GEOGRAFSKI OBZORNIK V zborniku Človek in prst v tretjem tisočletju je moč- no v ospredju interdisciplinarni pristop. Ekološki vidik je prisoten v vseh prispevkih, v večini od njih pa kar izstopa. Poglobljene analize se nanašajo na ekonom- ski pomen prsti, na njihovo biološko vlogo ter na nji- hovo varovanje z vidika trajnostnega razvoja. Za geografsko stroko je poznavanje novih dejstev o pr- steh pomembno zato, ker se v Sloveniji prsti še vedno obravnavajo kot manj pomemben pokrajinski ele- ment. To lahko dokažemo tako na področju šolske geo- grafije, kjer je prstem namenjenih veliko manj ur kot na primer podnebju, kakor tudi na področju znanstve- ne geografije, kjer na primer pri študijah ranljivosti oko- lja izdelovalci le-teh prsti skoraj ne upoštevajo. Prebiranje prispevkov, ki so zbrani v zborniku Človek in prsti, pa vendarle kaže, da izkušnje afriških, azij- skih, ameriških in evropskih raziskav poudarjajo po- trebo po interdisciplinarni obravnavi prsti. Tu pa ima geografska stroka pomembno mesto. izobraževanja in Učenci v kurikularni transformaciji, kažejo na pomembnost prenove učnih programov. Zanimive so bile predstavitve sprememb pri študiju geo- grafije v drugih državah, poleg Slovaške tudi v Romu- niji, na Češkem in na Švedskem. Na posvetu so predstavili tudi rezultate šolskih projektov. Med drugim so preučevali projektno metodo v geografskem izobraževanju. Predstavili so primere za mesti Košice in Nitro. Presenetili so s predstavitvijo uporabe geoinformacijske tehnologije, govorili pa so tudi o medpredmetnih povezavah, o elektronskih učbe- nikih in o reformi mature na Slovaškem. V okviru prikaza znanja dijakov na Slovaškem je bila kot zanimivost omenjena Slovenija kot država, o kateri se dijaki na Slovaškem radi učijo in jo dobro poznajo. Nekako grenko je spoznanje, da prenova geograf- skega izobraževanja na visokošolski stopnji v Sloveniji poteka zelo počasi in da je šele na začetku. Z N A N S T V E N I S E M I N A R O K U R I K U L A R N I PRENOVI GEOGRAFSKEGA I ZOBRAŽEVANJA, B A N S K A BYSTRICA, SLOVAŠKA, 9 . IN 10. APR I L 2 0 0 3 Ana Vovk Korže Znanstveni seminar o kurikularni prenovi geograf- skega izobraževanja v Banski Bystrici na Slovaškem je bil namenjen pretresu visokošolskih programov geografije v evropskih državah. Seminar je organizirala Fakulteta prirodnih ved Univerze Mateja Bela v Banski Bystrici, in sicer Katedra za geografijo. Odgovorna organizatorka posveta dr. Katarina Čižmarova je povabila geografe predvsem iz srednje- in vzhodnoevropskih držav. Med cilje seminarja je zapi- sala, da je temeljno poslanstvo posveta formulirati glavne teze vsebinske usmeritve v geografskem izobra- ževanju, pregledati predmetnike, predstaviti izsledke znanstveno-raziskovalnega dela na področju poučeva- nja geografije, izmenjati izkušnje med didaktiki geogra- fije in akademskimi sferami ter razširiti mednarodne in notranje stike med geografskimi oddelki. Osrednja problematika se je nanašala na pristope k standardi- zaciji geografskega izobraževanja, ki so jih predstavili udeleženci iz povabljenih držav. V predstavljenih prispevkih, ki bodo v celoti objav- ljeni na CD-ju, so avtorji poudarjali pristope in rezultate sprememb v geografskem izobraževanju. Slovaška, Češka in Romunija so pred dvema letoma začele z uvajanjem standardov v geografskem izobraževanju, ki so poenoteni s standardi zahodnoevropskih držav. Gre za upoštevanje priporočil o vsebinski in metodo- loški zasnovi poučevanja geografije. Naslovi prispev- kov, kot npr. Kurikularna transformacija na Češkem, Novi pristopi pri vsebinski standardizaciji geografskega ŠTUDIJA RANLJ IVOST I O K O U A (METODOLOGIJA IN APLIKACIJA) Ana Vovk Korže V zadnji, 35. številki Geographice Slovenice^ ki je izšla pri Založbi ZRC, so v zvezku z naslovom Štu- dija ranljivosti okolja (metodologija in aplikacija) ob- javljeni rezultati večletnega raziskovalnega dela na področju metodologije študije ranljivosti okolja, kar po- meni velik prispevek k osvetlitvi in javni predstavitvi šte- vilnih teoretičnih in praktičnih spoznanj, ki so rezultat večletnega raziskovalnega in strokovnega dela. Avtor- ji študije (Metka Špes, Dejan Cigale, Barbara Lampič, Karel Natek, Dušan Plut, Aleš Smrekar) so se, skupaj z več drugimi sodelavci, od leta 1994 ukvarjali z ob- likovanjem geografskih kriterijev, ki so relevantni pri oceni ranljivosti okolja za potrebe načrtovanja pose- gov v prostor. Ob upoštevanju zakonskih določil (Zakon o varstvu okolja iz leta 1993) in Agende 21 so prvi preizkušali teoretično metodologijo tudi v prak- si na primerih študij ranljivosti okolja, ki so jih priprav- ljali za občine Novo mesto, Škofja Loka, Koper ter Ormož, Ljutomer in Ptuj (Spodnje Podravje s Prlekijo). Ker je tovrstna problematika zelo široka in komplek- sna, je bilo potrebno vselej upoštevati specifičnost obravnavanega območja in na novo definirati relevant- ne kriterije, ki so jih upoštevali pri določanju ocene skup- ne ranljivosti okolja in posameznih pokrajinotvornih sestavin. VGeographici Slovenici 35/1-2 je objavljena me- todologija izdelave študije ranljivosti okolja kakor tudi konkretni rezultati študij na primeru občine Koper (ker je bila ta študija zadnja, torej najnovejša, pri kateri so sodelovali navedeni avtorji) in pokrajinskih tipov v Sloveniji. 27