Rcgistered by Australia Post — publication no. VAR0663 LETO XXX SEPTEMBER 1981 KO PIŠEM tele vrstice in pripravljam Članke za septembrsko Številko MISLI, mi sto upravniških in uredniških skrbi roji po glavi.. Ne vem, kdaj in kako bo ta Številka zagledala beli dan. S tiskarno sem končal, naročenega in za gotovo obljubljenega (v osmih tednih) IBM-stroja pa Še ni od nikoder... Sem le zagrabil podjetje za dano besedo in dobil sem nekakšno obljubo, da mi bodo posodili drugi stroj, dokler ne dobim naročenega. Če bodo seveda vsaj pri tem držali besedo. Danes se res ne moreš na nikogar zanesti. Agenti te obletavajo kot muhe in obljubljajo vse, dokler ne podpišeš pogodbe. Ko te ujame~ jo, jih pa nikjer več ni. In ko podrobneje pregledaš, kaj si podpisal, i uvidiš, da vsi paragrafi vežejo samo tebe, podjetja pa prav nič. Potem pa Čakaj na milost in nemilost... Vsekakor upam, da se bo le nekako pravočasno uredilo in ne bo treba naročnikom predolgo Čakati na septembrske MISLI. Sicer ste pa tako dolgo dobivali številke proti koncu meseca, da dodati še en mesec ne bi bilo preveč hudo. Navadili ste se, kot sem se moral jaz, ko sem tolikokrat poskusil vse v svoji moči, da bi kako prelisičil tiskarno, pa mi na noben natin ni uspelo.. Se je ie tako obrnilo, da je - kot pravimo - zopet urednik vlekel "ta kratko"... Naročnike in bravce torej prosim za Se malo potrpljenja, da se zadeva s strojem uredi. Potem bo vsaj upam - v izdajanju MISLI veČ reda. - Urednik in upravnik K SLIKI NA PLATNICAH: Kosta-njeviški samostan pri Novi Gorici. misli KNJIGE! KNJIGE! KNJIGE! Poštnina v cenah knjig ni vključena! UČBENIK SLOVENSKEGA JEZIKA, I. in II. DEL (SLOVENIAN LANGUAGE MANUAL, PART I. and PART II.) Cena I. dela $7.-, II. dela $8.50. ANGLEŠKO-SLOVENSKI in SLOVENSKO-ANGLEŠKI SLOVAK v eni knjigi. Žepna izdaja. Cena $8.- SHEPHERD OF THE VVILDERNESS. — Življenjepis misijonarja Baraga v angleški žepni izdaji. Spisal Bernard J. Lambert. — Cena dva dolarja. POLITIKA IN DUHOVNIK — Zanimivo domače pisana avtobiografija Msgr. Ignacija Kunstlja. Cena dva dolarja. KUHARSKA UMETNOST AZIJE.Na 233 straneh, s številnimi kuharskimi recepti azijskih narodov in z več barvnimi slikami serviranja azijskih jedil. Zbrala Marinka Pečjak, izdano v Sloveniji. Cena $13.60- ŠKOF ROŽMAN, L, II. in III. knjiga. — Odlično delo dr. Jakoba Kolariča CM. in.podprto s številnimi dokumenti. Cena vseh treh knjig $40,- (Posamezne knjige: prva $7.-, druga $9.-, tretja $28.-). LJUDJE POI) BIČEM (Odlična trilogija izpod peresa KARI.A MAUSERJA iz življenja v Sloveniji med in po vojni.) — Cena vseifl trem delom $10.- TRENUTKI MOLKA — Misli za vsak dan leta je napisal Franc Sodja CM. Knjiga je izšl i v Argentini, stane vezana $4.—, nevezana pa $3.— in je vredna branja. HOJA ZA KRISTUSOM (nesmrtni spisi Tomaža Kempčana v 'oblik1 molitvenika). Cena S>5.— vezani knjigi. MATI, DOMOVINA, BOG (Pesmi Ludvika Ceglarja) - Cena $2.- POPOTNIKI (Najnovejši roman, ki je izšel v izseljenstvu, napisal Aleksej Goriški). 456 strani. — Cena $10.-. V ROGU LEŽIMO POBITI (napisal Tomaž Kovač, priča pokola tisočev v letu 1945) — cena dva dolarja. TEHARJE SO TLAKOVANE Z NAŠO KRVJO (izjava prič o teharskih dogodkih v letu 1945) — cena dva dolarja. TABORIŠČNI ARHIV PRIČA — I., 2., 3., in 4 zvezek (zbral ^ Filip Žakelj). Vsaka knjiga po štiri dolarje. REVOLUCIJA V HOTKDRŠICI (Siena Blažič) — Cena $2,— P(THOUGHTS) Informativni mesečnik za versko in kulturno življenje Slovencev v Avstraliji • Ustanovljen leta 1952 • Izdajajo slovenski frančiškani • Urejuje in upravlja Fr. Basil A. Valentine, O.F.M.,19 A’Beckett Street, Kevv, Victoria 3101 — Telefon: (o3) 861 7787 • Naslov MISLI: P.O. Box 197, Kew, Vic. 3101 • Letna naročnina $5.- se plačuje vnaprej (izven Avstralije $8.-, letalsko s posebnim dogovorom) • Rokopisov ne vračamo. Dopisov brez podpisa uredništvo ne sprejema. • Stava: MISLI -19 A’Beckett Street, Kevv, Victoria 3101 — (o3) 861 7787 « Tisk: Distinction Printing, 164 Victoria Street, Brunsvvick, Vic. 3065. VSEBINA • Starost — stran 225 • Sola ljubezni je družina — F.S. — stran 226 • Cerkev v službi Človeku — Ob 90- oz. 50-letnici socialnih okrožnic dveh papežev — Janez Juhant (v Družini) — stran 227 • Avstralsko državljanstvo in novonaseljenci — A.L.C. — stran 229 • 'Ofe — Misli ob OSetovskem dnevu napisal Karel Mauser — stran 231 • Koncert 1981 — Melbournski Janez — stran 232 • Zvezni proračun 1981/82 — Tomaž Možina, M.Ec. (Syd.) — stran 236 • Kako si je upala zboleti... — Črtica — stran 237 • Hvala — stran 237 • Izpod Triglava — stran 238 • “Kaj praviS, kdo sem?” — stran 240 • Adelaidski odmevi — P.Janez — stran 242 • Razdajaj veselje! — stran 243 • Kaj pravite? — Resnica ali prevara? — stran 243 • Vozniki — povest-konec — F.Grivški — stran 244 • NaSe nabirke — stran 244 • P.Bazilij tipka... — stran 248 • Z vseh vetrov — stran 250 • Kotifek naSih mladih — stran 252 • Križem avstralske Slovenije — stran 253 • Temu se smejejo doma... — stran 256 "BOŽJE misli IN ČLOVEŠKE^ I LETNIK 30 — ŠT. 9 SEPTEMBER 1981 STAROST NEKJE sem bral pregovor, ki se glasi: Ni vprašanje, KOLIKO je kdo star, ampak KAKO je star! Velika modrost je v teh besedah. Iz lastnih izkušenj lahko rečem, da sem v življenju sr e tal z e veliko ostarelih po letih, a po srcu mladostnih in prožnih. Srečal pa sem tudi dvajsetletne starce, brez volje do življenja in brez idealov, da so se mi v srce zasmilili. K staranju (ne mislim na vrsto let!) veliko vpliva okolje, o tem ni dvoma. Mnogim spods'eka korenine nenadna sprememba, razočaranje nad najbližjimi, osamelost, izguba življenjskega druga... Občutek izkoreninjenosti je kaj pogost med starejsimi priseljenci, ki so k sinu ali hčeri prišli že v poznih letih. Zapustili so okolje domačega kraja in svoje dolgoletne znance v upanju, da bodo našli za morjem svojega odraslega otroka taklnega, kot so ga poznali pred dvajsetimi leti in več. V svojem naivnem pričakovanju so prevarani, razjedati jih prične domotožje. Če sin ali hči razumeta, da za res zadovoljno življenje ni merilo le obilje, ampak v glavnem razumevanje in Še marsikaj s tem v zvezi, problem ne postane akuten. Tudi v novi domovini je dovolj vesele domače družbe, ki jo starost potrebuje nič manj kot mladost. Tudi tu so slovenske prireditve, nastopi, nedeljska slovenska maša... A udeležba seveda zavisi od dobre volje sina ali hčere. Brez prevoza se prične zagrenjeno ostajanje doma, občutek zapostavljanja, osamelost, olitki... Starost izgublja življenjsko silo, do hiranja in prehitrega izbiranja je samo se korak... Poleg okolja pa na prehitro staranje (zopet ne mislim na vrsto let!) vpliva tudi lastno notranje zadržanje. Starost je tako naravna kot mladost in sprejeti jo je treba z vsemi težavami in preizkušnjami, ki jih prinese sleherna doba življenja. Mladost ima svoje probleme, starost svoje, a ne eni in ne drugi niso nepremostljivi. Malo osebnega poguma je treba, zavesti, da smo dočakali dobo, ki jo mnogi sploh ne, saj zlasti v našem modernem vrvenju tis o ti in tisofi mladih umirajo nasilne smrti. Tudi starostna doba je doba življenja, ne pa životarjenja, umika, zagrenjenosti in tegob. Z vso pravico si ostareli iščejo svojo družbo; od mlajših, zlasti sebi najbliŽjih, pa pričakujejo razumevanje, spoštovanje in potrebno pomol. Če ostareli sprejmejo to zrelo dobo svojega življenja kot božji dar, pa dodajo malo vdanosti in potrpežljivosti (Naj bo za pokoro!), bo sto problemov odpadlo.. Tako gledanje bo odprlo pota, ki jih zagrenjenost in zapiranje vase ne more najti. Leto prizadetih obhajamo. Svet se osveŠČa, da so tudi prizadeti del svetovne družine človeštva, vreden razumevanja, spoštovanja in priznanja vseh pravic. Nič manj pri srcu nam ne smejo biti tisti, ki jih je “prizadeta” starost, ki so opešali po dolgih letih dela in skrbi. Ne sme nam biti vseeno, kako preživljajo zadnjo dobo življenja. Skrbimo za sonček, ki naj jim s toplino in svetlobo vedri siva leta. To smo dolžni kot skupnost in tudi osebno kot nekdo, ki bo v nekaj letih - če mu bo to sploh naklonjeno — sam Koraki na večer življenja... ostarel in željan razumevanja ter pomoči. Šola ljubezni je družina Kdor ni okusil ljubezni, kdor ob očetu in materi ni doživel, kaj pomeni ljubiti, ta bo ostal večna sirota. Kdor se ni naučil ljubiti v krogu svoje lastne družine, ne bo nikdar prav ljubil. Vse, kar da nadaljnja vzgoja, je boren nadomestek. Velika odgovornost: biti oče, biti mati. Nič manjša: biti otrok. Prava miselnost je, če že otroci, posebno pa doraščajoči fantje in dekleta razumejo, da je edina resnično uspešna šola ljubezni domača družina. Svet hoče mladino prehitro osvojiti. Odhaja nedozorela in propada. Zato vedno več razdrtih družin in vedno več sirot. V Cerkvi smo vsi brez izjeme dolžni vztrajno delati za to, da bi gradili dobre krščanske družine. Čim bolj jih moderna plehkost skuša razbijati, toliko bolj moramo *stari in mladi ravno z družinami graditi lepšo bodočnost. F. S. CERKCV v/luibi človeku RAZVOJ industrije in rast kapitala v preteklem stoletju sta povzročila rastoCc5 bedo delavcev in bogatenje delodajalcev na njihov račun. GLAS PAPEŽEV Dne 15. maja 1881 je Leon XIII. izdal okrož-n'co RERUM NOVARUM (Novih stvari), ki so jo Pomagali pripravljati priznani strokovnjaki za družbena vprašanja. Tej začetni "veliki listini" delavskih pravic so sledili v Cerkvi še dokumenti: OUADRAGESIMO AN NO (Ob Štiridesetletnici) P'ja XI., v katerem je papež ocenil vpliv Leonove °kroznice na družbeni razvoj in vanj vključil nove Probleme v svetu; Mati IN UČITELJICA (1963) in MIR NA ZEMLJI (1963) Janeza XXIII'., Razvoj narodov n967) in-ob osemdesetletnici (1971) Pavla VI.; ČLOVEKOV ODREŠENIK Janeza Pavla II. (In v kratkem naj bi izšla tudi njegova tretja okrožnica — ol) letošnji devetdesetletnici Leonovvv okrožnice Rerum N o var um. Op. ur.) Iz vseh teh papeških dokumentov diha skrb Cer~ ^'ve za resničen in uspešen napredek človeške družbe. Mnogi odrekajo Cerkvi pravico vmešavanja v družbo dogajanje. Pij XI. izjavlja, da se Cerkev ne VrneSava v "zemeljske zadeve", mora pa uveljaviti Sv°j vpliv, ko gre za nravni zakon. Če bo družba Verna, Če se bo ravnala po načelih nravnega zako-na- bo lahko reševala sporna vprašanja med ljudmi. at° Cerkev odločno odklanja vsako "zgolj zemeljsko reševanje" človekovih osebnih in družbeniih vPrašanj, Razvoj je to resnico potrdil: kljub temu, da je delavec dosegel danes gmotno blaginjo, ie p°stal duhovni siromak. Leon XIII. je z okrožnico RERUM NOVARUM e na začetku gospodarskega razcveta opozoril, a Zlo veku niso dovolj zgolj zemeljski cilji. Druž-a in Cerkev si morata prizadevati za pravičnost na SVefu. Rešitev iz žalostnih delavskih razmer mo-ra,° skupaj iskati Cerkev, država, delodajalci in elavci sami. Cerkev s svojim naukom uči krŠčan-0 Pravičnost in vernim naroča, naj dajejo od» obilja potrebnim, zavzema se za pravice delavcev in drugih zatiranih družbenih slojev. Tak položaj je nastal, ker so bogatejši zanemarili nauk Cerkve. Država je dolžna skrbeti za skupno dobrom za pravičen napredek in dostojen položaj delavca. Delavci in delodajalci naj urejujejo medsebojne odnose po načelih krščanske pravičnosti, pravičnosti.. Leonova okrožnica je rodila sadove, ker so se pristojni in prizadeti bolj zavzeli za delavca. Nastala so delavska združenja, ki so branila delavce pred izžemanjem, jim pomagala v nesrečah in gospodarskih težavah. Oblikoval se je čut za delavske pravice, ki je vplival tudi na državno zakonodajo. Ob 40-letnici Je Pij XI. potrdil veliko poslanstvo Leonove okrožnice z okrožnico OUADRAGESIMO AN NO. Mnogi so Leonovi okrožnici zapirali pot, ker niso marali, da bi Cerkev vplivala na delavce. Delavce so odvračali od Cerkve in jih navduševali za svobodomiselne in brezverske ideje. Za tako vzdušje so bdgovorni tudi bogati kristjani, ki so o-hranili samo ime krščansko, njihovo ravnanje pa je pogansko, delavcem krivično. Zaostren družbeni položaj tridesetih let, medsebojno tekmovanje za premoč, izkoriščanje delavcev, žensk in otrok, . gojitev zgolj zemeljskih dobrin, brezvestnost in nepoštenost bo družba premagala le v medsebojnem sodelovanju in naporu vseh. Cerkev vabi k sodelovanju predvsem laike, da bodo lahko kljubovali svetu, ki "je postal že skoraj poganski", končuje Pij XI.. SLUŽITI ČLOVEKU Cerkev je svoje poslanstvo v zgodovini razumela kot službo človeku in jo na različne načine bolj ali manj uspešno opravljala, čeprav je posebno v zadnjem Času izgubljala neposredni družbeni vpliv. Zavzemala pa se je, da bi svet le upošteval krčanska naleta, in k temu vedno bolj vzgajala laike. Zato je imela Leonova okrožnica velik pomen, čeprav j/e vpliv Cerkve v družbi mnoge motil. Pri nas je v tem duhu duhovnik Janez Evangelist KREK ustanavljal delavska strokovna društva, kmečke zadruge in hranilnice. Njegovo delo je imelo družbeni in narodnostni pomen. Po prvi svetovni vojni je preraslo v krščanski socializem. Podobno so po svetu ustanavljali delavska združenja. Ta so poleg zaščite delavcev gojila med delavskimi sloji, ki so zaradi krivic in veri sovražnih vplivov iskali učitelje zunaj krščanstva, vero. Mnogi Cerkveno delo na socialnem področju omalovažujejo, čeprav je Cerkev po vzoru Učenika Že od apostolskih lasov sem dejavna. Skrbela je za reveže, delila od svojega, njene ustanove in posamezniki so gojili čut za pravičnost in poštenost ter spoštovanje posameznikov in narodov. Redovniki so vzgajali narode, misijonarji branili zatirane, predstavniki Cerkve dvigali glas proti krivičnim oblastnikom. Cerkev je gojila dobrodelnost in še danes opravlja to nalogo. Zagovarja zasebno lastnino, ker se zaveda: le kdor ima, lahko tudi daje. Zaradi slabosti njenih članov pa so se tudi v Cerkvi pojavile zlorabe, vendar sama ni prenehala biti kvas in luč sveta. Njena duhovna moč in vpliv sta navzoča tudi v sedanjem svetu. Njeni dokumenti in njena praksa so tudi danes upanje narodov za podporo in pomoč v reševanju svetovnih stisk in težav. Kot otrok svoje dobe mora Cerkev sama iskati tako zase kot za svetovno družbo novih oblik, poti in možnosti, da bo med njenimi Člani in med vsemi ljudmi dobre volje vladala pravičnost po vzoru in podobi Jezusa Kristusa. Kot zemeljska ustanova ostaja Cerkev nepopolna in potrebna stalne prenove; zaupa pa v dokončno izpolnitev v Bogu. REVOLUCIJA LJUBEZNI Težava vsakega socialnega nauka je določena družbena uokvirjenost. Tudi Cerkev mora iskati moč, da ostaja upanje narodov. Le dejavna vera in zaupanje, da je naša prihodnost Bog in da zato ne moremo ostati pri kakršnih koli zemeljskih ciljih, omogočata oblikovanje primernih družbenih odnosov. Teh ni brez skrivnosti križa, ki je prava revolucija ljubezni in temelj' resničnega prenavljanja človečkih odnosov. Kaj bi bil narod brez solza materine ljubezni, ki ne računa na povračilo, in kako bi velika dela nastala brez žrtve? S hvaležnostjo zremo v preteklost Cerkve, ki je svet opozarjala na to skrivnost človeškega bitja. Pomembni obletnici socialnih okrožnic sta spodbuda in opomin: pravični družbeni red prihodnosti je v marsičem odvisen od takšnega temelja družbenega in osebnega življenja. JANEZ JUHANT (v DružiniI ... obiskal sem Mlinarjevo staro mater v njeni sobi pod streho. Če lahko pomagam svojim otrokom? Le malo še. Moje moči popuščajo. Sem pač že stara. Mladi morajo biti sami. In mi stari tudi. Imam svojo lastno sobico. To je dobro. Potrebujejo me, kadar pridejo po mene. Pridejo po mene, kadar me potrebujejo. Vedno moram biti pripravljena, čeprav ne morem več veliko pomagati. Toda biti zanje pripravljena, to še morem. Avstralsko državljanstvo in novonaseljenci AVSTRALSKE oblasti ne zahtevajo od tujcev, ki se tukaj za stalno naselijo, da bi se odpovedali svojemu državljanstvu in prevzeli avstralsko. Pri tem rnislijo, naj posameznik, ki izpolnjuje vse pogoje, sam zaprosi zanj in tako pokaže, da je prostovoljno pripravljen prevzeti pravice in dolžnosti avstralskega državljanstva. Pričakujejo, da postane avstralski državljan, ker si s tem pridobi prednosti, ki so važne Za polno udeležbo v javnem in Zasebnem življenju. Kot povsod na splošno, tako tudi tukaj velja, da bolje imeti v deželi stalnega bivanja tudi državljanstvo. Znotraj države je državljanski odnos dolo-en z zakonodajo, zunaj pa mu daje država zaSČito Po mednarodnem pravu in dogovorih. Predno bi obravnavali • nekatera vprašanja avstralskega državljanstva, je poudariti par značilnosti, ki morda razlikujejo od prejšnjega pojmovanja, iako je upoštevati, da je po avstralskem pravu dr-zavljanstvo in narodnost istoveteno. Za jugoslovanske državljane se štejejo vsi, ki so bili rojeni znotraj Jugoslavije od prve svetovne vojne naprej. Zamejski Slovenci so državljani držav v katerih živijo. Izjema So bili begunci po drugi svetovni vojni, ki so veljali Za DP (Displaced Person) ali osebe brez državljanka (Stateless). V zadevah avstralskega multikulturalizma pove-Zujemo slovenski jezik, kulturo, dediščino s slovensko narodnostjo in to v enakopravnosti z vsemi drugimi ^ničnimi skupinami, pa brez ozira na državljanstvo, anes se je stanje Že taka spremenilo, da so dolgo-etni prebivalci slovenskega porekla povečini že avstralski državljani, novodoSleci pa državljani Jugo-avije a]; cjrjavej kjer s0 imeli svoje stalno biva-*Mce. Avstralija je po drugi svetovni vojni relativno na Prebivalstvo prevzela naj ve? novonaseljencev, le ^raelska država jih je sprejela več. V zaokroženih eyilkah je danes v Avstraliji dva in triČetrt milijona Prebivalcev, ki so rojeni v prekomorskih državah in *a®° nekaj nad polovico jih je sprejelo avstralsko ržavljanstvo. Tako ostane okoli eden in Četrt mi-Jona prebivalcev, ki bi lahko, a niso zaprosili za » avljanstvo. Od teh je preko tričetrt milijona dr-p Janov iz Anglije, Kanade, Indije in drugih drŽav Ornmonwealtha. , lako veliko število tujih državljanov sčasoma ne (jg IVa dobro na družbeno povezanost, poleg drugih Ravnikov, kakor so na primer vprašanje državne rarnbe, odnosi z drugimi državami ipd. A. L. C. V pregledu nazaj vidimo, da so imeli po zakonu prednosti sprva vsi britanski podložniki, potem državljani zveznih držav (Britanci, Kanadčani, Indijci itd.) pred vsemi ostalimi tujimi državljani. Sele z zadnjim popravkom zakona o avstralskem državljanstvu (1973) se je izboljšalo in vsi morajo na isti natin pridobiti državljanstvo. Vse to je vplivalo, da so deželni ministri za naseljevanje skupno z zveznim ministrom sklenili pod-vzeti različne programe za informiranje javnosti o pomenu in važnosti sprejemanja avstralskega državljanstva. Avstralska sveta za etnične zadeve in naseljevanje sta že lansko leto raziskovala to vpraSanje in izdelala predlog zveznemu ministru. Pričakovati je, da bodo javne razprave pokazale pomen in važnost državljanstva in vplivale na odločitve. Oglejmo si, kako se po sedaj veljavnih predpisih lahko pridobi avstralsko državljanstvo: 1/ z rojstvom v Avstraliji in to brez ozira, če so starši avstralski državljani. Izjeme so samo diplomatski in konzularni predstavniki. 2/ s poreklom, če je oseba rojena izven Avstralije in je vsaj eden od staršev avstralski državljan. Mora pa biti registrirana pri avstralskem diplomatskem ali konzularnem predstavništvu. 3/ po podelitvi, če ima prosilec namen, da se stalno naseli in izpolni naslednje pogoje: - star najmanj 18 let, - umsko sposoben, da razume svojo prošnjo, - triletno bivanje v Avstraliji, - brez kazenskih prekrškov, - primerno znanje angleščine, - razumevanje pravic in odgovornosti državljanstva, - namen bivati v Avstraliji. Poleg tega so se izjeme in tako lahko dobijo državljanstvo Sene, vdove, vdovci, bližnji svojci itd. V vseh primerih odloča minister sam. Kakšne pravice se pridobijo z avstralskim državljanstvom? Iste kot jih imajo rojeni Avstralci in te so: volilna pravica, pravica zaposlitve v državni službi, pravica do potnega lista ter potovanja v tujino in nazaj, v tujini rojene otroke lahko registriramo za avstralske državljane, izvoljeni smo lahko v parlament. Za dolžnosti se Šteje: prisega (izjava) podložnosti kraljici Avstralije, spoštovanje in izpolnjevanje avstralskih zakonov, volitve, sodelovanje pri porotah in pri obrambi Avstralije, če je treba. Sedanja praksa je, da prosilca za državljanstvo pokličejo na razgovor. Uradnik mora ugotoviti, te prosilec govori toliko angleSSine, da se lahko preživlja z delom med angleSko govorečimi osebami, da lahko nakupuje življenjske potrebščine in zna v angleSčini povedati pravice in dolžnosti avstralskega državljanstva. Če prosilec tega ne more spraviti skupaj, se zadeva odloži, da se bolje pripravi čez nekaj časa. Pri znanju jezika še posebej ozirajo na bolezen in starost. Državljanstvo se pridobi na dan, ki je določen za prisego in se izvrši po možnosti kot del slavnostne prireditve, da se tako poudari važnost državljanstva. Sprejem državljanstva lahko vpliva na naseljenčev gmotni in duševni položaj, na njegove odnose do družine in okolice, občutek pripadnosti, zvestobo in upe na potomstvo. Mnogokrat sprejem državljanstva predstavlja nepreklicljivo odločitev. Pri odločitvi za avstralsko državljanstvo so važni osebni pogledi in izkušnje posameznikov. Naštejmo nekaj značilnih razlogov onih, ki jim ni do državljanstva: zapletenost glede na poroko ali ločitev; starost; imeli so težave z naseljevanjem; so sedaj v težavah; slabo govorijo angleško; nezadovoljni z naselitvijo; imajo svojce v rodni deželi; pogrešajo sorodnike; življenjski pogoji so se doma izboljšali, odkar so odšli; mislijo, da imajo doma boljše socialno zavarovanje; doma imajo boljši socialni položaj; ne morejo se identificirati z Avstralijo in tukajšnjim načinom Življenja; niso se še odločili, ali ostanejo za stalno v Avstraliji in podobno. Naseljenci, ki so sprejeli avstralsko državljanstvo, naštevajo drugačne razloge. Tako na primer: regulirati vprašanje pokojnine; s sprejemom držav- ljanstva so pridobili in se boljše počutijo; prepričani so v boljši življenjski standard ■ in Šolstvo na višji stopnji kot v deželi, iz katere so prišli; vSeč jim je avstralski način življenja; boljše perspektive za njihove otroke; po dolgem bivanju tukaj se v spremembah doma počutijo tujce; vrednost avstralskega potnega lista in pot6vanja po svetu itd. V posebno skupino spadajo naseljenci, ki imajo dvojno državljanstvo. Mnogi mislijo, da imajo s tem prednosti glede: zmanjšanih procedur poto- vanja; boljše možnosti za zaposlitev, če bi ena obeh držav postavila omejitve na nedržavljane; boljše pravice do pokojnin; posest imetja in dedovanje v obeh deželah ipd. Mnoge rodne dežele pa od takih državljanov dostikrat zahtevajo izpolnjevanje obveznosti, ,kot je npr. odsluženje vojaškega roka, plačevanje davkov, mnogokrat zapletene razveze zakonov, odrekanje legalnega izhoda iz ene države. Ker se odnosi v nekaterih državah s spremembami režimov menjajo, avstralske oblasti priporočajo vsem nosilcem dvojnega državljanstva, da se o vsem sami točno informirajo. Tudi za naseljence iz Jugoslavije velja dvojno državljanstvo. To se pravi, da osebe ne izgubijo jugoslovanskega državljanstva, ko postanejo avstralski državljani. Kadar pridejo v Jugoslavijo, so podrejeni izključno jugoslovanskim zakonom, te oblasti tako ravnajo. Mnogi, ki potujejo na turistična potovanja iz Avstralije, zaprosijo za izdajo jugoslovanskih potnih listov in na te potujejo v vzhodne države, ker imajo manjše formalnosti in cenejše potovanje. Za vrnitev v Avstralijo uporabijo zopet avstralski potni list. Med Avstralijo in Jugoslavijo so pogajanja glede državljanstva in nekaterih vojaških penzij, a Še brez zaključkov glede pokojnin (starostnih, družinskih, invalidskih in drugih). Avstralski upokojenci lahko prenesejo svoje pokojnine kamorkoli, torej tudi v Jugoslavijo, Če se odločijo za začasno ali stalno bivanje. Novonaseljenec ne sme vzeti vprašanje državljanstva kot formalnost, ampak mora pretehtati, kaj je v njegovem interesu. Za dobro odločitev si mora dobiti informacije iz raznih zanesljivih virov. Glasbeni konservatorij vSydneyu Logarska dolina Karel Mauser: OCE MORDA v besedi OČE res ni tiste mehkobe in než~ n°sti, ki jo btovek občuti, ko izreče besedo MATI... Pod očetom si pač predstavljamo moža, ki skrbi za varnost družine, ki skrbi za zaslužek, ki gleda, da lrna družina vse, kar za življenje potrebuje. OČe je v otrokovih očeh steber zaupanja, oče vse zna, vse zmore, nikdar ne joka, zna popraviti vsako igračo 'n najde pot iz vsake zagate. Tako gleda na očeta majhen otrok. Tam v sred-nl'h Šolah pa se otrokovo gledanje spremeni. Oče Postaja počasi starokopiten, ne gre s časom, ne zna Prav umeti mladine in njih sanj, vse preveč resno 9leda in preveč opominov ima v zalogi. Ko ta otrok pride do prvih motkih let, je o teto-Va Podoba spet čistejša. Oče dosti pametno gleda, skušnje ima, pozna ljudi in razmere — ni napačno vPraŠati kdaj tudi njega za svet... Majhni otroci — majhne skrbi, veliki otroci velike skrbi! Veličina očetov je v tem, da znajo no-S'tl Prve in druge. Morda bolj skrito kot matere, °lj zaklenjeno, toda navadno je očetova solza težja °d materine. Ni važno, kaj je oče po poklicu. Direktor tovar-°e sli pobiralec smeti, kmet ali zdravnik. Ni oče- Nekaj misli ob Očetovskem dnevu tovstvo po poklicu. Očetovstvo je v moči, da otrok, tudi če je zašel, ob svojem času, ob misli na tiho očetovo skrb — najde trdno pot in trden korak. V starodavni Sirahovi knjigi so čudoviti nauki za otroke: "...Otroci; pazite na očetovo pravico in tako delajte, da vam bo dobro! Kdor spoštuje očeta, doživi veselje nad otroki, na dan svoje molitve bo uslišan. Očetov blagoslov utrjuje otrokom hiše. Moj sin, podpiraj svojega očeta v njegovi starosti, ne žali ga, dokler Živi. Zakaj usmiljenje do očeta ne bo pozabljeno, na dan nadloge se te bo Bog spomnil...." Karte in darove bodo prinesli mnogi otroci svojim očetom. Marsikatera lepa beseda bo izrečena. Toda lepšega plačila svojemu očetu ne more dati nihče kakor tisti otroci, ki ravnajo tako, da ima oče blag občutek: velik je Že moj otrok, toda njegova roka v moji je še vedno tako trdno kakor takrat, ko je delal prve stopinje. V tem je namreč ljubezen, da se nikoli ne spremeni. MLADINSKI KONCERT 1981 je za nami. Na datum 23. avgusta smo ga vpisali v kroniko slovenske kulturne dejavnosti v Avstraliji. 'Že sedmi vsakoletni, dasi se je v tdku razvoja iz vseavstralskega in tekmovalnega umaknil v okvir melbournske skupnosti, kjer se je pred leti spočel. Ker pri nastopih ni več izbiranja nagrajencev, je več sproščenosti; padli so naravno tudi pogoji glede starosti in podobno. In kljub današnjemu krajevnemu značaju so vrata še vedno odprta za nastop mladini Sirne Avstralije, če in kadar se le hoče pridružiti. Morda bo bodočnost spet kdaj prinesla priliko, da bo dobil koncert ponovno vseavstralski značaj. A to prepustimo Času: danes nas navdaja veselje, da ta mladinska pevska prireditev ni zamrla, ampak doživela Se sedmo leto in tudi letos tako lepo uspela. Kot mi je znano, so bile letos prijave kaj pozne, končno pa se jih je nabralo — za devetnajst tofck (ena po pomoti ni prišla na tiskan spored): od poskusnih nastopov začetnikov pa do skoraj profesionalnih nastopov mladine, ki se pri podobnih prireditvah že delj časa udejstvuje. Eni in drugi so napravili spored letošnjega koncerta pester in bogat. Razpored je bil posrečen, saj je bilo tako v prvem kot v drugem delu vsakega nekaj. Pripomniti moram, da se je program dobro razvijal: ni bilo kakega neljubega zastoja in dolgih pavz, ki so včasih tako mučne. Bilo je nekaj tehničnih motenj - tako pri osvetljavi kot ozvočenju, kar pa je skoraj nujni delež takihle domaEih množičnih prireditev. Morda so bile tudi kasne prijave in s tem v zvezi negotovost uspeSne prireditve krive, da letos versko središče ni povabilo toliko gostov kot zlasti lansko leto. Nekaj pa jih je bilo in kot glavnega ter 5e vsa leta stalnega gosta te naSe mladinske prireditve naj omenim sydneyskega rojaka, senatorja Miša Lajovi- ca, ki je bil tokrat zopet med nami. Ob koncu nam je zopet povedal nekaj vzpodbudnih besed, s katerimi je čestital nastopajoči mladini in se zahvalil tudi starSem za ves trud pri ohranjevanju domače tradicije med novim rodom, ki raste med nami. Senatorju smo hvaležni, da se je potrudil kljub obilnemu delu med nas, in upajmo, da bo tudi v bodoče na! redni gost. Napovedovalca sta bila IRENA BIRSA (v slovenščini) in JOŽE ČELHAR (v angleščini). Nalogo sta dobro opravila. Jože je Že od lani z»^n po svoji sproSčenosti, ki ob napovedovanju posameznih tofck veliko pomeni. Koncertni spored je začela VERONIKA SMRDE-LOVA (9 let) z deklamacijo L.Ceglarja “Tri rožice”. Bila je kaj ljubka v narodni nosi, pa razočarana, ker se ni posluŽila mikrofona in je mnogi v dvorani niso slišali. Zato je ob pričetku drugega dela sporeda deklamacijo ponovila in žela lep aplavz. Kot druga sta nastopila MAJDA in JOHN BARIČ> ki sta nastopala Že na prejšnjih koncertih. Ob \ .tari in harmoniki sta zapela “Mamici” (Slak) in “Do.no-tožje” (Petrič). Sledila je geelongŠka skupinica: INES ŽELE, KA-TARINCA PERSIC, DAVID PERŠIČ (orgle) in pa RAJKO JAGER (kitara) z “Venčkom narodnih” (O moj preljubi dragi dom, Iz stolpa sem, Oj lepo je res na deželi, Zaplula je barčica moja), v angleščini pa so občuteno podali “Gift Song” (Moira Eastman & Jane Bertoncello). Nadaljevala je INES ŽELE sama s petjem in kitaro. Za nastop je izbrala “Sing c’est la vie” (Sonny Bono, Charles Greene & Brian Stone) in pa “Strong and Constant” (F. Anderson). Končno je dodal ob spremljavi na kitaro lastno pevsko točko o “Mornarčku” še RAJKO JAGER. Prvič je bil na našem odru komaj osemletni DAVID SVENT, ki je bil letos izbran za prvaka Avstralije K SLIKAM: Desno zgoraj napovedovalca, v sredi Veronika Smrdel, levo zgoraj David Svent. Sredi strani je orkester TRIGLAV, na levi Emilija Arnu*, pod njo Anita SankoviS. S r \j V(? sP°daj John in Majda BariC, v krogu Katrina nie na desn' Helena Campelj. V desnem spod-fi T k°tu geelongska skupinica: David Peršič, o -*ager, Ines Žele in Katarinca Persif. med najmlajšimi harmonikarji. Zelo sproščeno nam je zaigral Avsenikovo “Čiribelo” in pa znano pesem “Edehveiss” iz filma “Sound of Musič”. ANITA SANKOVIČ je pričela nastopati na našem odru Je cisto majhna. Največkrat je pela. Zdaj je že prava gospodična in precizno nam je na klavirju podala Haydnovo “Sonato”. Za njo je nastopil — prvič na naših koncertih — TONI BERKOPEC s svojo kitaro. Ob spremljavi je zapel “Yellow Submarine” (Beatles) in dodal nekaj kitarskih skladb. HELENA ČAMPELJ nastopa na naših koncertih že lepo vrsto let. Kdor se je udeležil prejinjih prireditev, ji bo priznal velik napredek v nastopu in tudi petju. Tokrat nam je brez spremljave zelo občuteno zapela “Hvala, mama” (Drčo Zgur in Ivan Likar) ter “Country Road” (John Denver). Za zadnjo točko prvega dela je nastopil ansambel TRIGLAV (JOHN BARIČ - harmonika in orgle, PAUL BROŽIČ — klarinet in trobenta, JOHN JERNEJČIČ — saksofon in klarinet, ANDREJ TURK — vodilna kitara, BERNARD ZUPAN — bas kitara, EDDY MALJEVAC - bobni). Za koncert so fantje izbrali tri pesmi: “Sredi vasi” (Slak), “Mornar” (W. Schafenberger) in pa “Igral sem na orglice” (Avsenik). Naj omenim, da je Triglav trenutno edini melbournski mladinski ansambel naSe domače glasbe. Ostali so se žal razili, ali pa so z novimi povezavami starejšega osebja prenehali biti mladinski ansambel. Končno: leta teko in nujno prinaSajo kot posledico tudi spremembe te vrste... Za začetek drugega dela koncerta je INES ŽELE deklamirala Gregorčičevo pesem “Siromak”. Sledili sta dve orglarski točki naSih najmlajših. LENTI LENKO (9 let) bo s svojim izrednim posluhom enkrat vsekakor odličen organist. Zaigral nam je “Lurtko pesem” “Po jezeru” in pa “Zahvalno pesem” Tudi EMILIJA ARNUŠ (10 let) je imela svoj prvi koncertni nastop. Zaigrala nam je “La Paloma” (S. Vradier) in pa “Bele rože” (Nana Mouskouri). Prvikrat je nastopila na našem koncertu KATARINA VRISK s petjem ob lastni klavirski spremljavi. Predstavila nam je “Če te srce boli” (Albert Papler. in Boris Frank) ter “Tomorrow” (Martin Charnin & Charles Strouse). Katarini se pozna, da večkrat in uspešno nastopa. VERONIKA FERFOLJA poje pri Glasnikih, tokrat pa nam je podala tudi svojo točko s petjem in lastno spremljavo na kitaro. Slišali smo “Moj klobuk ima tri luknje” in pa “With a Little Help from my Friends” (John Lennon & Paul McCar-tney). Lep napredek smo videli na DAVIDU PERŠIČU iz Geelonga, ki nastopa že nekaj let na teh naših koncertih. Letos nam je na orgle zaigral zelo precizno že težje skladbe: Choralpartito “Sei ge-grUsset Jesu giitig” (J. Bach), Choralvariatie Op. Psalm 140 (J. P. Sweelinck) in pa “Relative Sam- ba” (Palmer-Hughes). David že spremlja geelongski zbor pri mesečnih slovenskih mašah in prepričani smo, da se bo razvil v odličnega organista. Naslednji nastop je pripadal GLASNIKOM, mladinskemu zboru verskega središča. Vodila ga je to leto MILENA TURKOVA, in seveda ji je ostala Se vedno tudi spremljava na orgle. Letos je pevcev nekaj manj kot prejšnja leta, a zapeli so dobro ter želi tudi velik aplavz. Dekleta so se predstavila v novih krojih, ki so se lepo podali barvi odrskih zaves. Tu so imena letošnjih pevcev po abecednem redu: EMILIJA ARNUŠ, MAJDA BARIČ, IRENA BRUMEN, TANJA BURGAR, BERNARDA DA-Mlš, ROMANA DAMIŠ, VALERIJA DAMlS, VERONIKA FERFOLJA, MARGARET FRANČIČ, ELIZABETH HORVAT, SANDRA MIKUŠ ANNA SEDMAK, MARIA TUBOLA, JOHN BARlČ, DARKO BURGAR (kitara), ANDREJ TURK (kitara), BERNARD ZUPAN in EDDY ZUPAN. Zapeli so tri pesmi: “če študent na rajžo gre”, “Hooray Hooray”(Boney M.) in “Stara domačija” (A. Nipič - M. ferler). Zboru želimo še veliko lepih uspehov. Sledila je točka treh pevcev: BERNARDE DAMIŠ, KRISTINE GRGURlC ter DARKA BURGAR, ki je tudi spremljal na kitaro. Zapeli so “Let me be there” (Roy Orbison) in pa “Out here on my own” (Christopher Sc Michael Gore). Končno se nam je za zaključek koncerta (prej ni mogel priti, ker je bil zadržan pri drugem nastopu) predstavil letošnji mladinski harmonikar - prvak Avstralije - BRANKO TOMAŽIČ-SRNEC. Pesmi, s katero je dosegel prvenstvo, ni upal zaigrati, ker bi bila predolga. PaČ pa nam je z resnično eleganco godca in pol'ter odličnim izvajanjem postregel z “Blue Moon” (Art van Damme), Avsenikovo “Staro polko” in pa pesmijo, ki je morda najbolj vžgala, “Dark Eyes” (Palmer-Hughes). S ploskanjem brez konca ga je dvorana prisilila, daje dodal še nekaj domačih, kar je Branko rade volje storil. Menim, da lepše ne bi mogli zaključiti tega našega koncerta, ki je napolnil dvorano in nam vsem pripravil obilico u-iitka. Naj dodam, da so na na sporedu, ki so ga udeleženci koncerta dobili v roke, še tri imena sodelavcev, ki niso nastopali, pa doprinesli svoje k uspesm prireditvi: Za ozvočenje in osvetljavo so skrbeli FELIKS in FRANK ŠAJN ter VINKO ŠKRABA-Naj tu omenim tudi MIRIAM KIRN in ŠTEFKO GRL, ki sta pri vhodu v narodnih nošah prodajah vstopnice. Prepričan sem, da so vsi udeleženci letošnjega Mladinskega koncerta, ki so napolnili Baragovo dvorano do zadnjega kotička, odhajali domov z občutkom zadovoljstva. Do&iveti takle kulturni užitek v zdomstvum tako daleč od rodne grude, je res vredno več kot teh nekaj dolarjev vstopnine-Misel, da nam je nudila ta užitek v zdomstvu rojena mladina, pa vsekakor Še poveča njegovo vrednost. Darko Burgar, Bernarda Damiš in Kristina Grgurič. Spodaj Ines Žele in David Persii. Hvaležni smo ji, kakor moramo biti hvaležni verskemu središču, ki te vsakoletne koncerte prireja. Zopet je pokazalo, da mu je sveta stvar tudi kultura, ki skupno z vero ohranja narodnost izseljencev iz roda v rod. K^jti tudi kultura je dar božji, neprecenljiv dar, ki smo ga dolžni ohraniti ter skupno z vero posredovati novemu rodu. MELBOURNSKI JANEZ Desno zgoraj B.Tomaiič-Srnec, prvak Avstralije. V sredi Veronika Ferfolja, levo Toni Berkopec. V sredi strani GLASNIKI. ZVEZNI Tomaž MOŽINA, M.Ec. (Syd.) PRORAČUN 1981/82. AVSTRALSKI finančni minister je v letolnjem avgustu predložil precej strog budžet. V parlamentu ga prav verjetno ne bodo sprejeli neokrnjenega: poli- tično na vsak natin ne bo pomagal vladajočim konservativnim strankam. Po drugi strani pa: zvezne volitve bodo sele čez dve leti... PRED VIDENI IZDA TKI ZA 1981/82 Milijoni Sprememba Od i/s dolarjev na leto poprej v% v% Obramba 4112 + 16.3 10.1 šolstvo 3255 + 11.1 8.0 Zdravstvo 2872 -21.3 7.0 Socialna zaščita 11357 + 14.5 27.8 Stanovanja 399 + 17.0 1.0 Mesta in okolja 79 -28.3 0.2 Kultura in šport 461 + 15.0 1.1 Ekonomske usluge 2712 + 14.0 6.6 Državne usluge 2847 + 14.9 7.0 Rezerve in drugo 12768 + 22.3 31.2 Skupaj 40862 + 12.6 100.0 dohodki 40716 + 15.8 • Deficit 146 -90.7 • Viri: Sydney Morning Herald, 19.8.1981; Treasury Papers for 1981/82, Canberra; Kot lani, je tudi letoSnja budŽetova glavna naloga, da omeji inflacijo in da podpre zasebni sektor. Navadni državljan in navadni delavec bo, vse tako kaže, Se na slablem. S še enim novim “prodajnim” davkom (2.5%) na skoraj vse blago bomo, kajpad^ vsi prizadeti. Se dobro, da se bo ta davek pobiral Sele v januarju 1982. Ampak davek na knjige, liste in Časopise je vendar davek na znanje. Nobena pametna dežela ne bi smela tega. In kam bodo šli zvezni dohodki drugo leto? Iz tabele zgoraj razberemo, da se bodo skupni dohodki v letu 1981/82 povečali za 15.8% in vsi izdatki za 12.6%. Tako se bo deficit zmanjšal na $146 milijonov (lani $1566 milijonov). Največ izdatkov je namenjeno socialnemu skrbstvu, obrambi in šolstvu, precej manj pa zdravstvu, gradnji stanovanj in či&fenju okolja. Več kot polovico vseh državnih dohodkov bodo prispevali osebni davki. In davki na bencin, pivo, tobak bodo dopolnili zvezno blagajno Se za eno petino. Privatni sektor pa bo priSpeval le dobro desetino, Četudi prejema precej drugačnih olajSav. S temi in podobnimi namerami, tako menijo državniki v Canberri, bo narodni produkt v naslednjem finančnem letu porastel za 3'.5%, _ tedenski povprečni zaslužki bi se povečali za 13.5%, inflacijska stopnja pa bi se omejila na 10.75 % (letos 8.8%). Nezaposlenost bi, Žal, ostala Se vedno okoli 6%. V primerjavi z mnogimi deželami sveta je Avstralija bogata. Skoda pa je, da navadni državljan, največ zaradi slabega gospodarjenja, nima dosti pokazati. 'Ka dč je a<:ini prikazali vrsto starih šeg in navad. .Kaj Zanimivo je bilo tekmovanje žena v pletenju vencev ule, bolj za smeh pa je bila stava, kdo od mož 0 hitreje pojedel glavico luka. v “NAŠI LUCI”, ki izhaja v Avstriji za Slovence na tujem, je bila izražena želja meseca, “da bi nas zdomce nehali zasliševati, kadar prihajamo domov na °t>isk, če hodimo v tujini k slovenski ma&i”. Utemeljitev te preproste želje se je glasila takole: Versko in cerkveno življenje je ena neodtujlji- vih pravic slehernega tloveka, v katero se nima nihče pravice vtikati. Po demokratičnih državah tega tudi nihče ne počenja. Taka zasliševanja imajo čisto jasen namen, nas zdomce oddaljiti od naših duhovnikov v tujini. Le kdo si to želi in zakaj, ko so ravno oni naša najvetja opora tu zunaj? A pri plaSnejJih in upogljivejSih zdomcih žanjejo uspeh. Pri ljudeh s hrbtenico imajo ravno nasproten učinek, zlasti Še, če čjovek spregleda metodo zasliševanja. Najprej hoČ&> zasli^evalec ujeti žrtev v nekem “grehu”; potem hoče izvleči iz nje kar največ mogoče; končno jo povabi na sodelovanje z njimi (špijo-niranje in toženje rojakov notranji upravi). SLOVENSKI SIR je v -letu 1980 svoj izvoz povečal kar za 75%, pravi poročilo iz Ljubljane. Velika količina 142 ton gaje Slo na tuje — znak, daje našel v tujini dober trg. Pri tem pa je zanimivo tudi to, da je šlo v Švico največ elementalca, ki je tipično Švicarski sir, dočim je največ slovenskega parmezana, kije sir italijanske vrste, uvozila — Italija. Iz poročila je razvidno, da so lani mlekarne v sire predelale polovico celotne količine prejetega mleka. LETOS v juniju so bili življenjski stroJki v Sloveniji za 44,5% višji kot v lanskem juniju, plače istega meseca pa za 28,3% višje kot pred enim letom. F. T. ADMINISTRATIVE SERVICES Pty. Ud 182 Norton Street, Leichhardt, N„S.W., 2040 TAX CONSULTANTS — INSURANCE BROKERS Prevzemamo registracijo in popolno knjigovodstvo vsakovrstnih podjetij in družb ter kontraktorjev. kakor tudi posameznikov. Urejamo davčne obračune (“Income tax return”), rešujemo davčne probleme in nudimo potrebne nasvete. Posvetujte se z rojakom: V. FERFOLJA, J. M THAME, E. VVEINBERG Predstavljamo različna zavarovalna podjetja _ 'Tariff. Companies". Nudimo vam zavarovanja: za življenje, za bolezen, v nezgodah; zavarovanja nepremičnin itd. (Workers’ Compensation, Public Risk, Superan-nuation scheme, Pension Funds.) Telefon: SYDNEY 560 4766 in '560 4490 v 9 ima U&ida Evanfl* Ver!!,m0LKr,stllsovo božanstvo, čepr< 0ra trpeti , if& Š0| J Tistl ' ie s ^2US S sv°j'mi učenci v vasi Cezareje Filipo-Ve’ ^ 1,1 ori°^ učence sPraševal: »Kaj pravijo ljudje, kdo selT1 V' dr ^ovor‘*‘ so mu: »Janez Krstnik, drugi pravijo: Eli|a' . pr^?': ^do izmed prerokov." Nato jih je vprašal: »Kaj P lle> kdo sem?“ Spregovoril je Simon Peter in mU r6|e 9qS| *^istus-“ Tedaj jim je strogo naročil, naj z nikollkov vVOr'10 ° nJ'em. In začel jih je učiti, da mora Si° c|»v jn eliko trpeti, biti zavržen od starešin, velikih j..hflV Pismoukov, biti umorjen in po treh dneh vstati; te‘ 'eh io . —---------- -------- 'n 0 *l k. 9°voril očitno. Tedaj ga je Peter vzel vstran mu;' raniti. n........................... _u._ , in pgti^Q8yari|!,i" f)a se *e obrnil> pogledal po učencih in "e boji ': »p°idi od mene, satan, ker ne misliš na t0’ k> sv09d’ ®mPak> kar ie človeškega." In poklical je mn°Zl i se 16 učence ter jim rekel: „Če hoče kdo iti za men° ^do°dPOVe sam sebi in vzame svoj križ ter hodi pi-ojg l. hoče svoje življenje rešiti, ga bo izgubil; fiMro ‘vlienje zaradi mene in evangelija izgubi, ga bo 'ei ' 27—35. “Kaj praviš, kdo sem?” DANES je kritiziranje zelo moderno.Zato ni prav nic čudno, da jih je tudi vedno vec, ki kritizirajo krščanstvo. Sedanji moderni papež jim je morda še pogodu, Cerkev kot ustanova pa sploh ne. Vsaka utesnjenost v kakršna koli pravila jim je odveč. Očitki, ki jih ob raznih prilikah navajajo, da opravičujejo svoje “modeme” poglede, imajo včasih vsaj nekaj podlage, včasih pa so tako plehki in vzeti iz zraka, da bi se jim lahko samo smejal. Žal je zadeva resna, saj toliki izgubljajo tla pod nogami v iskanju varljive svobode. Zanimivo pri vsem tem pa je to, da se vsa ta kritika ustavi pred Jezusovo osebnostjo. Kristusa celo najostreje kritiki navadno izvzamejo — še razglašajo ga kot glavno pričo svojim svobodomiselnim nazorom. Kdo je prav za prav Jezus Kristus? Kaj imajo nekateri povedati o njem? Takrat v Cezareji Filipovi je sam prvikrat zastavil učencem to važno vprašanje;“Kaj pravijo ljudje, kdo sem?” In od takrat so bili dani na to vprašanje le tako različni odgovori.... Koliko različnih odgovorov je padlo že od Kristusovih sodobnikov: Jezus je velik prerok! Kot razvidno iz zgornjega evangelija, so mu dali ljudje naj-višja imena, kar so poznali oseb, ki so živele res za Boga in oznanjale bližajoče se bolje kraljestvo. Nekateri so ga imeli za Janeza Krstnika, ki je klical ljudi k pokori in jih v Jordanu oblival z vodo v znak notranjega očiščenja in pripravljenosti služiti Bogu. Drugi so v njem videli le preroka Elija, o katerem so verovali, da se bo pred koncem sveta ponovno pojavil ter pripravljal pot Maziljencu. Vsekakor naj bi bil eden izmed prerokov, četudi mu niso znali imena: očitno govori množicam po božjem naročilu in tako izpričuje svoje poslanstvo. Vsi, ki so Ga kdaj koli srečali, so bili prepričani, da so v Jezusu srečali nekoga, ki ni bil navaden človek. Jezusov nastop je na sodobnike napravljal globok in silno močan vtis. Preglobok in premočan, da bi spoznali njegovo bistvo. Če preletimo stoletja od takrat pa do danes ’ — in Še zlasti danes, imamo isto sliko... Mnogi skušajo razloliti Jezusa ter Njegovo .pojavo zgolj z zgodovinskimi vzporedji m vzori. Jezus jim je plemenit človek, vzor dela za blilnjega, strasten reformator, socialni revolucionar, oporečnik brez strahu, borec za pravice... In se marsikak drug zveneč moderni naslov bi mu lahko dali. Vendar vsi ti častni naslovi, pa naj bodo še tako privlačni modernemu ušesu, ne odkrivajo pravega bistva Jezusove osebnosti. Tako Kristus sprašuje dalje, sprašuje nas, svoje učence:“Kaj pa vi pravite, kdo sem? S tem vprašanjem je takrat v Cezareji Filipovi Jezus ločil svoje učence od drugih ljudi.. Zlahka lahko ugotovimo, da ne gre za navaden odgovor, za nekak neobvezen razgovor. Gre za vprašanje, na katerega lahko Prepričljivo odgovoriš le z odločno izpovedjo, z iskreno vero in priznanjem, ki te nujno °predeli in s tem tudi zavezuje za vse življenje. Petrov odgovor, ki ga je dal v imenu vseh učencev, je bil kratek in jasen: “Ti si Kristus!” To pa je pomenilo priznanje Jezusovega božanstva. Tudi mi danes moremo odgovoriti na vprašanje, kdo je Jezus, le z vero in priznanjem, da je Kristus Sin božji, ki prinaša odrešenje svetu, vsemu Človeštvu. Če tega nismo zmožni spoznati, potem smo zgrešili bistvo Njegove osebnosti, pa tudi bistvo Njegovega poslanstva. Žal je takih “poznavav-cev” Jezusa danes po svetu zelo veliko. Krog vratu nosijo križec, kaj naj bi jim kril v Življenju pomenil, jih ne zanima. Kristus jih Privlači, od Njegovih naukov pa sprejmejo tisto, kar jim je všeč in ne zahteva prehu-de žrtve. Ko je Kristus po Petru dobil priznanje vseh svojih učencev, jih je začel takoj tudi pripravljati na to, da Ga kljub božanstvu Čaka Čudno človeška pot: veliko bo moral trpeti, biti zavržen in izničen in končno bo celo umorjen... Božanstvo se bo do Častitljivega vstajenja v Njem popolnoma skrilo — edini način, da izvrši svoje odrešilno poslanstvo, zaradi katerega je prišel na svet kot človeški otrok. To bo preizkusni kamen za vse, tudi za u-čence. Ravno Peter je hotel ta kamen preizkušnje odstraniti na licu mesta. Kaj takega se ne sme zgoditi in je nekaj nezaslišanega! Kristus naj ne govori več o trpljenju — Njegovo poslanstvo je ustanoviti božje kraljestvo, kjer bodo vsi srečni okoli Njega, izbranih dvanajst pa spoštovani ministri... Vemo, kako ga je Jezus ostro zavrnil. Nič ne sme spremeniti božjih načrtov in vsakdo, ki hoče za Njim, mora na isto pot: se odpovedati sebi in svojim željam, radovoljno sprejeti križ in ga z vso pripravljenostjo nositi za Njim na Kalvarijo Življenja. In kakor On ne bi’ mogel vstati poveličan od mrtvih, če bi prej ne šel skozi veliki petek trpljenja, tako velja tudi za vsakega, ki vanj veruje: samo tisti bo za božje kraljestvo rešil svoje življenje, ki ga bo izgubil zaradi Njega. Kdor1 pa bo svoje življenje tako ljubil, da ga ne bo hotel žrtvovati zanj, ga bo v resnici izgubil za večnost.... To je Kristusov nauk, v besedi in zgledu. Veljal je sodobnikom z apostoli vred, velja tudi nam danes. Kljub pomehkuženemu modernemu času — Kristusov kril še vedno stoji in nas opominja, kaj pričakuje Odrešenik od svojih učencev. Odpoved samemu sebi ni danes niČ manj bolela, kot je bila v Njegovem Času. Kot takrat, tudi danes zahteva celega človeka, ki se ne ozira nazaj, ko s plugom reže brazde v trdo ledino. Res so apostoli v strahu zbežali z Oljske gore in se sramotno poskrili, res je Peter Kristusa tako nečastno zatajil... Končno pa so le vsi voljno nosili križ za svojim Učenikom in zanj dali življenje. Prvo naj nam bo v opomin, to zadnje v vzpodbudo. Po vsakem padcu si znova zadenimo kril — v zavesti, da je Kristus hodil isto pot pred nami... lotidski oolmevi P. Janez Tretjak O.F.M., 32 Holden Street, HINDMARSH, S.A. 5007 Telefon: (08) 46 5733 LJUDJE navadno iščemo opravičil, zakaj ne pišemo ali zakaj tako dolgo nismo pisali. Morda bi se tudi jaz moral opravičiti adelaidskim rojakom, da ni bilo v zadnjih MISLIH nobenih obvestil iz našega življenja. Vendar tisti, ki prihajajo v naše versko sredi£<*e, vedo, da se tam ni nic posebnega zgodilo od sredine do konca julija, oz. sredine avgusta. Smo paČ mala skupnost. Saj je v roku leta dni, odkar sem v Adelaidi, naša krstna knjiga ostala prazna, p_oroki sta bili dve in pogrebi trije. Vsekakor pa bom poročal in objavljal v naš mesečnik, ko bo kakšna pomembna in omembe vredna zadeva. Razpored bogoslužja ostane nespremenjen: Ob delavnikih je ob sedmi uri zvečer sveta maša, razen srede, ko je zaradi pevske vaje mladinskega zbora maža že ob pol sedmih. Ob zapovedanih praznikih je prva maša dopoldne ob 9.30, druga zvečer ob sedmi uri. Ob nedeljah sta dve sveti mali: dopoldne ob 9.30 in popoldne ob peti uri. Šestega septembra smo tudi mi praznovali OČETOVSKI DAN. Ob tej priložnosti so najmlajši Člani našega verskega središča pod vodstvom ZagorČeve Ingrid pripravili kratek spored v cerkvi, naš podjetni organist g. JoŽe šterbenc pa je razveselil očete z nastopom mladinskega zbora. Seveda smo praznovali tudi izven cerkve: članice ženske družbe so postregle očetom s tem, kar razveseli človeško srce. Ker povsod po svetu govorijo o odborih in odbornikih, smo tudi pri nas izvolili dvanajst mož, ki naj bi bili posvetovalni organ našega verskega središča. Veliko je del, ki jih duhovnik sam težko uredi — odbor naj bi mu bil v pomot!. Upajmo, da bo nalogo, ki mu je zaupana, dobro opravljal. Kljub temu, da je naša cerkvica zelo akustična, je glas duhovnika le prešibak, zlasti za ostarele. Zato smo se odločili, da bomo v cerkvi uredili ozvočenje. Nekateri rojaki so se pokazali pri tem res dobrodušni ter so prispevali denarno pomoč za uresničitev načrtov. Ko boste brali to novico, bo cerkev — upajmo — že ozvočena. Slišal sem mimogrede, da so bile od zadnjega poročila sklenjene v Adelaidi tri cerkvene poroke, pri katerih je bil vsaj eden partnerjev slovenskega rodu. Kot je bilo rečeno, so bili krščeni po drugih Župnijah in tudi ne znajo dovolj slovensko, zato se niso poslužili našega verskega središča. Ker torej o novoporoČencih nimam podatkov, jih tudi MISLIM žal ne morem posredovati. Vsem trem nepoznanim novim zakonskim parom Želimo vso srečo in božji blagoslov na življenjski poti! Dne 25. julija je umrl - zadet od kapi - prekmurski rojak JOŽE KUTOŠ. Bil je star 55 let. Družina že veliko let živi v Pooraki. Pokojnik zapušča poleg žene pet otrok, ki pa so že vsi odrasli. Pokopan je bil 30. julija. Naj počiva v božjem miru, domačim pa iskreno sožalje v imenu naše skupnosti. Dne 4. avgusta so naisli mrtvega v njegovem stanovanju v Parafield Gardens rojaka ALBERTA BO-ŽlfcA. Po odsotnosti na delovnem mestu v tovarni Holden naj bi bil mrtev že teden dni. Živel je tiho in skromno samotarsko življenje in se je prav tako tiho poslovil od nas. Bil je Že delj Časa bolan na srcu in tudi živci so mu baje že večkrat odpovedali. Ker med nami nima svojcev, je bilo treba Čakati s pogrebom, dokler ni prišlo sporočilo njegovega brata, naj ga pokopljemo tukaj v Avstraliji. Pogreb je bil 14.avgusta ob spremstvu prijateljev. V imenu verskega središča se je poslovil od pokojnika dr. Stanislav Frank ter v nekaj besedah orisal njegovo življenjsko pot in zlasti poudaril njegovo skromnost. Vključimo pokojnika v svoje molitve! R.I.P. Med bolniki naj omenim Alojza Cetina, ki je že dolgo vrsto let priklenjen na bolniško posteljo. Pred leti Se ga je zadela kap. Zdaj pa je bil v Royal Hospitalu operiran še na žolčnih kamnih. Zelo verjetno je še več bolnikov, vendar zanje ne vemo. Bomo pa vsaj molili za vse, da bi timprej ozdraveli. P. JANEZ V tej Številki MISLI pa "izpod sydney-skih stolpov" ni poroti ta. Iz razumljivega vzroka, da je bil p. Valerijan odsoten. Upajmo, da se bo v novi Številki, ki bo izSla sredi oktobra, razpisal za dvakrat... - , Urednik l Osamljenim ljudem je treba pomagati. To so predvsem stari, bolni, obnemogli ljudje. Dolžnost družine, okolja je, da jim olajšajo življenje. Toda so osamljeni ljudje, ki si morajo pomagati sami. Vedno čakajo, da nekdo pride. Žele si prijatelja, nekoga, ki jih razume. A nihče ne pride. In se zapro v začarani krog svojega jaza, postanejo zagrenjeni, nesrečni, morda na robu obupa. Ne čakaj! Pojdi iz sebe! Skušaj se dati. Prav gotovo je zate delo, je sirota, je bolnik, je siromak, ki si ne more pomagati, kot si lahko pomagaš ti, pa čaka nate. In če se srečata, boš nenadno odkril samega sebe. Ne bo več osamljenosti, ampak vsak dan poln lepih skrbi — ne zase, ampak za druge. Če iz sebe jemljemo in drugim dajemo, se vrača v podvojeni meri. Razdajaj veselje, če hočeš biti vesel. Razdajal veselje! RESNICA ALI PREVARA? "...AH ste tudi Vi že kaj slišali o Marijinih prikazovanjih v Jugoslaviji? Od doma so mi pisali o tem in nekdo mi je dal jugoslovansko revijo SIRENA, ki ima o dogodkih poleg Članka celo slike. Je Cerkev o vsem tem že kaj izjavila?...." (Iz pisma adelaid-skega naročnika) „ TUDI jaz sem dobil v roke (v fotokopiji) članek iz Sirene”(z dne 22. julija letos). Napisan je s spretnim Peresom nekega Pavla Pavloviča, ki pač kot novinar °vi senzacije. Sam je bil na “svetem kraju”, kot pra-na hribu Črniči v občini Čitluk v Hercegovini, j azgovarjal se je celo z domačim medjugorskim uPnikom (frančiškanski pater Jožo Žovko) in o-r°ki, ki naj bi se jim prikazovala Mati božja. Govo- 0 100.000 ljudeh, ki so do izida njegovega tlanka * °biskali kraj in celo objavlja sliko Joža Vasilja, j! mu je zatrdil, da je bil slep in je spregledal na ar\jino priprošnjo. Seveda je za novinarja vse 28°lj praznoverje in sprašuje se, kdo temu prazno-^ju botruje. S svojim Elankom pa je le zadevo Se k01J razglasil, kakor so jo razglasili tudi visoki Mani 0tnunisti£ne oblasti, ki so se v javnih govorih začeli §anjati v dogodke kakor veSČa v luč. Brez te “po- moti” bi se zanimiva vest mnogo počasneje Sirila po deželi. Cerkev je v zadevah prikazovanj vedno silno previdna in počasna za kakrSna koli potrjenja. Tudi ob slehernem zdravstvenem Čudežu bo najprej dala izjave cela vrsta priznanih zdravnikov, predno bo kontno Cerkev pritisnila .svoj peCat. Glede kakrSnih koli prikazovanj bo pustila zadevi svoj razvoj: če so dogodki res nadnaravni in torej od Boga, zadeva kljub vsem nasprotovanjem ne bo zamrla, ampak se bo slej ko prej pokazala nje verodostojnost. Če pa bi se ob dogodkih pokazala kaka goljufija, bo ravr o Cerkev tista, ki bo stvar javno obsodila in vernikom prepovedala udeležbo. Kaj je o dogodkih pisal hrvaški verski list “Glas Koncila”, mi ni znano. Slovenska “Družina”’ je k objavi izvlečka izjave mostarskega skofijskega ordinariata napisala brez kakega komentarja sledeča dejstva: “V župniji Medjugorje v Hercegovini so se na hribu, na katerem naj bi se Marija prikazovala Šestim o~ trokom, začele zbirati fnnolice vernikov od blizu in daleč. Posebno veliko jih pride ob nedeljah in praznikih. Ljudje molijo na kraju prikazovanj, se zaob-ljubljajo, spovedujejo v bližnji cerkvi in molijo skupaj z otroki. Otroci trdijo, da se jim Marija Se prikazuje vsak dan ob 18.30. Sporočila naj bi jim tudi pet skrivnosti.. Pravijo, da jim je Gospa naročila, naj ljudje več molijo, posebno vero, se postijo, itd... (Družina, 30. avgusta 19-81) Že zgoraj omenjeno uradno izjavo o “Marijinih, prikazovanjih” je bil mostarski škofijski ordinariat skoraj primoran izdati, toliko je bilo Že raznih domnevnih izjav, razlag, ugibanj, škodoželjnih namiga- vanj, podtikanj ter celo krivičnih obtožb. Navdušenje vernikov na eni strani in zadržanost cerkvenih oblasti na drugi sta napetost samo večali. Ljudje so izjavo pričakovali in bili tudi upravičeni, da jo zares dobe, Tu so njeni najpomembnejši deli v prevodu: Neverni novinarji, ki poročajo o teh prikazovanjih, zanikajo resnico o otroških izjavah; za verne je taksno pisanje Žaljivo in nesprejemljivo. Novinarji porogljivo pišejo o teh dogajanjih, čeŠ da so otroke nagovorili, naj dajejo takšne izjave. Prav tako ni res, da so pristojne cerkvene oblasti ta prikazovanja razglasile za praznoverje. Žalostno je dejstvo, da katoliško Cerkev v Hercegovini obtožujejo, da ima politične in goljufive namene. Prikazovanja in Čudeži so za nas, vernike, mogoči. Vendar je znano, kako je bila Cerkev previdna, preden je izrekla pozitivno sodbo o prikazovanjih v Lurdu, Fatimi in drugod . Znano je, da so pobožni ljudje pogosto trdili, da so kaj videli, kar pa je bila le halucinacija, psihično doživetje ali neresnica. Kaj lahko trdimo o prikazovanjih v Bijakovičih? Gotovo je, da nihče, najmanj pa Cerkev, otrok ni nagovoril, naj lažejo. Zaenkrat kaže, da govorijo po resnici. Ostaja pa nerešeno vprašanje: Ali so ta prikazovanja osebna doživetja otrok, ali resnično nekaj nadnaravnega? Z modrecem Gamalielom lahko rečemo: Ce je ta nauk ali delo od ljudi, bo propadlo, če pa je od Boga, ga ne bo mogoče uničiti, končuje izjava škofijskega ordinariata. Naj zaključim: Res bo Čas pokazal, kaj je v dogodkih, ki so vzdignili v Jugoslaviji toliko prahu.. Menda prihaja na kraj več tisoK vernikov dnevno, neverni pa se jim smejejo. Pa menda bo le tudi tu prišel do veljave pregovor, ki se glasi: Kdor se smeje zadnji, se smeje najbolje!.... NAŠE NABIRKE BERNARDOVEMU TISKOVNEMU SKLADU: $30,- Stane Plaznik; $ 25.25 Ivan Legiša; $20.- Josephine Hvala, Jean Sluga; • $15.- Rozina TkalČevic; $10,- Tomaž Možina, Ignac Valenti?; $7,- Alojz Kastelic; $5.- Julij Bajt, Albin Smrdelj, N.N., Albina Prosenik, Marjan Maglica, Ivanka Žabkar, Frances Klun, Ivan Erjavec, Peter Tomšič, Ivan Dodič, Marija Fijan, Franc Male, Franc Toš; $4,- Angela Križman; $2.-Ivan Kostevc, Angela Lečnik; $1,- Vida Horvat. NAŠIM POSINOVLJENIM MISIJONARJEM -TOGO, AFRIKA: $6.- Angela Križman. ZA LAČNE: $100,- Franc Rolih; $5.- Marija F erfolja. Dobrotnikom Bog povrni! LJUBEZEN RASTE SAMO TAKRAT, KO JO DELIŠ! F. GRIVŠKI: voz N POVEST (24) V hiši je pospravljala Ema. Mati Marička pa je zrnu-čena sedla na stol, vzela iz kota viseč molek in molila za srečo mladih dveh in*za zdravje očeta Gregorja.... Silno začuden je bil oče gvardijan, da niso na postajo poslali voza, kakor je bil naročil. Nevoljen je gledal okrog' da ga je moral Niko tolažiti. »Mogoče so v zamudi!« «V samostanu ni zamude!» je skoraj osorno zarenčal predstojnik. «Kar in kadar naročiš, je treba izvršiti!« Tilka je stala na peronu z velikim zavitkom. «Pomagaj ji nesti!« je veleval oče gvardijan. «Peš gre* mo!» Ta neprilika je razbila veselo razpoloženje. «Nov hlapec nov nered!« je brundal kapucin. «Pa še na poročni dan! Bogu bodi potoženo! Si bil pa ti že druga-čen fant!» Dobro je dela pohvala Nikotu, vendar je opravičeval novega hlapca. «Mogoče pa se je le kaj pripetilo!« Vsi trije so z mislijo objeli očeta, nihče pa ni te misli izrekel. Samostanske zidove je zagrinjal večer. Brat Klemen le pozvanjal avemarijo in trikrat presekal zvonjenje za verne duše. Začudil se je oče gvardijan, ko je našel samostanska vrata na stežaj odprta. Tilko je peljal v sprejemnico ’n prižgal luč. Medla svetloba je ožarjala križ, ki je visel na steni. Novoporočena je pustil predstojnik v sobi, sam pa je vznevoljen odhitel po hodniku. Golobje na dvorišču so preplašeni letali naokrog. Iz zakristije je stopil brat Klemen s svečo v roki. «Kje je pater vikar?» je rezko vprašal gvardijan. Stari brat se je ustrašil, da mu je beseda zastala v grlu. «Tam V sobi so!» je jecljal, «pri mrliču.» Z naglimi koraki je gvardijam odhitel po hodniku. Iz očetove celice se le začula zategnjena molitev. Kri mu je zastala, ko je vsto-P'l v sobo. Na postelji je ležal oče Gregor, mrtvaško bled, 2 mokrimi lasmi. Okrog postelje so klečali menihi, pater vikar pa je stiskal mrliču svečo v roko. Molče so se mu UrRaknili. Sin je stopil k zglavju in zdrknil na kolena. V tern hipu mu je bilo vse jasno. Zaprl je mrliču oči in se Potopil v nemo molitev. Menihi so moleč odšli iz celice, sa-n?o pater vikar je ostal. Sočutno, z globokim glasom je javila! predstojniku: «Pred pol tire je padel v vodnjak. Malo prej so bili 2aPregli voz. Brat Klemen je,pomagal hlapcu. Medtem se je Pokojni splazil iz celice, dirjal k vodnjaku, zavpil: «For-iunat!» in zdrknil v globino. Vse to se je zgodilo v trenutku, ko je brat zajel vedro vode in jo nesel konjem. Zakleniti Pa si pokojnika nismo upali, ker je ves dan prejokal in kle- Ce prosil, naj ga pustimo, da, bo videl sonce. — Težko smo ga izvlekli iz vodnjaka. Vse smo preizkusili, da bi ga ohranili živega. Ko sem opazil, da umira, sem mu podelil ®v- olje. Šepetaje je klical: Markec, Tilka, Niko... Zadnja oeseda je bila: Domov!» Gvardijan se je dvignil. Pokojen in vdan je ponovil: < ! doma: 470 4046 in 470 4095. ! , Nagrobne spomenike izvršujemo po dogovoru. , Garancija za vsako delo! £ - manj delavcev; teh je menda začelo primanjkovati. Zato si zadnje Čase režim prizadeva prepričati ženske, naj se vsaj pri prvi nosečnosti odločijo za otroka. Pravijo, da je splav v prvem primeru lahko usoden in Ženski zapre pot do materinstva, kadar ga bo kasneje Želela. KATOLIČANI imajo danes v kongresu Združenih držav amerifkih močnejše zastopstvo kot kdaj koli prej, dočim se je število pripadnikov drugih krščanskih veroizpovedi nekoliko zmanjšalo-Katoliško vero izpoveduje zdaj 119 kongresnikov in 17 senatorjev, skupno torej 136 (sedem več kot leta 1978). Episkopalna verska skupina ima 51 kongresnikov in 21 senatorjev (dva manj kot leta 1978), pravoslavnih pa je pet. Menijo, da je ravno versko prepričanje pri ameriških volitvah v novembru lanskega leta odločilno vplivalo na izid. Kristjani vseh skupin so se kontno zavedli, kam vodi svobodomiselno naziranje, ki je prevladovalo v prejšnjih Kongresih ter se uveljavljalo preko sodišč vedno bolj in bolj. Ta so ljud-stvu naravnost vsiljevala voljo kongresnikov v Čudno širokem tolmačenju državljanskih pravic, ki naj ugodi le eni strani. Vendar so te pravice v ameriški ustavi zajamčene vsem, tudi vernim. SINDIKALNI KONGRES na Poljskem se je pričel z mašo, po stari,poljski tradiciji. Nanj je opozoril tudi papež in "prosil svet za molitev. Poljska, ; MELBOURNSKI SLOVENCI! ■ Želite moško obleko ali ženski kostim po meri, ; kontinentalnega kroja, prvovrstne izdelave ; ! in po zmerni ceni? !; ! Izbira blaga pri nas, ali pa ga nabavite sami. ! Priporočata se Vam krojača ANTON LUDVIK in ALBERT LOGAR I 222 Gertrude Street, Fitzroy, ! Telefon: 41 5735 ^ vlada in narod, hodita na noževi ostrini. Nezaupanje v Moskvi raste in preti, sila v poljskem narodu Pa izgleda nevdušljiva. Walensove besede na kongresu: “Solidarnost se ne bo pustila razdejati, niti razdeliti. Solidarnost obstoja, pa naj je to drugim všeč ali ne! Prej ali slej bo zmaga naJa. Edino vprašanje je, kakšno ceno bomo morali plačati za dose-S° te zmage...” Svet strmi in Jaka, kako se bo razpletel poljski vozel. NA DUNAJU bodo vodili katoliške pogrebe laiki. je nedavno določil tamkajšnji nadškof. Okrog 30,000 pogrebov letno vzame dunajskim duhovnikom res malo prevet časa, zato so si že dolgo prizadevali, da bi k službi pritegnili tudi laične pomoČ-n'ke. Ti bodo veijetno ob stikih z mnogimi oddalje-n>rni kristjani, ki jih bodo srečali na pogrebih, lahko Marsikoga vrnili Kristusu, duhovniki pa bodo imeli s tem več potrebnega Jasa za druga dušnopastirska °Pravila. PO SMRTI nas čaka vse, kar smo tu zaslužili. V to trdno verujem. Vse je vzročno postavljeno. Nemogoče je> nekaterim gre vse po sreči, drugi pa imajo stalno neko smolo. Trdno verujem v pravico in izpol- nitev evangelija, v božji prst in tehtnico, ki meri vse, kar nanjo sam Bog postavi. — Kdo neki je povedal te lepe misli? Lahko bi jih pripisali celo kakemu svetniku, ali vsaj rekli o njih, da so izrezek iz kake pridige. Vendar temu ni tako. Povedal jih je nedavno — ugledni angleški filmski zvezdnik Laurence Olivier. Ni ga premotila filmska slava: ostal je prepričan katoličan. V ZDA je kongres napravil preiskavo na področju ostarelih. Ugotovil je žalostna dejstva, daje vsako leto v Združenih državah ameriških okrog milijon ostarelih Žrtev nasilja — od strani lastnih družin in bližnjih sorodnikov. Ista preiskava je tudi dognala, da se kaj malo ljudi zaveda zlorab, četudi jih je komaj kaj manj kot pa zlorab in nasilja nad otroci. FILM o sedanjem papežu so napravili in nameravajo ga kazati na filmskem festivalu v Benetkah. Naslov ima: Človek, ki je prijel od daleč. Glavno delo pri njem je imel poljski filmski režiser Krzy-stof Zanussi. V LATINSKI AMERIKI se položaj vedno bolj zapleta. Mednarodni posegi navadno ustvarijo “mir”, ki pa je le usodni korak k “vietnamizaciji” in suženjstvu. SLOVENSKO-AVSTRALSKO DRUŠTVO CANBERRA Inc. pozdravlja vse rojake in bravce MISLI s prisrčnim vabilom: KADAR SE MUDITE V CANBERRI, OBIŠČITE NAS! Vsem rojakom in njih prijateljem sporočamo: naš DOM, poznan pod imenom TRIGLAV, na Irving Street, PHILLIP (CANBERRA), A.C.T., je odprt gostom vsak dan (vključno sobot, nedelj in praznikov, razen velikega petka in večera božične vigilije) od 11.45 a.m. do 11.45 ure p.m. Nudimo številne slovenske pijače, naša kuhinja pa servira okusno domače pripravljeno hrano vsak dan od petih popoldan do desetih zvečer, na nedelje in praznike pa že od dvanajste ure dalje. Tudi Vam bo pri nas vselej kdo na razpolago za razne informacije o Canberri in okolici. kadar se mudite v canberri: dobrodošli v slovenskem domu: Naša telefonska številka: (062) 82 1083. SLOVENIAN Al!S ASSODATI C3 © ^ O msinmhuUh Dragi striček! NaSa družina živi dale? na deželi, zato nimam take prilike kot jo imajo otroci v Melbournu. Zdaj boS laSje razumel, kako sem bil vesel, ko nas je teta povabila v Melbourne na Koncert. Kaj takega Se nisem nikoli videl in slišal. Tudi mama in ata sta rekla, daje bilo zelo lepo. Ata mi je obljubil, da mi bo kupil harmoniko. Mogoče bom pa kdaj tudi jaz nastopil na koncertu. - DARKO UJS, 12 let, Dunkeld, Vic. * # * DRAGI OTROQI! Danes vam predstavljamo slovensko mladenko Ml-RIAM JAKSETIČ iz Sydneya. Rojena je bila v decembru 1957 v Bun/voodu, N..S.VV., kot hčerka Rudolfa in Eme r, Zadnik. Oče je iz Trepč, mati iz Velikih Loč. Miriam je najstarejSa izmed Štirih o-trok Jaksetičeve družine. Ostali trije so fantje: prvi je ie komputorski inženir, ostala dva Se v srednji Soli. Miriam je obiskovala osnovno Solo v North Strath-fieldu, nato je končala državno dekliško srednjo golo v Strathfieldu. Sledil je sprejem na Riverina College of Advanced Education v VVagga VVagga, kjer je po treh letih prejela učiteljsko diplomo. Na tej Soli je srebala Miriam fe drugo slovensko dekle iz Sydneya, Vesno Jazbec, o kateri ste bra- DED MODRUJE HEJ, KAKO SMO VČASIH V SENCI STARE LIPE DEDJE MOŽEVALI IN KADILI PIPE. KAJ BIL6 JE OGNJA, KAJ BIL<5 JE DIMA! V TISTIH ČASIH, VEŠ, JE BIL TOBAK SE PRIMA. DIŠAL JE PO MEDU, PO DOMAČI VASI. KAM ODŠLI SO DOBRI, ZLATI STARI ČASI? DANES, GLEJ, POLONCA, SE TOBAK ZANIČ JE; GRENEK JE KOT BRINJE, ŠTIBLAST KOT BODIČJE. PADLA JE V VIHARJU NAŠA STARA LIPA... VSE NA SVETU MINE, SE TOBAK IN PIPA. Mirko Kunčič //' v lanski julijski Številki MISLI. Srečala pa je tudi znanega rojaka dr. Zvonimirja Hribarja, ki je na Soli že dolga leta priznani profesor računovodskih ved. Miriam Že dve leti poučuje kot nadomestna uSi-teljica po raznih Šolah v okolici Strathfielda. Četudi bi imela raje stalno učiteljsko mesto, jje po drugi strani vesela priložnosti, da si nabere od Sole do Sole veliko učiteljskih izkuSenj. Saj ima vsaka Sola nekaj svojega - in v vsaki je tudi lepo število iz-seljenskih otrok, ki jim Miriam - sama iz priseljene družine ~ posebno rada pomaga. Zelo dobro govori slovensko, se za slovenski jezik tudi zanima in bi ga bila pripravljena tudi poučevati. Leta 1979 je bila sedem tednov v Sloveniji, kjer je seveda obiskala rojstna kraja starSev, videla Številne sorodnike, pa si ogledala tudi marsikatero lepoto in zanimivost slovenske dežele. Pravi, da bi Sla kar rada v Slovenijo poučevat angleščino, obenem pa bi se izpopolnila v slovenskem jeziku- Miriam rada igra squash in hodi na telovadne vaje, pa tudi pleSe rada. Povedala pa je tudi, da vsak večer prebere kratek odlomek iz svetega pisma. Želimo ji veliko uspehov pri učiteljskem poklicu in na vsej njeni življenjski poti. NA ODPRTO PISMO p. Valerijana vodstvu slovenskih radijskih oddaj na 4EB (Brisbane, Qld.) so MI-^Ll prejele v objavo odgovor urednika teh oddaj. Ker Pismo očitno predpostavlja, da se je p. Valerijan oglasil v imenu “Planinke” oz. gotove skupine bris-banskih rojakov, je del vsebine odgovora v očitanju krivic in nehvaležnosti do neplačanega vodstva slo-venskih radijskih oddaji ki se žrtvuje za skupnost. P- Valerijan je. uredništvu MISLI izrecno izjavil, da s svojim Odprtim pismom ni zastopal nikogar, ne tarnkaj£njega društva in ne posameznikov, kakor tudi ni v svojem objavljenem pismu zahteval kakih Pojasnil o društvu Planirika”. Z odprtim pismom Je le kot duhovnik povedal, kaj misli o javni norčavi žalitvi verskih Čustev in na splošno o kakršnih koli javnih žalitvah preko radia, s katerimi si slo-Venske oddaje v Brisbanu pač niso in si tudi ne odo pridobile prijateljev. Zato bomo objavili le tlst°, kar je res odgovor p. Valerijanu. Ostalo je Zgrešilo cilj in v MISLI ne spada, saj niti ne oprašuje dejstev, zaradi katerih je p. Valerijan objavil ^oje Odprto pismo. BRISBANE, QLD. (6.septembra 1981) ODGOVOR na odprto pismo. Ali: te mački stopiš narep! SpoStovani gospod P.Valerijan Jenko! Odprto pismo v avgustovi Številki “MISLI” me ni Preveč presenetilo, pač pa začudilo, ker prihaja od Vas, katerega se vsa zadeva prav nič ne tiče. Ali imajo ^aši dobavitelji in vohljati slabo vest, da si ne upajo članka napisati sami? Tudi vodstvu-slovenske oddaje *^B se ie vse doslej niso javili. Žalitve, kot pravite, so Pa rezultat komentaijev v rubriki “Odgovor na vpra5anja poslušalcev”. Enim je rubrika poslastica, nekaterim šala, enim pa seveda predrznost. (•••) Seveda lahko maloštevilni rojaki v Brisbanu zaprejo svoje sprejemnike, kot jim Vi svetujete. ^aJ tudi cerkvena vrata Vam zapirajo, žal vse pogorje. Na vprašanje, da želite pojasnilo, kdo je naročil ob- 'estilo o imenovanem občnem zboru, Vam moram Žal Snih * odgovoriti, da Vam nisem dolžan dajati nikak- Pojasnil o društvu Planinka in !fe manj o radiu.. va» , . j----------- dsa dejavnost je na drugem področju, in če se boste |e8a držali, bodo slovenske maSe prav gotovo bo-Je obiskane, ter Slovenci večji prijatelji, ne glede na njihove privatne poglede. *^do je naročil obvestilo o omenjenem občnem 0ru’ je težko izvedeti, ker obvestila niso niti žigosana, niti podpisana. Lahko pa zagotovim, da v °doče takšnih obvestil ne bomo objavljali. Obve-tUo samo nas ni začudilo, (...) ^er je tudi Vaša naloga združevati Slovence v zb. Avstraliji, se čudim, zakaj se niste pogovorili z menoj, kajti tako ste dosegli ravno obratno. Časopisne kot radijske polemike morda res še bolj razdirajo Že tako klavrno slovensko prijateljstvo v Avstraliji. Vi prav dobro sami veste, da si Slovenci v Brisbanu ne moremo privoščiti Se večje razdrobitve. Vsak Član pomeni mnogo. To se močno pozna, tako pri društvu kot pri radiu, kjer bomo v bodočnosti iz treh oddaj tedensko zdrknili na eno oddajo na mesec. Skoraj ne morem verjeti, da je to VaSa želja. Ali se morda motim? S spoštovanjem! — ALFRED MILNER, urednik slovenske oddaje 4EB Brisbane. PS. Seveda pričakujejo vsi bralci časopisa “MISLI” v sledeči Številki moj odgovor. Veselilo bi me, če bi ta časopis takrat zkgotovo dobil dostavljen. Prav lepa hvala! Res dvomim, v koliko so bralci MISLI spoh pričakovali ta odgovor. Vsekakor pa sem prepričan, da pričakuje slovenska srenja v Brisbanu od vodstva slovenskih radijskih oddaj ne le prijetno domačo glasbo, ampak tudi besedilo, ki bo res služilo name- E. Z. OFFICE MACHINES Zastopnik podjetij Olympia in Adler strojev se melbournskim Slovencem priporoča za predajo novih in starih pisalnih, računskih in podobnih strojev vseh znamk. Izvršujemo vse vrste popravil! V zalogi imamo slovenske črke CŠ7. ki jih Vaš pisalni stroj morda še nima. EMIL ZAJC 9 Tennyson Ave., CI.AYTON, Vic. 3I69 Telefon: 544 8466 Dr. J. KOCE, Fiat 2,139 High St., Kew, Vic. 3101 — Tel. 861 7694 (Najstarejši tudi po letih objavljanja oglasov v Mislih) ČE HOČETE POTOVATI, se z zaupanjem obrnite name. V moji odsotnosti (septembra in oktobra) me nadomestuje v uradu gdčna MARIJA (KuSeta), ki Vam bo Sla v vsem na roko, kot Ce bi jaz bil tukaj, če pridete na agencijo, vprašajte za MARIJO, lahko pa ji tudi telefonirate na telefon agencije: 654-1233 TOUR WORLD INTERNATIONAL, 155 Collins Street, Melbourne, 3000 — Tel. 654 1233, Consultant Dr. J. KOČE nu oddaj. To pa je v Vaših rokah, -gospod^Milner . Po tem poslušalci presojajo njih vrednost. Glede dostave te Številke MISLI naj omenim, da nas mesečnik prejemajo le stalni naročniki. Za enkrat VaSega imena Se ni med njimi. Vseeno Vam bom poslal to številko v poklon — v upanju, da postanete redni naročnik in bralec. Pozdrav! — UREDNIK. CARINA, QLD. — Skromne vrstice so me v avgustovi številki MISLI presenetile s sporočilom o mnogo prezgodnji smrti Msgr. Ignacija Kunstlja. Čutim dolžnost, da prispevam nekaj svojih bežnih misli k spominu dragega pokojnika. Bilo je v letih po vojni, 1946/47. S svojim belokranjskim prijateljem — zdaj je v Kanadi — sem služboval v Hamburgu v angleški zasedbeni policijski službi. Četudi se ne spominjam več kako, toda skupaj sva zvedela za njega in ga tudi res našla. A kje? V skromni taboriščni sobici, ki jo je delil z ostalimi iste usode, ter ob še skromnejši postelji naju je ljubeznivo sprejel kot brata. Pravil nam je, da potrpežljivo čaka na dovoljenje za Anglijo. Dobro se spominjam njegovih besed:“Saj se ravno ne mudi in tudi težko, da bi bilo kaj kmalu. Menda Angleži kot drugoverci ne Žele katoliških duhovnikov...” To je bilo takrat naše prvo in zadnje srečanje, kajti kmalu nato smo se začeli razhajati na vse strani sveta. Kljub večletnim presledkom ni izostala najina zveza. Msgr. Kunstelj je le srečno prišel v Anglijo in dolga leta deloval med tamkajšnjimi slovenskimi priseljenci, zlasti v Londonu, kjer mu je uspelo ustvariti tudi Slovenski dom. Kot direktor slovenskih izseljencev je dobil Čast Monsignora in se za nekaj časa preselil v Rim. Toda rad se je vrnil v London in do zasluženega pokoja delal dalje kot skromen izseljenski duhovnik. Nekaj zadnjih let je preživel v Stuttgartu kot hišni kaplan zavetišča Karitas, ki skrbi za ostarele.Tam je tudi mirno zaključil svoje bogato življenje. Gospod Kunstelj je veliko potoval in ustregel MELBOURNSKI ROJAKI! Vašim otrokom v pomoč pri pouku bi bila THE WORLD BOOK AND CHILDCRAFT ENCYCLOPEDIA. V domačem jeziku boste dobili vse informacije ter po želji uredili nakup, če pokličete MARCELO BOLE — tel. 306 3087, DANILO ŠTOLFA — tel. 306 2664, ali pa NEVO BOLE-ROEDER — tel. 306 1141. Bi se želeli pridružiti naši prodajalni skupini? Ste dobrodošli! Pokličite nas za dogovor! Za poslednji izkaz spoštovanja in časti 724 5408 A.F.D.A. 72 3093 Sydneyskim Slovencem v času žalovanja 24 ur dnevno na uslugo: v velikem Sydneyu, na deželi, v Canberri A.C.T., kakor tudi pri meddržavnih ali prekomorskih prevozih pokojnih. Oljarn izseljencev, v kolikor so mu le dopuščale mofci.Vse to in Še marsikaj (n.pr. kako so mu na meJ' domovine preprečili stopiti na domača tla, ^ jim je bil vse življenje s srcem vdan) prijetno o-P]suje v svoji avtobiografiji “Politika in duhov-n*k”. Knjižico, ki se dobi tudi pri MISLIH, vsem Priporočam, ker je res vredna branja. Pa le ni ostalo samo pri izmenjavi pisem. Najina £e-'ja po ponovnem snidenju se je končno uresničila *cta 1979. Proti koncu svojega evropskega potovanja Sern ga obiskal ter bil kar Štiri dni njegov gost v zavetišču. “Vsaka stvar me takoj utrudi,” je že takrat to- sa nad težo let. A kljub temu mi je bil že prvi dan na uslugo za ogled mesta. V enem poslednjih pisem mi sporoča, da ga vabijo 2a botra v Ameriko, toda “leta so tu”. Veselil pa se Je> da se morda zopet vidimo, “če bom seveda doča-kajti moja leta minevajo in zdravje peša”. Pismo Je zaključil s stavkom:“Ostane le upanje na Večnost!” ^ Da, dragi Msgr. Kunstelj, zdaj se je Vase upanje “e zlilo v večnost. Bog Vas je poklical k sebi kot 2vestega sodelavca ravno na prvi petek meseca avgu-sta- Kdor se je kdaj koli z Vami srečal, je moral Poznati, da ste res plemenitega srca, zvest svojemu duhovniškemu poklicu, obenen pa st,e tudi pravilno Presojali premik današnjega teka življenja. Imeli ste Vselej odprto srce in roke za bližnjega in zato sem Prepričan, da ste pri Stvarniku prejeli bogato plačilo 2a svoja dobra dela. Hvala .Vam za vse! Te skromne Vrstice pa naj veljajo Vam kot svetel spomin! Poči-VaJte v miru in se odpočijte po težkem in nehvaležnem delu! JANEZ PRIMOŽIČ. Rešitev avgustove križanke: Vodoravno: 3. svobodno; 8. Sora; 9. Slavonci; 11. lež: 21 ar>na; 13. voda; 15. listnica; 18. Amazonka; 19. takt; . • znajdeno; 25. spoznava; 26. sneg; 27. ozaljšan. — ■avpično: 1. osel; 2. križ; 4. veli; 5. biva; 6. dingo; 7. Vlra; 9. sren (a); 10. Anica; 12. elita; 14. dekan; 16. SLOVENSKO MIZARSTVO se priporoča melbournskim rojakom za 'izdelavo kuhinjskih omar in drugega pohištva po zmenii ceni. FRANC ARNUŠ Telefon: 76 Beverley Road, 459 7275 ROSANNA, Vic. WINE Dl N E and DANCE Razvedrilo, domačo hrano in pijato Vam nudi LAKE VIEW RESTAURANT in RECEPTION CENTRE. 42 Kanahooka Road, Tel.: 61 7101 DAPTO, N.S.VV., 2530 Tudi za poroke in razne druge prilike skupinskih praznovanj se priporoiata MILI in JAKOB BOŽIČ imena; 17. Azija) 19. teslo; 20. kroka; 21. znoj; 22. avša; 23. Etna; 24. Olga. re5itev so poslali: Francka AnSin in Marija špilar, Jože Grilj, Slovenske sestre Slomškovega doma, Lidija- Čušin in Ivan Podlesnik. Žreb je odločil nagrado SESTRAM SLOMŠKOVEGA DOMA. • “Pri ženskah imam res blazno srečo.” “Kaj res?” “Nobena me ne mara.” INCOME TAX RETURNSi Uradujemo: {ez teden od 9 do 5.30 'n sobotah od 9 do 1 ure. Skozi vse leto nudimo poklicne usluge pri Vaših raznih davčnih obveznostih in problemih. MERCURY TAX SERVICE 518 SYDNEY ROAD, BRUNSVVICK, VIC. 3056 Telefon: 387 7055 (2 liniji) Lastnik podjetja; STANKO PENCA NO APPOINTMENTS NECESSARY Temu se smejejo doma . . . * M rele paragrafov so tako tudno spletene, da se vanje ujamejo male ribe, medtem ko velike uidejo skozi luknje. * Tudi prilizovanje ima svoje zakonitosti: pes ne bo nikoli gospodar. * Pri samoupravljanju se mora delavec velkrat samo-ob vladati. * Politični vremenoslovci napovedujejo, kakšno bo vreme vferaj. * Za leph' jutri delajmo tisto, česar nismo napravili včeraj! * Če si zelo poslufen, ni zelo nujno, da si zelo pismen. * Politiki metajo karte potem, ko so ie razdeljene. * S prazno glavo je najlalje dajati prazne obljube. * Za razliko od alpinistov si politiki velkrat zlomijo vrat pri sestopu z vrha kot pa pri vzponu na vrh. * Recepte za uspeh ponujajo predvsem tisti, ki niso uspeli. * * * V ŠOLI. “Če odšteješ od šest tri, koliko dobiš?” (( »» “Pomisli: Imaš šest hrušk, jaz pa te prosim za tri. Koliko ti jih ostane?” Šest.” “Kako vendar, saj sem te jaz prosil za tri.” “Prosil že, a jaz vam jih ne bi dal.” KRIŽANKA (Ivanka Žabkar) I Priporočam sc Slovencem vzhodnega dela velikega Melbourna I za vsakovrstna avtokleparska dela, ■ avtobarvanjc in podobno. • t Popravljamo zasebno'in za vse večje zavarovalnice i A. V. MOTOR BODY REPAIRS : 1/117 LEWIS RD., WANTTRNA SOUTH, 3152, J VIC. — Telefon delavnice 221 5536 I TOWING SERVICE 24 ur dnevno j na telefonu 221 5757 : ali pa doma — 232-4314 I Rojak VOJKO VOUK Vodoravno: 1. oSabnost; 7. priimek slovenskega pisatelja z imenom Narte; 8. Jensko ime (p0-manjSevanka); 9. nevljudne!, grobijan; 10. ime za vrsto grozdja; 12. običajno ime za rjavega konja; 15. poljedelski, kmetijski (tujka); 19. ime stolpa na vrhu Triglava; 22. hraberfjunaSki; 23. sla, poželenje; 24. zavod, ki nudi zavetje in pomof; 25. goŠ& v Žganjarskem kotlu. Navpično: 1. žena, ki plete; 2. del kmetije! 3. prepiri, razprtije; 4. skale obdelava; 5. zunanji del kruha; 6. ponovno, znova; 11. revščina, siro-maStvo; 13. ime PreSernove rojstne vasi; 14. pri" imek prve slovenske filmske igralke Ita Rine (dobite ga v MISLIH, avgustova Številka 1979, p°d rubriko Z vseh vetrov); 16. okras nekaterih živali! 17. iti na bo*fcjo pot; 18. vkup nosi; 20. domala zdravilna rastlina; 21. doma? izraz za blagoslov. REŠITEV pošljite do 14. oktobra na uredništvo! POTUJKTH V RIM? — DOBRODOŠLI! Hotel Bled II. kat, Via S. Croce in Gerusalemme, 40 00185 ROMA (ITALY). Tel. (06) 772 102 Sobe s kopalnico, radioaparatom, klimatsko kotrolo, Centralna lega. Prostor za parkiranje. Restavracija. Slovensko osebje. ir ir ir >5- ir ir it: ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ MELBOURNSKI SLOVENCI! Kadar potrebujete TAXI TRUCK za selitev irv podobno, se boste z MAKSOM HARTMANOM po domače pomenili za čas prevoza, delo pa bo opravljeno dobro in po konkurenčni ceni. Kličite čez dan: 311 6366 RA PID TRANSPORT SERVICES PTY. LTD. (vprašajte za Maksa Hartmana!) Ob večernih urah kličite Maksovo številko doma: 850 4090 Melbournski rojaki! Želite morda kupiti po zmerni ceni KOKOŠI, ali zares SVEŽA JAJCA? Oboje Vam nudi kokošja farma Bruna in Alme SDRAULIG (komaj miljo in pol od Slovenskega grička v EIthamu). Research Warrandyte Road, RESEARCH Telefon: 437-1868 * ☆ * ☆ A* Melbournskim rojakom je na uslugo ZOBNI TEHNIK — D E NT A L TECHNICLAN LUBI PIRNAT 18 WRIDGWAY A VE., BURWOOD, Vic. Telefon: 288 4159 Izdelava umetnega zobovja in vsa popravila. Full denfure service and repairs. -it ■h •h * ■fr ■ta * 9A LOWER PLAZA, SOUTHERN CROSS HOTEL BUILDING, MELBOURNE Tel. 63 1650 Za razne prilike smo Vani na uslugo v našem studiu, v cerkvi ali doma! ZA POROKO: 75 različnih barvnih fotografij s poročnim albumom vred — samo $120.— Slike za potni list — v dvajsetih minutah! Se želite naučiti voziti avto? ŠOFERSKI POUK Vam z veseljem nudi “FRANK’S AVTO ŠOLA” 32 THE BOULEVARD, FAIRFIELD VVEST, N.S.W„ 2165 Telefon: 72 1583 J Ste poravnali naročnino za MISLI? Urarsko in zlatarsko podjetje: Alexander WATCHMAKER AND JEWELLER 31 The Centre, Seven Hills, N.S.VV. (nasproti postaje) Telefon 622 1408 vam nudi 20% popusta na vsa popravila ur in zlatnine (šest mesecev garancije) in 5% na vse nakupe. Engraviranje imen brezplačno. HANDMADE JEWELLERY DESIGNED AND MADE IN OUR OWN WORKROOM, Sydneyski rojaki, pridite in se sami prepričajte o ugodnih pogojih. — Priporočata se Edvard in Kristina ROBNIK Opali ir -tr tSr ☆ tr * * tr tr «• tr tr # tr tr tr tr tr U-V Ogleduješ po lepem darilu, zlasti morda pred obiskom domovine? Oglasi se pri nas: imamo bogato izbiro BRUŠENIH OPALOV in DRAGIH KAMNOV, izdelujemo pa tudi 'ZLATNINO in SREBRNINO po lastnih načrtih ali Vaših željah. Ko kupujete opale, drage kamne, zlatnino, zaročne in poročne prstane . . . OBIŠČITE NAS! Pomenili se bomo v slovenskem jeziku! KOVACS GEMS & MINERALS 291-293 VVATTLETREE ROAD, EAST MALVERN (Melbourne), 3146 Telefon: 509 1611 DONVAL 'RAVEL VAŠA DOMAČA TURISTIČNA AGENCIJA DONVALE TRAVEL 1042—1044 Doncaster Road, EAST DONCASTER, Victoria 3109 Telefon: 842 5666 (vse ure) Vabimo Vas, da obiščete našo pisarno, ki ima lastni prostor za parkiranje Pokličite nas in ako Vam je ugodnejše, PRIDEMO TUDI NA VAŠ DOM . Z. nasveti pri načrtovanju in pri urejevanju Vašega potovanja po Avstraliji ali preko morja (pri nabavi potnih listov, vi/, raznih drugih dokumentov, finančnega posojila, zavarovanja, fotografij za potne.liste . . .) VAM AF NA USLUGO * * > ERIC IVAN GREGORICH DONVALE TRAVEL 1042—1044 Doncaster Road, EAST DONCASTER, Victoria 3109 Telefon: 842 5666 (vse ure!) Ime GREGORICH je med viktorijskimi rojaki že od leta 1952 dobro poznano in na uslugo vsem, ki se odpravljajo na potovanje. Cena potovanja MELBOURNE’— BEOGRAD (ali RIM) in nazaj od $1126navzgor. Pokličite nas za podrobnejše informacije, ker je trenutno cela vrsta različnih cen potovanja pod različnimi pogoji. Ne pozabite ime ERIC IVAN GREGORICH! Priporočamo se m Vas ne bomo razočarali!