Državni proračun. (Konec.) Ogromao, v reaaici ogromao je število miljoaov, kar jih požre vaako leto drž. mašiaa. Ali to še ai vse, vsaka dežela, vsak okraj, vsaka sreaja ima ae posebcj svoje stroške. Človeka tedaj lehko obide atrah, kaj bode, če pojde tako aaprej ia miaiater je tudi človek, je-li pa ga kedaj strah tolicih stroškov, kijihtirja? Tega sicer ae vemo, toda kaj si hoče, saj ae more brez tega olja vzdržati v tiru kolesec, kar jih ima aa akrbi. Stroakom aasproti atoje, dobodki države. Iz velike večiae so to davki, te se jim prav daje včasib. drago ime. Upa ai pa vlada dobiti letos teh-le dohodkov: Časaiki, ki jib izdaja vlada, dajo 06 milj., veraki zaklad pa priaeae 3-8 milj. Učaiae aa aredajih šolah bode 1-0 miljoa ia vojaška redaiaa 14 milj. Davka za zemljiača bode 348 ia za hiše 28 3 milj. Pridobaiae se račuai aa 107 ia dohodaiae aa 24'6 milj. Cariae pride v drž. kaso 39 5 milj. Davka za žgaaje je 8 5, za viao 43 in za pivo 24"4 milj. Za meao bode davka 54 za sladkor 355, za petrolej 32 ia za razai dac se 21 milj. Za aol dobi država 20 2 ia za tobak 77*7 milj. Kolek vrže 188 ia 33"7 milj. pa razae pravae stvari. Loterija da 21.5, mitaice 2"4 ia davščiae za razprodajo žgaaih pijač 13 milj. Drž. tiakaraa dela za 1-0 ia premerjevaaje po sode za 0'3 milj. Pošta ia brzojav daata 27 8 milj., poatna braailaica pa T0 milj. Železaice, kar jih ima država v rokah, dajo 714 milj. Državaa koajereja 0"4, državao gozdaaratvo 4-1 ia rudaiaaratvo 6 8 milj. Iz kazailaic gre pa v drž. kaso samo 07 milj. ia iz oskrbovaaja drž. dolgov 05 milj. Na zadaje pa 8e proda še drž. zemljišč za 0'2 milj. To ia taki so dohodki, katerih ae aadja vlada za letošaje leto. Ali jih bode toliko, ali jih pa utegae poatati več aii pa kje aiaaj, tega ne znamo ia tudi vlada račuai na aje le v okroglib številkah. to ae pravi, aa par sto jezer več ali niaaj ae pride, kakor pri atroških, tako tudi pri -dohodkib vladi ali pa le malo. Ljubae bode pa ji vaekako, ako bode prvih, atroškov, maaj, d.ohodkov pa več, aaj pa ji je tega tudi treba. "CC c . Ako^bvelja vladi, bode letos primaajkIjaja 21^^)]. Odkod pa aaj vzame le teb? Na posodo^Jfe'eri jib ae mara miaiater za drž. fiBaacerTfajti to staae tudi državo deaarja. Vlada predlaga za to, aaj pride eakrat za vaelej iz tega blata, aa povišaaje davka pri žgaaih pija5ab ia če ji drž. zbor privoli va-ajo, poteBi utegae v reaaici priti iz BJega. Razprava o drž. proračaau je vaako leto pa je tudi akorej vaako leto čudaiša, odkar je grof Taaffe aa krmilu vlade. Kdor ae izaied drž. poalaacev šteje k aemški, liberalai atraaki, ae aajde aiti laau dobrega aa glavah gg. miniatrov a tudi drugi poslaaci ao v aeki atiaki. Vsak vidi, da je aedauja vlada bolja, kakor more ali je le kedaj katera liberalaa, veadar pa ae ae aavdušuje aobedea za ajo ia izgodi se torej lehko, da ae ae potegae aihoe za vlado, če ae atori tega sama. Kakor je bila doalej aavada, vzdigae ae za vlado ali že grol TaafFe ali pa fiaaačai miaiater, dr. pl. Duaajeveki. Le-ta pa ima tudi beaedo v lasti, da malo kdo tako ia pride a številkami, ae more mu tedaj z lehka kdo do kože. Letoa pa mu ai bilo treba, da ae poaebao potegae za vlado, kajti vsi govoraiki, ki ao v 8ploŠBj'i razpravi aapadali vlado, aiao imeli zoper bjo druga, kakor prazae, če prav v čaaib robate beaede. Izmed aaaib poalaacev je v splošaji razpravi govoril aamo prof. Šaklje ia ajegov govor se hvali, da je bil prav dober ter je v ajem g. profesor v reaaici dobro povedal, kaj da dela aedaaja vlada prav a tudi zaniolčal ai, da alov. ljudatvo aima veliko uzroka, da ji je livaležao.. Posebna razprava ae teče ia še utegae le čez tedea dai priti do koaca. Kar bode bolj imeiiitao v ajej, to priaesemo še aašim bralcem že aa zaauje, aaj že bode potlej ua tern, ali aa drugem mestu.