ j erbvel az, uj esztendobe Z novo močjo v novo leto). Poglavje, ki obravnava vprašanje časa, XJra (Utva); Vstop v novo leto, Kdszonto — madžarska narodna; Pesmica o dedku Mrazu (Janeza Mohorja) In še v madžarščini; Pravljica o materi — letu ž otroki; pomladjo, jesenjo in zimo in Vnučki januar — itd; — Esztemdo &nyoka. Veseli koledniki (O. Zupančiča); Našteti meseci — H6-fiap sorolo (Csanddija Immreja); in Popotniki — prizorček Ele Peroci, jasno kaže na sistem knjige. skl otrok obzorje domačega kulturnega območja, bo spoznaval hkrati kulturo madžarskega naroda ih to v originalu madžarskem jeziku in obratno; s tem pa je doseženo razumevanje in vrednotenje kulturnih dobrin obeh narodnosti. Poleg domačih avtorjev: Stritarja, Jenka, Kosovela, Murna, Zupančiča, Kranjca, Godine, Grudna, Bevka, Seli« pouk.--Škarja, so zastopani madžarski avtorji: Szabo, Petiifi, Gardonyi, Mora, Veres, Moricz, Weores, Gazdag, Tompa. Madžarska nacionalna kultura je enakopravno tretirana. Poglavja si slede: 1. Odprta spet so šolska vrata, 2. Svet, ki nas obdaja, 3, Sonce čez hribček gre, 4. O živalih, 5. Preko logov in gozdov, 6. Ura teče, nič ne reče, 7. Zima, zima bela, 8. Naše zdravje, 9. Skozi trpljenje v svobodo, 10, Babica pripoveduje, 11. Pomlad, 12. Na polju in travniku, 13. Teče rhi, teče vodica, 14. Delu čast in oblast, 15. Varno potujmo, 16. Maršal Tito, 17. Klas zori, 18. Vesele urice, 19. Ko pa šola mine. Čeprav se drugo berilo drži v glavnem programa za 2. razred osnovnih šol v Sloveniji, se ji čuti prekmurski nadih (kraji Lendava, dela Kranjca, Godine; ilustracije v 'berilu so delo Laj-čija Pandurja, prekmurskega rojaka, slikarja). 2. berilo bo dobro služilo učencem pri govornih vajah, pismenih nalogah, jezikovnih vajah, Vendar bo uspeh pouka odvisen še vedno v veliki meri od učiteljeve iznajdljivosti, prehod od slovenskega teksta na madžarsko in in obratno. Berilo je natisnila tiskarna ČZP Ljudska Pravica v Ljubljani, madžarski del knjige pa je bil stavljen v tiskarni »Minerva« v Subotici. Nekoliko motijo naglasne napake v madžarskem tekstu. Dvojezične šole v Prekmurju, v krajih čentiba, Dobrovnik, Dolina, Domanjševci, Gaber je, Genterovci-Radmožanci, Hodoš, Kopca, Lakoš, Lendava, Mostje: njakovci s pridom uporabljajo 2. berilo, od prej pa že prvo čitanko, ki je izšla 1959 za madžarski prvi razred, in ker je natis dvojezičnih čitank otežkočen, zaenkrat še šapirografske izdaje beril za višje razrede. Pravkar je v Murski Soboti izšlo Četrto berilo za dvojezične osnovne šole: Negyedik olvaso-konyv vegyes, magyar es, szloven tannyelvu iskolak reszere. Murska Sobota 1964. 183 str. 80. Sestavljale] so: Horvat Bela, Kovač Aranka, Pal Marjeta, Potoč-nik-Koren Ivanka, Szomi Pal, Zekš Jože. Sledita še šapirograf-ski. izdaji čitank za 3. in 5. red, dokler tiskarna ne bo uspela natisniti beril. nesti čitanke ne bom poudarjala, vse kakor je najvažnejše, da se v berilu madžarska nacionalna kultura enakovredno tretira kot slo venska in da je z dvojezičnim berilom oz. dvojezično šolo omogočena harmonija med narodoma. v vzgojnem pogledu pa se poglablja šo“itie med slovehskim in madžarskim narodom. Niki Brumen Ljubljansko mladinsko' gledališče ,je uprizorilo kot svojo prvo letošnjo premiero Miloša Mikelna STRIP STRUP, DENARJA KUP. V tej igri. ki jo je reži al Staš Potočnik (igrajo pa B. Juh. M. Furijan, M:. Jerajeva, U. Hrastelj, A. T v a idr.), napo-. •• do dobri, stari znanci iz knjig Robin Hood, Kralj Matjaž in Poslednji Mohikanec vojno stripom, zaradi katerih je postala mladina tako površna, da se ji še knjig ne ljubi več brati. Na fotografiji: prizor iz najnovejše mladinske igre M. Mikelna cvetko Budkovič: Glasbena zgodovina I Pouk glasbene zgodovine, ki na-Vič-Rudnik' razmnoženo kot je že nekaj časa uveden tudi na skripta. Kar je pri tem učbeniku gimnazijah, pomeni za estetski predvsem simpatično, je njegova je ki razvoj okusa in pristno doživljanje glasbe izredno vlogo'. Vendar se tega pri nas še mnogo premalo zavedamo. Kes. pa je 'tudi, da so za pouk glasbene, zgodovine potrebni številni pripomočki, brez katerih si uspešnega pouka niti ne znamo predstavljati. Brez gramofona, zelo bogate diskoteke ali številnih magnetofonskih trakov je tak pouk že v začetku obsojen na neuspeh. Problem je tudi z literaturo. Za gimnazijo so sicer izšla lani skripta, kaj drugega primernega pa tudi ni dobiti. Tako je razmnožena izdaja Glasbene zgodovine I izpod peresa prof. Cvetka Budkoviča vsaj nekoliko zamašila vrzel. Budkovičevo Zgodovino je iz- Motvarjevci, PetišovCi in Prose- dala Delavska univerza Ljubija- O DISKREDITIRANI VELIKI ZAČETNICI preglednost in točna sistematizacija. Snov je urejena historično-kronploško in upošteva sodobne poglede na period,izacijo stila, oriše na kratko duhovni profil posameznih stilnih obdobij pa tudi družbenoekonomske razmere. Zelo plastično in natančno so prikazane razne glasbene .teorije, kompozicijske tehnike, ki jih avtor ponazoruje s shemami. Pri tem učbeniku vidimo,, da : ga je pisal človek iz prakse. Omejeni obseg je vplival na včasih veliko strjenost in jedrnatost ugotovitev. Kljub temu pa so nekatera razdobja, ki smo jih doslej mnogo prehitro prehajali, obdelana dovolj podrobno (npr. Prvotne družbe in stara civilizacija, Antika, Rimljani in nastop krščanstva ter Romanika). Včasih moti nekoliko prepogosta uporaba tujk več kot 100 plošč. Podjetja, se ukvarjajo z izvozom plošč, pa bi bilo potrebno zainteresirati za nabavo večjega števila plošč s staro glasbo. Le na ta način bo pouk glasbene zgodovine zares dosegel svoj cilj. Čeprav so skripta zasnovana po obsegu skromr|o, bodo' pozornega bralca usmerjala v čudoviti in skrivnostni svet glasbe. Služila bodo ne le gojencem na srednjih stopnjah glasbenih šol, temveč tudi vsem pedagogom, ki poučujejo glasbeno zgodovino. P. K. Kurirček št. 2 - 3 V zadnjih dveh številkah te revije za otroke nadaljujejo svoje zgodbe Leopold Suhadolčan, Karel Grabeljšek in Ivo Zorman. Posamezne zgodbe so izšle že v treh nadaljevanjih, tako da že vemo »za kaj gre«. Suhadolčanova nosi naslov Devet ognjev za de-,set fantov, iz katerega že lahko razberemo zgradbo besedila, ki je podobna zgradbi Dekamerona Privrženci in zagovorniki blodnih krikov (razen šolnikov) fe utegnejo že samemu naslovu ironično posmehniti, češ: pikolovstvo in formalizem)! Toda, saj Ih ne gre le za modno široko-Srudnost gledanja na 'grafično Estetiko: stvar ima svojo globljo, Pedagoško »bolečino« in o tej želim povedati nekaj besed. Učence v osnovni šoli učimo ®Poštljive in dosledne rabe velike začetnice. Da jim le-ta preide v meso in kri, imamo dovolj °Praviti, saj vemo, da jih pravopisna pravila vzlic življenjsko Peposrednim obravnavam hotra-P.ie dosti manj angažirajo kakor druga področja slov. jezika, n. pr. sPisje in književnost. Zato nam delajo prav slabe usluge pisavci ekstravagantnih napisov in rek-lam, ki v filmih, časopisih, revi-i&h, na lepakih in še kje iz nebrzdane težnje po izvirnosti izpostavljajo lastna imena z malo ^četnico, kadar se jim zahoče, pe torej učenci bero naslove: lJubljana, Slovenci, vilko ukmar, l°že župan itd., jih taki zapisi kar se da sugestivno zavajajo k "Pregrešni« želji, da bi takšno sVobodo brez negativnih posledic smeli uživati tudi oni. Kaj mo-re biti zanje v tem smislu bolj ?apelji,vega, kot je na pr. transparentna filmska reklama sredi kjuhljane »Ne joči peter«? Ta Paslov je namreč stavek, zapisan Podosledno, t, j, z očitno modno bJuhavostjo reklamnega aranžer-;a- Kdo naj bi mu verjel, da je abil veliko začetnico pri prvi esedi zavestno po pravopisnem Pravilu, če je pa lastno ime na-metioma pis&l z malo? Ali n^ma-ij?- s tem poudarja Petrovo otro-■.. Gotovo ne. Gbe začet-.’c‘: N in p hočeta biti psiholo-3° Pogojen reflektor, ki naj za-hlsani vsebini stopnjuje dražlji-Qst jin očitnost. Toda, ali misli w- *;0r transparenta, da take na-»f?.6 naši šolarji ogledujejo le s umskimi« očmi in z obzirno Zanesljivost jo-do kršitelja pra-a? Aranžer izveska se tudi ne hf?6 ^Pravičevati kakor ured-0(jj . časopisov in založb, ki se f:v°cajo za te anomalije iz gra-ho estetskih razlogov, češ da gi Y tekstih, ki slede naslovom, de rabe velike začetnice »pra- vici zadoščeno«: s tem, da se imena tem pišejo pravopisno, toda takih tekstov zlasti mlajši šolarji navadno ne berejo. Globoko sem prepričan, da bi film ne bil deležen nič manjšega obiska, če bi bil na transparentu peter pisan z veliko. In: ali izžarevajo umetniška dela Vilka ukmarj a ter j ožeta župana sugestivne} šo moč od ustvaritev V. Ukmarja in J. Zupana? Če uredniki in aranžerji takšno ravnanje branijo kot utemeljeno pravico, gre pri tej pravici natanko za isto početje kot pri kre-atorjih oblačilne mode, ki odrekajo, da se pas pri plašču sprehaja od svojega naravnega mesta gor do lopatice in dol do kolena. Menim, da bi v pisavi podobnih norčavosti ne smeli trpeti oziroma odobravati Učenci, ki bi svobodo grafične reklame radi izkoriščali za svojo lastno rabo, nas v isti sapi tudi upravičeno vprašujejo po razlogih zavestnega odstopanja od pravil. Prisiljeni smo jim odgovarjati, da je to pač pojav, ki ga, čeprav je negativen, naša kulturna javnost tolerira kot lov za modnimi učinki v nesrečno »srečnem« času divje zagnanega tempa življenja, ki nervozno begajočemu človeku ne daje več toliko časa, da bi v mini prebral pravilno zapisan naslov in zato mu je potrebno iskati rafinirano dražljivo obliko — za vsako ceno. Tudi ta pojav, spada k splošni sodobni neizprosni rriodi, ki v imenu svobode cesto . načrtno ruši, kar je sicer logično in naravno. In kako se more ob tem počutiti šolnik, ki mora vsak hip stati v središču utripajočega življenja? Nekako tako kot Alkibia-dov pes, ki mu je gospodar odsekal rep iz neugnane želje po senzacijah. Zaključek? V zavesti naših šolarjev se bo pomalem oblikovalo mnenje, da je velika začet--hica pravopisni zakon, lahko pa tudi ni. In nemara bomo nekega dne takole učili: lastna imena se praviloma pišejo z veliko začetnico, lahko se pa nanjo tudi požvižgamo ,.. Življenje je razvoj, ki mu je podvržčn tudi jezik in vse, kar je z njim v zvezi, torej utegne prinesti prihodnjim rodovom marsikaj, čemur bi se danes še čudili. Za zdaj pa vendarle smemo trditi vsaj to, da anomalije v pisanju sicer nimajo trajnejše vrednosti kot na primer absurdi abstraktnega slikarstva, toda z razliko, da nam zablode ab-straktistov v šoli ne povzročajo posebne škode, ekstravaganca pi-savcev pa nepotrebne motnje in občutek, da nam s »premišljenim« ravnanjem delajo škodo prav tisti, ki bi nam morali pomagati. Janez Lampič (npr. diepetalni filozofski radika- oziroma Chaucherjevih Cantebu-lizem na str. 47, da omenim le rijakih zgodb, to pomeni, da po-en primer). Morda bi bilo dobro samezni člani skupine (pri Suha-nekatere izraze sproti razložiti dolčanu deset tabornikov) pripo-ali pa dodati celo majhen slo- varček, Poseben problem se odpira ravno pri proučevanju dob, ki jih obravnava Budkovičeva Zgodovina zaradi primerne zvočne . ilustracije. Na vsakem koraku namreč manjkajo zadovoljivi posnetki glasbe prvih krščanskih stoletij in srednjega veka. Napotilo za reševanje tega problema najbrž ne bi bilo odveč. Ob tem naj opozorim na italijansko zbirko »Storia della mušica«. Vsak teden izide en zvezek te zbirke po eno ploščo. Predvidenih pa vedujejo svojo »povest«. Seveda pa je primerjava z omenjenima svetovno pomembnima deloma skrajno formalna in sem jo omenil le zaradi nazornosti. Po vrednosti pa je ta tekst slab. slabši od prejšnjih Suhadolčanovih mladinskih zgodb in črtic. Prav primitivna je »Borisova zgodba o zgodovinski nogometni t.Tmi in o ...« v tretji številki. Avtor nam kar dvakrat pripoveduje isto zgodbo; prvič resnično, kot se je zgodila, drugič pa z Borisovimi s »dodatki«, ki pa so premalo duhoviti, da bi nas pritegnili. Dr. A. Vadnal: Matematika za 4. razred gimnazije Med težko pričakovanimi učbeniki za matematiko v reformirani gimnaziji je pred kratkim izšel učbenik »Matematika za 4. razred gimnazij« prof. dr. Vadnala. Ta učbenik je poleg Križa-ničeve »Aritmetike, algebre in analize« drugi učbenik po vrsti, ki je sestavljen po novem učnem programu za gimnazije in bo tako vsem pedagoškim delavcem s področja matematike kar najbolje služil, zlasti pa .še v prihodnjih letih, ko bo reformni proces zajel že tudi četrti razred. Gradivo, ki ga obravnava knjiga, je razdeljeno na pet poglavij; Matematična indukcija, zaporedja, funkcije, diferencialni račun ter integralni račun. Zadnja tri poglavja zavzemajo večji del knjige, kar je tudi povsem razumljivo, saj obravnavajo funkcije in vprašanja, ki so s funkcijami neposredno povezana in predstavljalo prvo osnovo za študij in razumevanje višje matematike, s katero bo imela opravka precejšnja •večina gimnazijcev pri poznejšem študiju. Avtor je uspel združiti v enoten tekst nekoč strogo ločena poglavja iz algebre, trigonometrije in analitike in, tako dal dober učbenik za pouk matematike v zadnjem razredu gimnazije. Določena poglavja sicer že posegajo v program višje matematike, ven- dar primerno izpeljani zakoni, pravila in definicije podajajo gradivo dijakom na povsem dostopen način in obliko, s čimer pa seveda ni porušena stroga matematična doslednost in natančnost. Prav zato pa predstavlja Vadnalov učbenik brez dvoma lepo obogatitev srednješolske strokovne matematične literature. V tekočem šolskem letu učbenika profesorji matematike prav gotovo še ne bodo mogli v celoti uporabljati, ker delajo še po starem programu, v veliko pomoč pa jim bo prihodnje leto, ker imajo zbrano v njem kompletno ipo programu predpisano snov matematike. V. P. Pri Grabelj škovih Dolgih poteh začutimo na trenutke.iskreno izpoved in avtorjevo prizadevnost (odlomek, kako je padel Friško-vec), vendar je njegova zgodba sestavljena iz epizod, ki nimajo veliko skupnega; ker ni rdeče niti, ne pričakujemo, kaj se bo zgodilo v naslednjem nadaljevanju. Pač pa dajo slutiti tri nadaljevanja teksta Iva Zormana — Najlepša pomlad — prijetno in napeto. zgodbo. Pripoveduje o dečku in očetu; ki je poslušen uradnik, ki iz strahu pred Nemci pozabi, da je Slovenec. Zgodba napoveduje »boj« med očetom in sinom. V drugi številki lahko preberemo še: malo »učiteljsko sentimentalno« Filipičevo* Zgodbo o Krištofu, hruški in sprejemu v Pionirsko organizacijo. Pripoved moti pretirana čustvenost, pa tudi vzgojno se ml ne zdi vse v S > 11 t-e « » * • a • » ZALOŽNIŠKO GRAFIČNO PODJETJE • ML&BIMSKJl lomem LJUBLJANA, Titova cesta 3 RAZPISUJE honorarno mesto glavnega; uiednika revije CICIBUH Nastop dela možen takoj ali po dogovoru Interesente vabimo, da pošljejo ponudbe z opisom dosedanjega dela upravi založbe, Ljubljana, Titova cesta 3 redu, tisto s podarjeno hruško namreč. Črtici Admiral Nace in .Miškove sanje (Jože Zupančič in Marička Žnidaršič) sta komaj omembe vredni, pač pa nas preseneti Aleksa Mikic s svojo napeto zgodbico Deklica s plakata v prevodu I. Z. V tretji številki pa se poleg omenjenih nadaljevanj srečamo s povprečno črtico Skrijte otroke na varno Ele Peroci. Besedilo je preprosto, a dovolj zanimivo. Odlomek iz knjige Oskarja Hudale-sa Zgodbe o bombažu je zanimiv in čustveno prizadene. Kljub temu. da mu nekaj strani kasneje sledi Hudalesovo pojasnilo, kako je knjigo napisal, bi veljalo že v besedah v oklepaju . napisati letnico, saj ne bodo vsi prebrali (sicer ne preveč potrebnega, samozavestnega) avtorjevega pojasnila in jim ne bo( takoj jasno, da se zgodba dogaja v preteklosti. Ivo Zorman je prevedel tudi besedilo Dušana Kostiča Dogodek v Ljuti, ki govori o strahotah četnikov. Besedilo je napisano realistično, skoraj naturalistično, čeprav se mi to ne zdi narobe. Poezija je spet v manjšini. V drugi številki je samo ena pesmica, ki je sicer topla in nežna, a sila povprečna. To je Milene Batič Pismo. Nekoliko deklaracijsko izzveni pesem v tretji številki Republiki v čast. Težka je, prevedel jo je Cvetko Zagorski po Stanku Rakiti. V tej številki najdemo še pesmi Gitice Jakopin Moj sin, moj sin in Vojana Arharja Uporni osel. Prijetnejša je Arharjeva, čeprav neprijetno spominja na' njegovo pesem o muli v prejšnji številki. Le zakaj so vse pesmi na to temo, razen Arharjevih, tak6 čustvene; otroci bi gotovo radi brali tudi pripovedne pesmi na to temo. S tem je leposlovni del zaključen. V vseh letošnjih številkah so prijetni Spomini na partizansko šolo Marjance Seme, ki zapuščajo v nas vzdušje tistih časov. Marija Vogelnik spet prijetno kramlja o Švedski, sit ali ji... ter o otrocih po 'svetu. Ostali prostor izpolnjujejo zanimivi in včasih prav kvalitetni prispevki pionirjev, Javka za uganke in še kaj. Ilustracije Jožeta Ciuhe, Marjance Jemec, Ančke Godec ... so kot zmeraj najmanj solidne. Med ilustratorji pogrešamo letos Iva Šubica. Zunanja oprema Jožeta Ciuhe pa je prijetna za oko in srce. Take bi morale biti opreme za naše, šolarje. , Tone Partljič PO ZELO ZNIŽANIH CENAH nudi KOMPAS svoje moderne turistične avtobuse za AVTOBUSNE PREVOZE IN IZLETE šolske mladine in kolektivov prosvetnih in znanstvenih delavcev. KOMPASOVE moderni turistični avtobusi so znani po svojem udobju, ki ga nudijo potnikom, in zato je potovanje z njimi prijetno v vsakem letnem času! Za kratke enodnevne izlete šolske mladine imajo KOMPASOVE poslovalnice že pripravljene programe. Ponudbe in ostale informacije zahtevajte v poslovalnicah KOMPASA, ki sprejemajo tudi naročila. Mladinski pevski festival v teljju j*-*********"" A Državna založba 4?^ Slovenije opozarja na naslednje knjige: IZBRANA POGLAVJA IZ PEDAGOGIKE Obravnava vseh pomembnejših poglavij iz pedagogike. Napisali dr. Stanko Gogala, dr. Vlado Schmidt, dr. Leon Žlebnik, Marica Dekleva, Vladimir Cvetko, Gustav Šilih in drugi. Cena 1900 din Josip Demarin POUK ZGODOVINE V OSNOVNI SOLI Prvo delo te vrste, sistematična obravnava vseh vprašanj, ki zadevajo poučevanje zgodovine. Cena 1600 din Luka Kramolc MLADINA POJE — II. del Pesmi so namenjene učencem višjih razredov osnovnih šol. Zbirka obsega nad 130 pesmi po obsegu od sedem do deset tonov. Uporabna za šolsko delo in za mladinske zbore. Cena 700 din Od 4. do 6. Junija 1965 bo v Celju fetrti mladinski pevski festival. Namen te manifestacije jugoslovanske zborovske poustvarjalnosti je širjenje mladinskega zborovskega petja in zborovske ustvarjalnosti, pa tudi načrtno dviganje kvalitete zborovodij. Festival naj bi tudi »vzbujal ljubezen in pravilno vrednotenje glasbene umetnosti ter tako z glasbo etično in estetsko oblikoval mladino«. Novi filmi Posojamo naslednje poučne filmei 102 OTROCI INDIJANCEV IZ RODU NAVAHO — čb. 130 m Življenje indijanskih otrok v času selitve iz zimskih prebivališč v letne domove. 109 NARAVA NA POČASI PREDVAJANEM FILMU — čb. 120 m Film pojasnjuje, kako se s počasnim predvajanjem učimo o življenju v naravi. 135 PO ROMU LOVI SLEDI — čb. 130 m Zidovi okrog Palatina, zgrajeni 6 stoletij pred našim štetjem, označujejo mejo med zgodovino in legendo. 149 MARLJIVA INDIJANSKA DRUŽINA — čb. 160 m Prikazuje življenje nekega indijanskega plemena. 151 OTROCI ESKIMOV — čb. 130 m Življenje Eskimov in njihovih otrok na otoku Nunivak ob obali Aljaske. 153 ETRUSCANSKI SPOMENIKI — čb 110 m Film nas spozna z umetnostjo Etruščanov, predvsem s freskatbi, ki govore o njihovem načinu življenja. 155 GOTSKA UMETNOST V FRANCIJI — čb. 100 m Pplno življenja in moči se je gotsko kiparstvo razvilo iz gotske arhitekture. 157 PODOBE IZ ILOVICE — čb. 130 m Najstarejši predmeti iz terakote izhajajo iz predhelenske dobe. Podobe so našli v grobovih in kočah na Kreti, Zemnosu in Rhodosu. 200 m 976 EGIPČANSKE PIRAMIDE — čb. Film prikazuje egipčanske piramide, ki še danes predstavljajo re-mek delo arhitekture. 1025 JAMSKI LJUDJE IZ KAMENE DOBE — čb. 200 m kamera nas vodi skozi muzej, kjer se spoznamo z življenjem prazgodovinskega človeka, ki je živel pred več kot 25.000 leti. POZOR! V prihodnji številki bomo objavili seznam novih sovjetskih barvnih risank, ki smo jih pravkar prejeli. Pravljične risanke bodo zelo razveselile naše najmlajše. Naročilnice pošljite na naslov: Sava film •— posojevalnica, Ljubljana, Sava film Trubarjeva c. 23/c. Ljubljana Knjižne zbirke CANKARJEVE ZALOŽBE tudi na vašo knjižno polico! Cankarjeva založba je v svojih knjižnih zbirkah »SVETOVNI ROMAN«, »SODOBNI ROMAN«, »BIOS« in »MOZAIK« za leto 1965 spet pripravila vrsto odličnih del iz svetovne književnosti in vabi slehernega ljubitelja lepe knjige, da postane naročnik njenih knjižnih zbirk, ki so si utrdile ugled ž lepim, skrbnim izborom in nadvse okusno opremo. V vsaki zbirki bodo izšle po štiri knjige, v »Mozaiku« pa celo šest. Vsak naročnik katerekoli naše zbirke (Svetovni roman. Sodobni roman, Bios, Mozaik) bo brezplačno prejel fotografiran ponatis prve slovenske samostojne pesniške zbirke iz leta 1806: VALENTIN VODNIK: PESME m POKUŠINO Pesniško zbirko bodo dobili samo naročniki zbirk in je v prosti prodaji ne bo. Dragocena bo torej tudi zato. Prosimo, oglejte si program naših knjižnih zbirk. Zahtevajte.prospekt v najbližji knjigarni ali pišite ponj CANKARJEVI ZALOŽBI v Ljubljani! V zbirki »SVETOVNI ROMAN« bodo izšli tile romani: Emile Zola: GREH ABBEJA MOURETA Herman Melville: BELI KIT (MOBY DICK) Gottfried Keller: ZELENI HENRIK (v dveh knjigah) Vse štiri knjige zbirke »Svetovni roman« bodo imele okrog 1600 strani. Letna naročnina zbirke, vezane v polplatno, znaša 8700 din, vezane v platno 9700 din, vezane v polusnje 12600 din. Plačljiva je v največ 10 mesečnih obrokih: po 870 din za zbirko v polplatnu, po 970 din za zbirko v platnu, po 1260 din za zbirko v polusnju. V zbirki »SODOBNI ROMAN« bodo izšli romani: Liam 0’Flaherty: LAKOTA Malcolm Lowry: POD OGNJENIKOM James Baldwin: POJDI IN POVEJ NA GORI Dimitr Dimov: TOBAK Vse štiri knjige zbirke »Sodobni roman« bodo imele okrog 1600 strani. Letna naročnina zbirke, vezane v polplatno, znaša 8500 din, vezane v platno 9500 din, vezane v polusnje 12400 din. Plačljiva je v največ 10-mesečnih obrokih: po 850 din za zbirko v polplatnu, po 950 din za zbirko v platnu, po 1240 din za zbirko v polusnju. Zbirka »BIOS« bo prinesla dela: Herbert Lewandowski: LJUBEZEN TOD IN DRUGOD Oskar von Wertheimer: KLEOPATRA Christopher Hibbert: ZGODOVINA ZLOČINSTVA IN KAZNI Arrnand Lanoux: DOBER DAN, GOSPOD ZOLA Vse štiri knjige zbirke »Bios« bodo imele okrog 1700 strani. Letna naročnina zbirke, vezane v poiplat-no, znaša 8500 din, vezane v platno 9500 din, vezane v polusnje 12400 din. Plačljiva je v največ 10-me-sečnih obrokih: po 850 din za zbirko v platnu, po 950 din za zbirko v platnu, po 1240 din za zbirko v polusnju. Zbirka »MOZAIK« ima na programu tele romane: Archibald Cronin: USODA dr. SHANNONA Stefan Heym: AFERA GLASEN APP Felicien de Mallefille: SPOMINI DON JUANA Stephen Coulter: NEUKROTLJIVA SLA Mary Renault: BIK IZ MORJA Taylor Caldwell: PTICE ROPARICE Vseh šest knjig zbirke »-Mozaik« bo imelo okrog 25 00 strani. Letna naročnina zbirke, vezane v polplatno, znaša 11000 din, vezane v platno 12400 din. Plačljiva je v največ 10-mesečnih obrokih: po 1100 din za zbirko v polplatnu in 1240 din za zbirko v plitnu. Vgem, ki se nameravajo naročiti na knjižne zbirke CANKARJEVE ZALOŽBE za leto 1965. svetujemo, da v kuverti čimprej odpošljejo čitljivo izpolnjeno naročilnico na naš naslov: » CANKARJEVA ' ZALOŽBA LJUBLJANA Kopitarjeva Z/H p. p. 201/IV Naročniki lahko zbirke plačujejo v obrokih. Obroke je treba začeti odplačevati takoj po prejemu položnic. V prosd prodaji bodo knjige znatno dražje. Nepreklicno naročam zbirko »Svetovni roman«, vez. v ..................za ceno din......... zbirko »Sodobni roman«, vez. v ...................za ceno din......... zbirko »Bios«, vez. v ............................za ceno din...... zbirko »Mozaik«, vez. v ..........................za ceno din ........ Zbirko bom poravnal v enem znesku — v .............. mesečnih obrokih din. Naročnino bom začel plačevati po prejemu položnic. Obvezujem se, da bo naročnina do konca leta 1965 poravnana. Ime in priimek .............................. poklic ......................... zaposlen(a) stanujoč(a) ................................. pošta...................................... Knjige pošiljajte na dom — v službo. Dne .......................... 1964. (Podpis, za pravne osebe tudi pečat) V propozicijah, ki jih jc objavil festivalski odbor, je predvideno, da bodo tekmovali zbori v A in B kategoriji. V prvo kategorijo sodijo mladinski zbori do 15. leta starosti (predmutacijska doba), v B kategorijo pa mešani, dekliški in moški zbori (pomutacijska doba — do 21. leta). Zbori lahko štejejo od 40 do 100 pevcev. Pravico do sodelovanja na celjskem mladinskem, pevskem festivalu imajo vsi jugoslovanski zbori ene ali druge kategorije, vendar pa morajo (do 1. marca 1965) poslati prijave. Vsak zbor bo izvajal poleg predpisane skladbe za svojo kategorijo še dve skladbi, ki jih določi festivalni odbor izmed prijavljenih. Propozicije določajo, da morajo vsi prijavljeni zbori iz Slovenije sodelovati na republiški reviji, ki bo 27. marca 1965 v Celju, kjer bodo izbrani zbori za festival. Tisti, ki žele sodelovati, se morajo do 1. marca prihodnjega leta prijaviti celjskemu MPF. Vsi sodelujoči zbori odo imeli v Celju brezplačno oskrbo in stanovanje. Najboljši zbori bodo dobili na MPF nagrade, po 300.000, 200.000 in 100.000 din, najboljši zborovodje pa bodo nagrajeni z 80.000, 60.000 oziroma 50.000 din. Zaradi preureditve šole prodamo po ugodni ceni: 6 miz za zbornico 250 X 120 cm in 48 stolov, več pisalnih miz, šolskih klopi in ostalega šolskega pohištva. Oprema je novejšega datuma in si jo lahko ogledate vsak dan od 8. do 12. ure,-Osnovna šola dr. Vita Kraigherja, Ljubljana — Bežigrad, Trg 9. maja 1 Delovna skupnost Osnovne šole Dobrova pri Ljubljani razpisuje prosto delovno mesto za učitelja biologije — kemije — angleškega jezika. Nudimo enosobno družinsko stanovanje, dodatek za stanarino in kurjavo. Z Ljubljano so ugodne avtobusne zveze. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. »PROSVETNI DELAVEC« List Izdaja republiški odbor Sl..di kata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije — Izhaja Štirinajstdnevno med Šolskim letom — Urejuje uredniški odbor Odgovora) urednik Urago Ham — Naslov uredništva: Ljubljana, Kopitarjeva 2, telefon 33-722 InL 363 — Naslov uprave: Ljubljana, Nazorjeva 1. telefon 22-284 — Postni predal 355-VII — Letna naročnina soo din. za Sole In ustanove 1200 din - SL tek računa 600-14/608-16 - Tiska CZP »Ljudska pravica« Bi ZALOŽBA rtiiTfm) mladinska MK KNJIGA IZŠLE BODO Pravljice jugoslovanskih narodov V 10 slikanicah so izbrane naj lepše srbske, hrvaške, slovenske in makedonske pravljice in pripovedke: 1.0 treh grahih 2. Zlata ptica 3. Siromak in lisica 4. Siljan Štrk 5. Jeklenec 6. Dekle, pametnejše od cesarja 7. Vrag in njegov vajenec 8. Pastir, pametnejši od kraljeve hčere 9. Medved in lisica 10. Brata in zaklad Izšle bodo proti koncu novembra v posebnem etuiju v 10 vezanih in plastificiranih knjižicah, s štiri-barvnimi ilustracijami priznanih hrvaških, makedonskih, slovenskih in srbskih slikarjev. Cena celotni zbirki v etuiju je v predplačilu 2900 din, v prodaji 3600 din. / ! ►♦-d T ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ i Ščetkajte svoje zobe in dlesni pravilno in to že po zajtrku, po vsakem obroku in zadnjič pred spanjem. Pri tem uporabljajte »GIBBS zobno kremo FLUOR!« — takoj , — v mesečnih obrokih (Ustrezno podčrtati) Datum: Naročilnico pošljite v ovojnici na naslov: DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE, Ljubljana, Mestni trg 26 — Oddelek za knjižne zbirke. C0 % I I S 5 a c o s 5 Državnim založba Slovenija sprejema naročila za popularno knjižno zbirko BIOGRAFIJE V ZBIRKO SO ZA PRIHODNJE LETO VKLJUČENA NASLEDNJA DELA: - Walter G. Armando: PAGANINI Biografija o »vampirju z violino«, kot je imenoval Paganinija pesnik Heine, je napisal glasbenik, zato jo lahko štejemo med pomembna in resnobna biografska dela, ki skušajo pojasniti enkratno virtuoznost Paganinijeve osebnosti. - Charlie Chaplin ml.: MOJ OČE CHARLIE CHAPLIN V knjigi skuša sin Charlieja Chaplina oživeti podobo svojega očeta »kralja komedijantov«, tako kot se ga spominja iz svojega edinstvenega otroštva in mladosti. - Werner Steinberg: DAN JE ZALJUBLJEN V NOČ Nemški pisatelj W. Steinberg nas seznanja v romanu z življenjem slavnega nemškega lirika in revolucionarnega pesnika Heinricha Heineja. - Irving Stone: LJUBEZEN JE VEČNA Popularni ameriški pisatelj življenjepisnih romanov (»Sla po življenju«, »Mornar na konju«, »V zanosu in obupu«) nam v tem delu razgrinja življenjepisno podobo Mary Todd Lincolnove in Abrahama Lincolna, enega najpomembnejših predsednikov ZDA. Vse štiri knjige zbirke »BIOGRAFIJE« bodo tiskane na brezlesnem papirju in vezane v ccloplatno ter v polusnje. Cena za naročnike: platno 10.209 din (12 mesečnih obrokov po 850 din) in polusnje 12.000 din (12 obrokov po 1000 din). Naročniki začno plačevati obroke v mesecu, ko se naroče na zbirko. V prodaji bodo posamezne knjige za kakih 25 % dražje. Na zbirko se lahko naročite v vseh knjigarnah, ali direktno s priloženo naročilnico pri DRŽAVNI ZALOŽBI SLOVENIJE, LJUBLJANA, Mestni trg 26 — Oddelek knjižnih zbirk. NAROČILNICA Obvezno se naročam na knjižno zbirko »BIOGRAFIJE«: — v polusnju 12.000 din (12 obrokov po 1000 din) — celo platno 10.200 din (12 obrokov po 850 din) Prednaročninsko ceno bom poravnal: ' r r s s f s-S' f s v J'