Liet korletl delavskega l|udetva. Delavci 90 o prav I ¿«ni do vaega kar product ra|o.
Thia paper la devoted to the intereete o! the working claae. Worker» are entitled to all what they produce.
Eawrada* ■•eoud-eu«« manor, Ihc, |9C7, »t tb« po. t offi-. »t Chicago III. uudfi iL« Act of Congre»'of M.rcli Ird. l*7V.
Office: 2146 Blue Ialagd Ave.
"Delavci vseh dežela, združite se".
PAZITE!
n% števil Ko v oklepaju ki «e n. ,a|a poleg va.
šega naalova, prilepile nega epodafali
na ovitku. Ako (154) |e številka	'
tedn| vam e prihodnjo številko našega ii*t<t po teče naročnina. Prost, mo ponovite |o takoj.
Ste v. (No.) 153.
---—• 1
Štrajk premogarjev v državi Illinois.
Chicago, 111., 16. augusta (August), 1910.
Leto (Vol.) V.
Že peti mesec traja štrajk premogarjev v državi Illinois. Da danes še ni končana stavka s popolno zmago premogarjev, je zakrivil Lewis, predsednik U. M. W. of A. Mesto, da je nerodno posegel s svojim posredovalnim predlogom vmes, naj bi bil rekel lastnikom premogokopov, ko so se obrnili d njega: gospoda pojdite domov in naredite pogodbo s štrajkujočimi premogarji, in stavka bi bila že danes končana. Lewis je dal s svojim posredovalnim predlogom korajžo premogarskim baronom, štrajkujočim premogar-jem pa mora lično brco.
Lewis je pač mislil, da 6e v Ameriki še danes lahko vleče organizirane delavce za nos kot pred desetimi ali dvajsetimi leti. Poskusil je, pa je spodletelo. Pred desetimi in več leti so bili zlati časi za izdajalske delavske vodje. Takrat ni bilo delavsko socialistično časopisje tako razvito kot danes. Delavskim vodjem, kterim je bil delavski blagor toliko na srcu kot kapitalistom, so lahko igrali dvojno iilogo, ker ni bilo nikogar, da bi jim potegnil krinko raz obraz. Illinil so se delavcem, kot prijatelji, s kapitalisti so pa igrali pod enim klobukom.
Ali ta Čas je minol. To občuti sedaj tudi Lewis na izvanredni konvenciji IT. M. W; of A. v India-napolisu, kjer ga zastopniki organiziranih premogarjev perejo brez žajfe.
Ko odhaja ta članek v tisek. se vrši konvencija. Večina delegatov je zato, da Lewis odloži predsed-ništvo. Lewis zagovarja svoj posredovalni predlog in podpirajo ga njegovi ožji prijatelji, kterim je preskrbel službe pri premogar-ski uniji, tako spretno, kot bi se bili izšolali v kakšnem jezuitskem kolegiju. Naj se končno glasovanje o Lewisu izide na konvenciji, kakor hoče. Moralieno poražen bo Lewis. S konvencije se bo vrnil z madežem, kakeršnega ne zbriše nobeno glasovanje.
Naobratno bodo pa ostali ilinoj-ski premogarji na istem stališču, kot so stali na peorijski konferenci. In ž njimi bodo simpatizirali in soglašali ne le vsi organizirani premogarji, marveč tudi vsi organizirani delavci drugih strok.
Ilinojski premogarji bodo zmagali vzlie intrigam Lewisa in grožnjam kapitalistov, ki trdijo, da bodo pričeli delati s skebi, če bodo premogarji složni, kot so do danes.
Premogarji zapamtite si: Bodite in ostanite složni, zmaga bo pa vaša.
Vaši bratje, ki že delajo v Illi-noisu so pripravljeni dati 50 odstotkov za štra j kujoče brate.
Vzemite vsi, ki ste še na štraj-ku ta krasen izraz delavske solidarnosti na znanje in lagie vam bo vztrajati v boju za pravične zahteve do končne zmage.
izvanredna konvencija premogarjev.
Spor med illinoiškimi premogarji m mednarodnim predsednikom Lewisom je končno izval izvan-redno konvencijo v Indianapolisu. Lewis, kteri na vse načine kljubuje illinoški organizaciji, je hotel imeti konvencijo in zato jo je «klical.
— Konveneija je otvorjena 11. »vg. Navzočih je okrog 1000 dele-fcntov, ki stoje vsi kot en mož za Peorijsko pogodbo. V glavnem zato, dali obvelja takozvani uulianapolftki kompromis, ktere-je izdelal Lewis z operatorji premoga ali pa peorijska lestvica, ki je bila sprejeta na državni konvenciji illinoiške organizacije v Juniju. Kakor smo že poročali, je Lewis sklenil v Indianapolisu s
kralji premoga nekako pogodbo ali kompromis, na podlagi kterega naj bi premogarji v Illinoisu končali štrajk; ta kompromis je dal Lewis na splošno glasovanje, toda premogarji so z velikansko večino glasovali proti. Illinoiški premogarji — kakor smo rekli — so skorio jednoglasno za peorijs-ko lestvico. Ako le dobe večino ¡delegatov na svojo stran na konvenciji, bo to pomenilo, ne le, da j je in d i an a pol ski kompromis pokopan za vse večne čase, marveč da je tudi odklenkalo Lewisu, kajti illinoiška organizacija odprto zahteva, da se mu odvzame predsed-ništvo.
Lewis je zadnje čase res več kot .prijatelj z operatorji. Navzoč je bil skoro na vseli njihovih sejali v Chieagu, in njegov načrt, poriniti premogarjem 44 indianapolski mir", je bil 44navdahnjen od operatorjev. „Kralji premoga si že na glas šepetajo: 44Držimo z Lewi-soni, drugače bo slabo za nas." Ni čuda potem, da ga premogarji v svojih resolueijah imenujejo izdajalca organizacijo. Lewis je zaklet nasprotnik John Walkeru, predsedniku illinoiške organizaeije in ostalim članom illinoiške ek-sekutive. Trdi namreč, da so Walker, tajnik Me Donnald in ostali "preveč socialističniIn s t.-ni Lewis ugaja kapitalistom.
Med delegati na izvanredni konvenciji je veliko število socialistov.
. Nekaj operatorjev v Illinois«, kteri so se že naveličali dolgega štrajka, se je izneverilo svojemu tru8tu in podpisali so peorijsko lestvico. Ti so John Dickerson Coal Co., Big Muddy Fuel Co. in druge družbe.
Po najnovejšem poročilu se je v Illinoisu vrnilo na delo 26.000 pra-mogarjev, kterim so družbe podpisale peorijsko pogodbo. Na štrajku je pa še 40.000 premogarjev.
Splošen pregled.
— Petrov čoln je res v hudem viharju. Zadnji ukaz Rima dokazuje, da mu je vsako sredstvo dobrodošlo, da bi katoliška cerkev zopet dobila svoj ugled. Takozva-na sveta stoliea je izdala ukaz, da morajo menihi kapucinskega reda zopet upeljati veljavna in ostra redovniška pravila.
Po teh pravilih no sme kapuci-nec nositi klobuka, hoditi mora bos, oblačiti se mora v kuto iz ostrega sukna. Nadalje ne sme nositi perila, mora spati na dveh deskah, ti so pokrite z navadno odejo. Ne sme se umivati in kopati. Brada mu mora rasti po divje. Na vrhu glave mora biti obrit, izvzemši venea las okoli glave.
Tako kpt v 16. stoletju naj bi kapucini hodili po svetu. Neujniti, umazani, polni nesnage, obraz pa naj bi pokrivala divja brada, taki naj bi tavali kapueinci po svetu, pridigali in kot reklamni siromaki dokazovali vsem neumnim ljudem, da so oče, papež največji siromak na svetu, kardinali v Rimu pa taki revčki, da se niti enkrat v mesecu ne morejo najesti do sitega.
Tako komedijo hoče vprizoriti Rim v 20 stoletju vernikom, da bi blato kapucinccv zalrrilo udobno življenje višjih pisfnarjev in pismoukov.
Res žalosten pojav v razpadu katoliške cerkve.
i— Na parniku \Vilhelm der Grosse, je neki Jas J. Gallagher sreljal pred odhodom parnika iz nujorške luke na njujorskega župana Oavnor - a. Gavnor je med današnjimi meščanskimi župani nekakšna izjema. Rekli bi lahko, da je najpoštenejši med njimi, v kolikor zamore biti meščanski župan pravičen, ker mu kapitalisti vežejo roke. Oavnor se je še pre-
cej trudil, da bi korupcijo in 44graft" iztrebil* med mestnimi uradniki.
Gallagher je izjavil, da je radi tega streljal na župana, ker je župan potrdil njegovo odslovitev iz službe, ki jo je vršil kot stražnik dokov in pomola.
Naj bodo vzroki kakeršni hočejo, nikdar nima človek pravico vbiti druzega. Na tisoče delavcev je bilo že odpuščenih zavoljo njih nolitičnega prepričanja iz službe. Vendar se pa noben socialist ne pozabi tako daleč, da bi vbil svojega delodajalca!?
Zakaj?
Vsak socialist vč, da je današnja Človeška družba bolna, da se jo z ubijanjem posameznih oseb ne da ozdraviti.
Napadalec Gallagher. rodom Irec, je bil pa zvest pristaš republikanske stranke. In ker je v vo lilnih bitkah vlačil nezavedne vo-lilee na volišče, je mislil, da ima pravico do dosmrtne mestne službe, če tudi svojo službo zanemarja.
Za Gallegherja ne more noben socialist, sploh noben razsoden človek imeti simpatij. Napad je /vršil i/ zgolj egoistienih name nov.
Ne vemo kaj o temu napadu izreče širokoustn i' Ho < >s evcTTTM o -gOČe bo rekel, da Njujorčani ni so vladati samih sebe, ako hoče ostati dosleden v svojih govoran «•ah. V Egiptu je nekaj sličnega kvasil Egipčanom, ker je neki dijak izvršil napad iz političnih vz rokov.
Tako človek blamira samega sebe, če govori javno, pa ne ve kaj.
e	e
a
—	Socializem inarsira v Nemčiji l V vitemberškem volilnem okraju Canstatt - Ludvigsburg je /magal sodr. Keil z ogromno veČino glasov. Dobil je 0000 glasov več kot narodnoliberalni kandidat. Sodr. Keil je dobil 18.705 glasov, narodnoliberalni 9528, kandidat kmečke stranke pa 4930 glasov.
Boržuazne stranke so vsled te zmage poparjene, ker do danes se ni v tem volilnem okraju zmagal socialist, ne da bi bil prišel v ožjo volitev.
•	e
*
—	V Španiji so klerikalci pobesneli 1 Katoliški duhovniki pretijo in žugajo s krvavo revolucijo, ako vlada ne odneha s svojim ¡>ro-tiklerikalnim programom in za pokoro vsi ministri ne 44kušnejo" ponižno copato rimskemu papežu.
Neki Don Yaime, ki živi v Avstriji in po katerega žilah se baje pretaka postopaška kraljevska kri karlistične vrste, ki je obenem tudi katoliški pobožnjak, je nada klerikalcev v Španiji in 44sv." očeta,v Rimu. Ta 44kraljevski" lenuh naj bi po mnenju klerikalcev in kat. duhovščine dvignil prapor vstaje v Španiji.
Katoliški duhovniki in klerikalci očitajo navadno socialistom, da so prekueuhi, ki hočejo v rekah krvi potopiti današnjo 4'dobro kapitalistično družbo", katero je sam ljubi Bog ustvaril. No, zdaj pa prihajajo klerikalci in katoliški duhovniki in grozijo španski vladi s krvavo revolucijo, ako ne bodo še v prihodnje ministri osnažili čevlje histeričnim jiunam, debelim frančiškanom in kapucinom.
Klerikalci in katoliški duhovniki se spremenijo čez noč iz krotkih jagnjet v rjoveče leve, ako je korito v nevarnosti.
Ta pojav klerikalcev in katoliške duhovščine v Španiji naj si za-pamti vsak slovenski delavec, da jim bo ložje zavezal jezik, kedar bodo prišli v ovčjih oblačilih svarit pred socialisti.
e	e
a
—	Kedar ameriško boržuazno časopisje poroča o izkoriščanjn> zasuženjstvn ali tiraniji .takrat čitamo, da se enake stvari vršijo le v Rusiji. Redek slučaj je, da či-
tamo o takih slučajih v Ameri-	ka. Canalejas ima še nekaj ppgu-
ki. Boržuazni časniki molčijo o	ina in polaga proteste iz Vatika-
ameriških razmerah, prikrivajo	na v koš. Za verske rede zahteva,
jih javnosti, dasi se prav nič ne	da bo tudi zanje društveni in zbo-
ločijo od ruskih, kjer pridejo de-	rovalni zakon pravomočen. Pri
lavci v poštev.	sodiščih hoče odstraniti versko
Razmere v njujorskih tvorni-	prisego. Posedujoče sloje hoče ob-
cah za sladkor so vprav take, kot	remiti z večjim dohodninskim in
bi bil New York v Rusiji, ne pa v ameriški republiki. ^ Delavci delajo v slabem zraku, v nezdravih delavnicah in v hudi vročini. Plača je pa mnogo nižja,
dedščnim davkom. Predložiti hoče zakon za zavarovanje v slučaju bolezni, nezgode, invalidnosti in brezposelnosti za vse delavce: industrielne in poljske. Obeta tu
kot je v navadi drugod pri delav-	di zakon za higijeno, delavsko po-
cih enake vrste. Nečloveški pri-1	godbo, za rokodelske vajence,
gajnjači jih pa sujejo in klofuta-	konzumne in produktivne zadru-
jo, sploh ravnajo ž njimi kot z	ge, posredovalnice za delo, delavs
žitino.	ka stanovanja itd.
Take razmere je bilo mogoče To je nekakšna revolucija od
vstvariti, ker nimamo neodvisnih	zgoraj v klerikalni Španiji. Ni
tvornic za sladkor. Vse je lastni-	čudo, da se klerikalci temu načr-
na trusta. Delavec, ki menja tvor-	tu upirajo z vso silo in da je celo
nico, pride iz dežja pod kap. Pre-	papež segel vmes. Ako Canalejas
haja v tlake, v sužnost ali pa na-	izvede ta program, bodo lepi dno-
robe. Trustu so najbolj všeč de-	vi za klerikalce proč v Aranjuezu. lavci, ki so še le stopili na ame- • * • riška tla in ne poznajo ameriških —Vsi čikaški kapitalistični čas-
razmer. Temmanj časa je kdo v	niki so prinesli pred kratkem vest
Ameriki, tem lažje doM delo v	o švindlu, o zdravljenju gluhih,
podjetjih trusta za sladkor. Radi |	slepih in nemih, katere je ozdra
tega delajo v teh tvornlcah sko-	vila 44sv. Ana" v St. Anna, 111.
raj sami Poljaki, siromašni delavci, ki so <še le prišli v Ameriko in ne razumejo angleščine.
V takih razmerah so za kapitalist.* <• vdrla nebesa, za delavce pa P... i.
Ali nekega dne so prišli socialisti, vešči nemškega in poljskega jezika. In pričeli so organizirati do kosti izkoriščane delavce v unijo. Bilo je težavno delo. Trust je imel kar celo vrsto špijonov, ki so vohunili okoli delavcev. In-k< or je bil na sumu, da je unijec, je; bil takoj na cesti. Po dolgotrajnim in težavnem delu so pa vzlic špijonstvu ustanovili unijo za sladkorne delavce. Danes je unija tu; pa nikdar jo ne bodo razdejali kapitalisti.
Takoj v začetki so poskusili kapitalisti s silo: s smodnikom in
in v cerkvi 44sv. Ane" na 38 trgu in California cesti, Ohieago, Tli. Objavili so to vest, ne da bi pri-djali komentar. Svetovnih listov "Tribune" in In ter Oflean" (oii-roma urednikov in lastnikov teh listov) ni bilo sram,'da so Čitatelji čitali ta "švindel" v taki obliki, kot v navadi čitajo vesti, ki so resnične. Posekali so celo rmeno ITearstovo časopisje, ki je o tem švindlu objavilo le kratko notico, mejtem ko je 44Inter Ocean" prinesel kar dva predala. Mogoče je, da bo kasneje, kateri teh dveh velikih dnevnikov kritiziral ta švindel v člankih uredništva. Večina ljudstva pa ne čita teh člankov. Ugajajo ji bolj dnevne vesti, ki pričenjajo s kričečimi in velikimi napisi.
Mi nimamo nič proti temu, če
svinčenkami. Pet žrtev pokrivat je sv°ta Ana živela svetniško, do-bojišče in pripovediije glasno: ; kler je živela. Vsak Človek lahko Delavci morajo plačati vsako pri-1 živi po svoje, da le drugim ljudem dobitev s krvjo in življenjem. In ne dela krivice, vzlic temu pa stoji unija, močna	* * #
in nepremagljiva postojanka proti kapitalizmu. Delavci 60 jo.ob porodu krstili s svojo krvjo.
— Ponosni rimski papež je letos že nekolikokrat zlezel pod klop. Na Nemškem ie radikalno
Ako bi unija bila škodljivka za kapituliral. Potem je dobil zaradi
delavce, bi jo delavcem priporočali vsi kapitalisti in drugi para-sitje, ki se senčijo v.njih milosti. Ker pa unija koristi le delavcem, škodi pa kapitalistom, sovražijo kapitalisti vsakega . delavca, ki razširja unijska načela med neorganiziranimi delavci.
Neumnost je, da poročajo kapi-
svoje enciklike ros iz Nizozemske in tudi tu je šel v Kanoso. 44Agcn-zia Štefani" objavlja o tem sledečo izjavo, ki je prava 44greven-*a":
44 Po nalogu kardinala državnega tajnika in v imenu svete stoli-ce je poslovodja Vatikana dne 6. t. m. poslal sem pismo, v kate-
siji, dokler živimo v Ameriki v dobi kapitalističnega nasilstva.
O tiranju v Rusiji, poročajo lahko delavski časniki, ki razkrivajo odprto tudi nasilstvo v Ameriki.
a	a
a
—	V Nemčiji je "modrokrvni gospod" grof Schwerin Loewitz, ki je predsednik nemškemu državnemu zboru, na nekem shodu priporočal in sugestiral veteranom, ljudem, ki so tako 41 pametni" in otročji, da "špilajo soldate," dasi imajo nekateri že sive lase, da je njih sveta dolžnost marširati p.roti socializmu, ker socializem že žuga pruskemu kraljevskemu tronu s poginom.
Mi modrokrvnemu junkerju ne zamerimo I Rdeče morje v Nemčiji raste, se širi in preti zastarelim institucijam s splošnim popla-vom. Ju n ker j i se lovijo za zadnjo bilko: apelirajo pač na ljudi, ki se ogrevajo še za 44soldaške" igra-Čice.
Pa tudi ta apel bo ostal glas vpijočega in osamljenega Človeka na širnem in veličanstvenem oceanu.
a	e
a
—	Španski klerikalcem je dobil v sedanjem ministerskem predsedniku smrtnega sovražni-
talistični časniki o tiranju v Ru- rem se prosi minister za zunanje
zadeve, naj naznani njenemu veličanstvu, da je njegova svetost z žalostjo zvedela za napačno razlaganje enciklike na Nizozemskem. Boli ga že sama misel, da je tako razlaganje nekaterih besed v encikliki napravilo neugoden vtisk na njeno veličanstvo. Njegova svetost zatrjuje, da se tiste besede ne nanašajo na kneze iz oranjske hiše ali na njene prednike ali na njene nekatoliške podanike." — TTboga njegova svetost! — Le v Avstriji je klerikalizem seveda še predrzen. Razven dunajskega Nagla je še nek sliko avstrijskih škofov, med njimi tudi mariborski, objavilo encikliko v škofijskih listih. Radovedni pa smo, kaj bo na to dejal minister Stiirgkh in državni zbor. Za sedaj je Avstrija res za Španijo.
e	•
a
— Pred durmi prenočišča za uboge je na Dunaju te dni umrl otrok v naročju svoje matere. Mati in dete sta bila brez pristrešj«. V velikem, bogatem mestu ni bilo prostorčka, da bi bila mogla prenočevati pod streho, Otrok .ie bil bolan, mati je bila ž njim v vseh bolnišnicah, nikjer ni bilo prostora. Prosila je, tfa bi ju sprejeli v azil, pa ni bilo prostora. V tistem času so drugi ljudje po dunajskih zabaviščih zapravljali
denar, stotake in tisočake. Godba je igrala, plesalke so plesale,
šampanjec se je zlival; tam pred azilom, v hladni noči je umiral otrok v naročju svoje matere. To je slika iz našega kulturnega, krščanskega, kapitalističnega sveta, iz glavnega mesta civilizirane države s ponosnimi palačami, z razkošnimi hoteli, s krasnimi cerkvami. Pravijo, da je Bog sam ustanovil to družbo in določil njen red! In ne čutijo, kako nesramno ponižujejo svojega boga, kako ga žalijo 1
a
e	e
— Mednarodni tajnik delavskih strokovnih organizacij K. Leigen v Berlinu je pred kratkim izdal poročilo o stanju organizacij za leto 1908. V poročilu je navedenih 19 držav, ktere so pridružene mednarodni centrali. Poročilo o številu članov strokovnih organizacij po državah se glasi:
Anglija . . Nemčija . . Zed. drž. . . Italija . . . Avstrija . . Francija . Švedska . . felgija . 7*T Nizozemska Danska . . . Švica . . . . Ogrska . . . Norveška . Španija . .
skupa j :
2,406.746 2.383.401
-	združeni v centrali:
-	700.937
-	1,831.731
1,588.000 _ 1,588.000 . 546.650 — 337.092 . 482.279 -. 715.576 -. 219.000 -
Iií.068 — 128.845 — 120.850 — 113.800 — 102.054 — . 48.157 — . 44.912 —
Finska..... 24.009 —
Bolgarska . .. 12.933 —
Hrvatska..... 4520 —
Bosna....... 3997 —
Srbija...... 3238 —
Skupaj 9,096. 025 —
482.279 294.918 169.776 106.521 36.893 97.231 67.348 102.054 47.212 44.912 24.009 2.447 4520 3117 3238 5.944.262
S£et je doba počitnic — namreč za kapitaliste, ne za nas, delavce. O ne! Delavci se morajo tudi v največji vročini pariti v tvorni-cah in rudnikih, da bogatj lopovi tem lažje tratijo Čas na počitnicah. Delavec ne sme počivati in obenem biti plačan. To je £,roti interesu profita. Morala profita je taka. da delavec ima še le tedaj počitnice, kadar ga — zagre-bejo v zemljo, ako poprej ne zgori v rudniku ali v raztopljeni rudi.
SIOVENCI V SYGAN, PA. IN OKOLICI POZOR.
Vsem, ki se hočejo vpisati v slov. soc. klub št. 19. naznanjam, da se vrše seje vsako tretjo nedeljo v mesecu. Začetek je ob 2. uri popoludne.
Na delavski praznik (Labor day) dne 5. sept, priredi klub veliko veselico s shodom. Na shodu bo govoril sodr. Jože Zavertnik, st. iz Chicage. Vspored priobčimo kasneje. Za socializem
Louis Olazer, tajnik.
VSEM DELNIČARJEM JUGOSLOVANSKE DELAVSKE TISKOVNE DRUŽBE.
Direktorij je sklenil na zadnji seji, da se pozovejo vsi delničarji, ki imajo delnice, da pošljejo svoje delnice radi kontrole na uprav-ništvo "Proletarca". Istotako pozi vije direktorij vse tiste, ki so morda plačali delnice, pa jih niso dobili, da pismeno obvestijo o tem upravniitvo 4 4 Proletarca."
Ta razglas je veljaven za devetdeset dni od tistega dne, ko se je razglasil. Po 90 dneh se bodo ras-dale delnice B. vsem tistim, ki ao plačali delnice in upoštevali ta razglas.
Po 90 dneh se bodo vse druge delnice preklicale neveljavnim. Veljavne bodo le delnice B.
Delničarji vpoštevajte ta razglas, da se kasnejše ne bo nihče izgovarjal, da ni vedel sa ta odlok direktorij a, če bo trpel škodo.
Direktorij.
mOLITARIC
^UtT ZA INTEKISS D1LAVSOOA
LJUDSTVA.
IZHAJA VSAKI TOREK.
Lutnik ia ud*]«t«lj.
J«fMlov*»ki dela»»k« tiskovna družba
v CbkJfo, III.
Var^uaa: Zs Amtrico »1.50 ia celo leto. »c «■ pol lata. Za Evropo 12 sa calo lato, II ta pol lata.
Omtm*i pa doaovoru Pri rprnvnbi bivalii¿a j!pinaM^niU Zdt STARI M*».
PROLETARIAN
Owaad aad published Evebt Tuesday by
So« t II SI* »k Workmen'» Publishing Company Ctakafo, ¡ilinois.
Glanilo Slovenske socialistične organizacije v Ameriki.
Frauk Podlipec, 1'resldent;
Jobo 1'etrlch, Secrelarj;
. Frank JanHUč, Treaaurer.
»oascaimoH katesj United Statea and CuiMfe. »1.50 • year. 75c lor ball year. Foreign countries $2 a year, $1 for bali year. advutising bates oa agreement.
NASLOV 'ADDRESS)»
"PROLETÂREC"
2146 Blue Island ave. Chicago, 111.
»i
Delavska hranilnica in poso jilnica v Ljubljani.
O delavski hranilnici in posojilnici v Ljubljani piše "Rd. Pra-por:
*' Razvoj socialno - demokratične stranke zahteva, da se njeni člani polagoma osamosvoje na vseh poljih in otresejo odvisnosti od nasprotniških strank in njihovih institucij. Marsikaj se je tudi že storilo pri nas v tem oziru. Razven strokovnih organizacij so si naši delavci ustanovili že lepo vrsto konsuinnih društev, tudi nekaj produktivnih zadrug je že začelo delovati, v Gorici pa se je začetkom leta ustanovila prva Delavska hranilnica in posojilnica. Ta primer hočejo zdaj posnemati tudi ljubljanski delavci. Priprave, ki so trajale delj časa, so sedaj toliko dozorele, da so se na zadnjem sestanku predložila in odobrila pravila, ki so sedaj vložene v registracijo. Zavod se imenuje 44Delavska hranilnica in posojilnica'*, ter je osnovana na zadružni podlagi. Določilo se je, da znaša delež 100 kron, ki se lahko vplača naenkrat ali pa v obrokih. Prvi člani so se že oglasili in sedaj je naloga sodnigov v Ljubljani in na Kranjskem sploh, da razvijejo agitacijo za novi delavski zavod, 1u bo delavstvu tem več koristil, Čim bolj se bodo delavci sami udeleževali dela zanj. Dokler ni zvršena registracija pravil, sprejema člane po nalogu pripravljalnega odbora sodrug dr. Tomšič (pisarna odvetnika dr. Počka) Ljubljana. Stari trg. Tam se dobivajo tudi pojasnila. Delavska hranilnica in posojilnica v Gorici, ki posluje še le nekoliko mesecev, je vendar že napredovala in se mora danes sma-
in koniumne zadruge. Naravna
posledica tega zadružništva je pa delavska posojilnica in hranilnica v Gorici in kasneje v Ljubljani. Kje naj iščejo delavski produktivni iu konzumni zavodi kredita, ako ga potrebujejot Mar v kapitalističnih denarnih zavodiht To bi bilo narobe! Kapitalistični denarni zavodi bi delavske produktivne in konzumue zavode pognali ob prvi priliki v konkurz: bankrotirali bi jih.
Kapitalistom ni všeč, da se delavci že v mejah današnje družbe postavljajo kolikor mogoče na lastne noge. Kapitalisti vedo, da gospodarsko močni delavci tvorijo največjo nevarnost za kapitalistično družbo. Lahko je uničiti gospodarsko slabe ljudi, spremeniti jih v tope sužnje. Težak je pa boj z gospodarsko modnimi delavci. In to je vzrok, zakaj bi kapitalistični denarni zavodi vni-Čili delavske produktivne in kon-zumne zadruge ob prvi priložnosti.
Marsikdo, ki bo čital te vrstice, bo dejal: Zdaj razumem. Delavci v stari domovini so naskočili kapitalizem v njegovi domeni z istim orožjem kot gj/ kapitalizem rabi proti njim. Kar je pa mogoče v stari domovini, je izvedljivo tudi v Ameriki.
Le počasi! Delavci v stari domovini so pričeli tam. kjer je treba začeti v začetku: Ustanovili so najprvo produktivne in konzum-ne zadruge, kasnejše pa še le svoje denarne zavode. Pa tudi v Ameriki je treba začeti tam, da ima gospodarska organizacija vspeh. V Ameriki so pogoji in razmere različne od razmer v stari domovini. V Ameriki je treba začeti 5e malo nižje; začeti je treba na kmetiji. _._______________________
V	Ameriki imamo še dan^s na stotisoče akrov neobdelane zemlje, ki je lastnina stric Sama ali pa železniških družb. Ves ta svet je še danes na prodaj za primerno nizko ceno in pod zelo ugodnimi kupnimi pogoji. Kdor se zna obrniti v Ameriki, mu ni treba kupovati sveta pri agentih skozi tretjo ali četrto roko, marveč ga dobi pri stric Samu, ali pa železniški družbi, kjer se ni treba bati, da bi ga kdo osleparil za lastninsko pravico.
Za ustanovitev kmetijske produktivne in konzumne zadruge ni treba druzega, da deset ali več družin pooblasti dva zaupnika, da na pristojnem mestu poizvesta, kje je svet na prodaj in kakšna jnu je cena. Ako se te družine odločijo za nakup sveta, ni treba druzega, da zopet svoje zaupnike odpošljejo na ogled. Če je vse v redu: nepretirana cena. blizo železnice, rodovitna zemlja, osigu-rana lastninska pravica, se sklene kupna pogodba.
V	kmetijski produktivni in konzumni zadrugi ostane zemlja osebna last vsakega posameznika. Vsaka družina lastuje toliko zem-
trati za jako resen zavod. To bodi v vzpodbudo sodnigom v Lju- ijP< kolikor jo je kupila. Skupna bljani in po drugih krajih. Nihče J lastnina srt le produktivna sredst-naj se ne plaši, ker bo to zavod. va. „troji, mlekarne, shrambe za ubogih delavcev; iz malega raste |pri(lclko in 8fcnpno se postavlja veliko in tudi uboge delavske kro- |na trg izdelke in kupuje potrebš-
nice lahko dosti pomenijo, če se zbere. V lastnem zavodu bodo imeli delavci sami korist od svojih kronic. V tujih zavodih podpirajo svoje nasprotnike, katerim nikdar ne prihaja na misel, da bi storili tudi kaj za delavske interese. Nasprotniki so izdali geslo "Svoji k svojim" in se strogo ravnajo po njem. Delavci! Posnemajte jih! Tudi za vas velja beseda; "Svoji k svojim!"
Iz navedene notice črpamo, da se je zadnjih deset let marsikaj
Čine. S prvim se znižajo stroški za pridelovanje, z drugim se pa za pridelke stržijo večje cene, pri nakupovanju potrebščin se pa pride zopet do prihrankov.
Taka kmetijska produktivna in konzumna zadruga bi morala imeti svojo naselbino v krogu. V sredi naj bi bil prostor za šolo, zbo-rovalno dvorano, skupna gospodarska poslopja, okoli tega središča bi bile pa hiše zadružanov. Za hišami zadružanov naj bi se pa še le razprostiral svet zadružanov
spremenilo v organizaciji slov. v akcijah od 20 do 100 akrov ali socialistov v stari domovini. Pred ' pa veg 15. ali še 10. leti smo imeli onkraj 1 „ , .	v	'
velike luže že preeej dobrih poli- ! Zn,knJ1 « P"P«roe« kro*T Slo-
tirnih Rtritntorjev. A redki „o bili ' v°n,skl J?1"»"»1'	h! n"
agitatorji »v strokovno organisa-1	"'Mar «"enakemu
eijo, a še redkejši a,, bili aodniRi.	fivlieuju. Slovenec m
ki so imeli talent vspeSno voditi T*1®"' <}* bl ^	VP?
Rnspodarske organizacije, kon- ' *0<Ui J10 "vo)e"n blržnjcraso.e-
zumne in p roduktivne zadruge, 1[?kt	J* tndl ™
In to je bil menda glavni vzrok.™	*	^edi kroga
da ni bilo mogoče ustanoviti go- v f s ï^™^* vftfi,;.vs,flk spodarskih organizacij, ki bi v Z?Wan1bl	™ £
zvezi s politično tvorile močno I * vra	"« katerem bi imel
forto, ki bi bila branik proti ka- ll,H0; h]/? 7R J1!"10 ,n T""*"™.
pitalizmu in s katere bi lagje na- *€	°b,1p*V* ?
skakovali kapitalistične postojan- J*™: hl	J™«™
^	ljenje, prihranil bi Se čas, ker bi
pota iz srediSča vodila v podobi
Dane* je drugače. Socialisti v ' zvezde na polje, senožeti in gozde.
stari domovini imajo produktivne 1 To ni dovrSen načrt o zadružni
kmečki naselbini, marveč je le hitro na pjftpir vržen obris, na podlagi, katerega bi se zvrševalo nadaljno delo.
Ta obris bi veljal le za majhno naselbino. Kaj pa če se priglasi tisoč ali več družin, bo vprašal marsikdo t Potem se ustanovi več takih zadružnih krogov po dvajset ali več družiu, ki so nanizani ob železniški progi ali v drugi smeri drug za drugim ali pa drug poleg drugega. Na sto milj v ob-krogu bi bili naseljeni Slovenci, bili bi zoi>et kompakten narod, ki bi živeli kot v stari domovini in bati bi se ne bilo treba, da se Slovenci potujčijo v Ameriki in postanejo top,i in pohlevni sužnji ameriških kapitalistov.#<?vetela bi obrt in kmetija v zadružništvu, na ameriških tleh bi rastel krepak slovenski rod zdrav na duši in telesu.
Kak nepotreben kritičar, ki vc4 dno le k sebi drži roke kot leseni svetnik v cerkvi, bo rekel: To so sanje in ne gre!
Takim kritičarjem kličem v spomin finski narod v ameriški republiki, pa versko sekto Duho-borcev v Kanadi. Slednji so prišli revni kot cerkvena miš iz Rusije v Kanado. Kanadska vlada jim je dala zemljišča. Danes so tam krasne kmetije, kjer je bila pred kratkim še puščava. Vlada je dala dotiČne verske blaznike, ki so vsako leto šli v Adamovi obleki iskat Odrcšeuika, zapreti v blaz nico. Drugi so uvideli, da se ne more živeti o verskem blazništvu, prijeli so za zadružno delo in danes je med Duhoborci blagostan za vse. Med njimi ni revežev in siromakov. Kanadska vlada pa hvali toliko v Rusiji preganjane Duhoborce kot najboljše ljudi, ki naj bodo drugim za vzgled v go-sj>odarstvu. -----------
Delavske produktivne industri-elne zadruge so pa danes med Slovenci nemogoče v slovenskih naselbinah. Voditelji v takih podjetjih morajo biti v prvi vrsti poginoma zmožni angleščine, dobri razpečevalci in kupovalci. Taki Slovenci, ki bi imeli vse te lastnosti. so pa danes še tako redki, v Ameriki, kot so bili redki organizatorji delavskih produktivnih in konzumnih društev med slovenskimi delavci v stari domovini pred 15. leti.
Ostalo bi torej le še zadružno bančno podjetje. Ako bi se ustanovilo tako podjetje, bi moralo za danes omejiti svoj delokrog le na prodajo šifkart in pošiljanja denarja vstaro domovino. Ker bo pa v kratkem ameriška»vlada ustanovila poštne hranilnice, pa slovenski delavci ne bodo več ula-gali denarja v starokrajske hranilnice; hranili bodo denar v ameriški poštni hranilnici. Posel bi se torej skrčil le na šifkarte.
Vsled tega je najboljše, da pričnemo tam, kot so pričeli delavci v stari domovini. Znčetck za slovenske Američane pa mora biti v produktivni in konzumni kmetijski zadrugi, ako hočemo zadružništvo razširiti med slov. am. delavci tako vspešno. da bodo slov. am. delavci tudi od zadružništva imeli korist.
Želim pa« da se o tem načrtu o-glasijo tudi drugi slov. delavci.
Do danes sem čital nekaj sodobnega le v "Glasilu*' S. N. P. J. To dokazuje, da sedanji urednik ni kakšen frazar, marveč da se. trudi pošteno, da bi masi slov. naroda v Ameriki zjasnil možgane, da bi se pričela že res brigati za samega sebe, ne pa poslušala sebičnežev, ki jo z dovršeno me-šetarsko umetnostjo strižejo in odirajo sebi v korist.
Kasnejše, ko se oglasijo še drugi, objavim daljšo in temeljito razpravo.
J. Z.
v "Glasilu" ali pa v 'Proletarcu.'
Ne vem, zakaj so molčali T Mar radi tega. ker je urednik "Glasila '' uialo preje priobčil članek, da se je treba Človeku učiti iz knjig, ako hoče vspešno obdelavati farme f Mar, ker je pisal, da je treba najmanj $1000, ako se hoče začeti z farmo f
Malo je slov. delavcev, ki bi premogli $1000. Kadi tega je treba razmišljati, kako bi se na drug način prišlo do slov, kmetijskih
rektorje od dne Iti. julija t. 1. in kako se je izvršila.
Bilo je več listov ua polju in razni kandidatje so se potegovali za ča«t, da bi bili izvoljeni kot nadzorniki 39. šolskega diatrikta. »leden izmed listkov, ki je tudi zmagal, se je imenoval "City z en ticket". Ta takozvani "Cityzen ticket", je bil Steel Trust kompa-nijski listek. Tukajšnji kompaniji ni zadosti, da delavcem naredi hiše in pobira velike rente in jih
naselbin. Zaslužek je danes v pri-	ima objednem kot tičke v kletki,
meri z draginjo majhen. Kar si	ampak oni morajo tudi kontroli-
delavee prihrani, si odtrga od ust.	rati šolo. Kako hočejo zmagati, so
Vsled tetra mislim, da bi bilo	si mislili sami pri sebi T Najeli so
najbolje, če ustanovimo kmetijsko	razne agente, ki so razuašali njih
zadrugo. Po tej poti bi prišli naj-	listke po slovenskih stanovanjih hitrejše do cilja. Začeli bi lahko ijin priporočali kompanijske kan-
majhnim kapitalom. Ustanoviti bi	didate. Žal, da so bili tukajšnji
se morala v vsaki naselbini go-	delavci tako nevedni, da so glaso-
spodarska zveza, društvo ali klub.	vali kompanijski listek in tako je
Kjer je večja naselbina, naj bi se	kompanija zmagala. Nekteri slo-
ustanovilo več takih društev ali	venski delavci so celo pustili svo-
klubov, ki bi meli od 15 do 20	je opravilo ter šli od hiše do hiše
članov. Vsak član naj bi vplače-	slovenskih delavcev in raznašali
val v obrokih ali nakrat vp.lačal	kompanijske listke. Ne bom orne-
$300. Ves denar naj bi ležal to-	nU vse v tem dopisu, omeniti ho-
liko časa obrestonosno na banki,	čem le jednega, kteri je zapustil
da je vsakdo vplačal svoto $300.	svoje delo dne 10. julija in zvesto
To bi bilo $4J)00-—$6000. S tem de-	služil tukajšnji konipaniji. Tnkaj-
narjem bi lahko kupili svet in	šnji zavedni delavci kritikujejo
stroje za obdelovanje. Sredi zem-	nad tem rojakom J. K., kteri je
Ijišča bi imel vsak zadružnik hi-	raznašal kompanijske listke. Ali
šico z majhnim vrtom za domačo	dragi rojaki, to ni tako, človek
potrebo. Delali bi skupno in pro-	mora biti pokoren svojim naprej
dajali bi skupno.	postavljenim, saj vas še duhovni-
Kakšen neverjeten Tomaž bo re-	ki tako učijo. Posebno pa tak člo-
kel, to je nemogoče. Nnpbratno pa	vek, ki ima fino delo za kompa-
trdim jaz, da je mogoče. N. pr.	ni jo in malo bolj imenitno službo
Kapitalisti se združijo in zgradijo	kakor jo ima rojak K. Tak člo-tvornico. Delavci p,a pridejo in de-j vek mora storiti vsel kar mu kom-
lajo za nje. Tovarna vspeva, ka-	panija ukaže, če hoče biti kdaj
pitalisti pa imajo dobiček, vzlic	zveličan. Obenem ima pa imenitno
temu, da ne delajo.	delo, on je profesor "Svampor".
Kapitalisti imajo tudi nekaki-	Veste rojaki, kaj je švampor? To
no zadrugo, razlika je le ^a, da	je človek, kteri čisti konjsko sta-
sami ne delajo, marveč delajo drugi zanje. Profit ra/d» lij<> med scltoj;\ ddo pa prepustijo drugim.
Ako taka zadruga vspeva, zakaj ne bi vspevala zadruga, v ka-
novanje. Ali mu vi rojaki potem lamerite, ako .i«- on tako divjal od hiše <lo hiše? Ne, ne snu-te mu zameriti, zameriti morate le onim slov. delavcem, v kterih stanovan-
tpri zadružniki delajo. Mi bi zalo-¡je je raznašal kompanijske listke,
žili denar, bi delali, pa tudi dobiček bi ostal nam.
Zopet kdo drusri ho ugovarjal, da nimamo zmožnih ljudi za tako podjetje. Tudi temu ugovarjam. Zmožnih ljudi še preveč, le v
da mu niso dali gnojnice po njegovih velikih plečah. Mnogo se je spilo šnopsa, ki ga je kupila kompanija delavcem in drugim, da so pott m zanje glasovali. To se je lahko sprevidilo pri šolski ograji,
Dopisi.
Chicago, 111.
Sodrug urednik!
Zadnji čas čitam v različnih časnikih, da bi bilo za slov. delavce najboljše, ako bi se naselili na farmah. Posebno "Glasilo*' S. N. P. Jednotc je prineslo o tem daljšo. razpravo v članku "Noja in stara domovina." TTrednik je v Članku toplo priporočal slov. delavcem, da bi zasnovali veliko slovensko naselbino. Pričakoval sem, da se bodo rojaki oglasili na ta članek kar v največjem število
splošnem imamo premalo volje,	pri vstopu k volit vi. Tam pri ogra-pa tudi premalo sloge je še do da-1 ji so stali razni agent je, najvefi
nes med nami. Da zadruge litfiko	kompanijski, med ktcrinii je bilo
vspevajo, nam dokazujejo "Pro-	tudi nekaj Slovencev, kteri so po-
letaree", "Glasilo" in podporne	nujali kompanijske listke. Da so
jednote. »Jednote, "Proletarea" in	se dobro počutili, se jih je lahko
"Glasilo" so ustanovili delavci in	poznalo po rdečem nosu, nekteri
njih lastnina so. Navedel bi lahko	so imeli rdeče nose, kot puran, se-
še druge dokaze, da delavci lahko	veda, to je provzročil šnops.
dosežejo vse, ako so složni.
Sploh je treba pa najprvo začeti. Ako se ob rojstvu pokažejo otročje bolezni, zginejo kmalu, ako se dela resno.
Vsak Čitatelj. ki se zanima za stvar, naj piše o tem "Proletar-cu." Tako se zve, kdo se zanima za stvar. Pričnimo si dopisovati, stvar pride v tir in se razvija, da je nekega dne zrela za pozitivno delo.
Prepričan sem, če bodo rojaki uvideli, da vspeva zadružna kmetija, da se jih bo kmalu ustanovilo več.
Upam. da ta moj dopis ne bo ostal glas vpijočega v puščavi. Radi tega apeliram na sodruge v Ameriki, da povedo javno svoje mnenie v listu.
Frank Podlipec.
Eveleth. Minn.
Cenjeno uredništvo:—
Ne vem, če so rudarji v Minne-soti že vsi mrtvi, ali kaj je ž njimi, da se nič ne oglašajo z dopisi v našem preljubijenem listu "Pro-letarec". Vem, da je zelo veliko število Slovencev v raznih mestih Mesabe Reng - a in Vermilion posebno veliko število jih je na Chis-holmu in Ely, a ni ne duha ne sluha o njih v Proletarcu. Vem tudi, da ste utrujeni od trdega dela, kot sem jaz sam, vem. da imate težko, žuljavo roko in dA je zelo neukretno za pero, a vendar si vzemite toliko priložnosti,, da napišete par vrstic v naš list in da se vsaj pismenim potom pogovarjamo o naših mukah in trpljenju pod tem kapitalističnem sistemom Res, truden sem, a primoran sem prijeti za pero z mojo trdo in žuljavo roko, ktero je ravno danes nametala deset motor kar in napisati ta dopis v naS list "Proleta-rec", kot pojasnilo vsem rudarjem v Minesoti in po širni Ameriki o naših volitvah za šolske di-
Zmaga je bila torej kompani js-ka in delavci so si ispleli še večji in močnejši bič suženjstva.
Dragi mi delavec. Ti se mučiš kot grešna duša, preklinjaš nekoliko časa, ko ti pa nič ne pomaga, pa zopet prieneš moliti in tako se bodeš mučil naprej, dokler te ne položijo k večnemu počitku v mater zemljo, iz ktere si prišel. Ti poskušaš z različnimi sredstvi, da bi si olajšal breme mezdnega su-
ženstva, a do pravega »|>uznanja pa le ne prideš, da bi korakal po poti proti gori svobode. Pravo
sredstvo za osvoboditev mezdne suinosti je, organizacija, ekonom*, ka in politična, ktere geslo je: "delavci celega sveta, združite se. Dokler se pa ne združite v take organizacije, dokler ne boste volili vašo stranko pri deželnih, okraj nih in nacijonalnih volitvah, je vse vaAe preklinjanje in vsa vaša molitev zastonj in ne bodete se prej rešili sužnosti, kot kadar vas zagrebejo v zemljo ako ne zavza-mete drugo pot, po kteri dospete do osvoboditve.
Organizacija, h kateri bi moral spadati vsak delavec, kteri služi z rokami ali možgani svoj kruh je: socialistična stranka, ktere geslo je: delavec mora biti deležen vsega produkta, kterega on sam producirá.
Pozdravljam vse zavedne delavce po širni Ameriki, tebi ljubljeni list pa obilo novih naročnikov !
Novi naročnik.
IZ STRANKE.
Medjugoslovanski začasni odbor je te dni razposlal slovenskim, hrvatskim in srbskim organizacijam glasovnice za volitve centralnega odbora »lugoslov. Socialistične Zveze. Bolgari še niso no-minirali svojih kandidatov, ker se v ta namen chikaška organizacija še ni sporazumela z ekseku-tivo bolgarske - makedonske socialistične zveze v Ameriki. Ker pa naš začasni izvrševal ni odbor ne more več čakati z volitvami, se je sklenilo, da se da na glasovanje samo petnajst kandidatov, t. j. slovenski, hrvatski in srbski; Bolgari pa lahko pozneje, kedar bodo pripravljeni, izvolijo svoje tri člane v glavno centralo.
Glasovanje je individualno, t. j. vsak sodrug dobi svojo glasovnico in glasuje izmed petih kandidatov samo za tri. Glasuje se po narodnosti. Slovenski sodrugi, ki so člani hrvatskih ali srbskih organizacij, naj glasujejo za slovenske kandidate.
Obenem gredo na glasovanje tudi pravila, resolucije in vsi ostali sklepi, ktere je sprejel pni kongres.
Zapisnik kongresa je zdaj pravilno urejen in ta teden prične izhajati v "Proletarcu" in "Rad-ni<v*ki Straži."
— Od slovenske organizacije kandidirajo za centralni odbor •Tugoslov. Socialistične Zveze sledeči sodrugi:
»John Petrič, Frank Petrič. Frank Podlipec, Mike Kastrun, »To«. Zavertnik st.
Listnica uredništva.
R. A. Yale, Kansas. Sporočili pozdrav. Zdravi! Le tako naprej-!
ar SLOviNci v sygan, pa., in okolici*
Dne 5. sept. (Labor Day)
-— priredi-
Slov. Soc. Klub, št. 19
Veliko Veselico in Shod
Začetek točno ob dvoh popoludne.
N'a dnevnom re.iu je: Kapitalizem in delavci. Poročal ho sodr. Jožo Zavertnik iz Chicago.
Na veselici bo svirala četvoroglanna čeaka godba /. Bower Hill. Vstopnina 25c za moike, «lame so proste vstopnine. Za vsestransko postrežbo bo skrbel veselični odbor.
Slovenci in Slovenke prihitite na shod in. veselico. Nezamudite krasnp prilike in pridite posluSat govornika delavca, ki Vam bo v lahko umljivi besedi rnaložil, zakaj so delavci, da se otresejo kapitalističnega hlapčestva. Povedal Vam bo, kaj je kapitalizem in česar imajo pričakotati delavci od kapitalizmn.
Socialistična okrajna organizacija
ZA OKRAJ COOK
priredi dne 21. augusta t. 1.
Tavniško Veselico (Picnic)
V ELLIOT PARKU, pLIZU CHICAGA.
Vožnja po železnici in vstopnica stane za odra*ene 50e.. Vlaki bodo odhajali S postaje Randolph (111, Central Hoad) ob 9:30 in ob 12:00 opoldne. — Vračali se bodo vlaki zvečer od 6:30, 7:30 in S:30.
Bllllards, Pool Table, Prenotlšta za potnike. Jedi pripravljene po doni«.	Odprto po dMti in po noči.
P. Perič. 1412 H. 18. SI.. Clilcigo, III.
delavskega sveta.
_ Železniški valužbenci na že-ici Grami Trunk, so po stiri-itvnein itrajkn sijajno zrna-i. Strajk je bil končan v torek 2. avgusta. Železniška družba je privolila v vse zahteve delavcev, povišala jim je plačo in priznala organizacijo. 3000 štraj-karjev je deležnih poboljška.
—	Konvencija Western Federation of Miners je končana zadnjo iredo. Pravila zveze »o zdaj skopo popoluoma p,reutvorjena. Dosedanji organizacijski distrikti so odpravljeni in Člani izvrsevalnega odbora ne bodo več zastopani po distriktih. Odšle i bodo izključno samo rudarske lokalne unije, ne bo več posebnih unij za strojnike, kovače, topilničarje in ostale delavce na površju okrog rudnikov; charterji teh unij se imajo pre-klicsti in njih člani morajo pristopiti k rudarskim lokalnim unijam.
—	Po poročilu zvozinega senata dokument št. 521, ki je rezultat posebne vladne preit-kave v tvor-nicah Betlehem Steel Co. v Betle-bemu, Pa. je bilo meseca januarja t. 1. v omujenih tvornicah vposle-nih 9184 delavcev. Iz med teh je delalo 2322 delavcev po 13 ur na dan i n8edem dni v tednu; 2233 delavcev pa šest dni v tednu po 12 ur na dan.
; — Perice v Orange, N. J., so ustanovile svojo organizacijo. 300 delavk je že pristopilo. Perice bo-*do zdaj zahtevale povišanje plače 7 od $1.25 na $2 na dan in skrajšan-■ je delavnika od 9 na osem ur.
—	Drugi štrajk krojačev je že spet izbruhnil v New Yorku. V tristo tvornicah je ustavilo delo petnajst tisoč izdelovalcev sukenj, med kterimi je 6000 žensk. Straj-karji zahtevajo povišanje plače in 53'urni tedenski delavnik.
► ■■L- Dokler vidimo policaja na ulici, vojake v taboriščih, tvorni-ce za izdelovanje kanonov in ostalega moril nega orodja, ječe, siro-tišča, hiše za uboge; dokler vidi-da ljudje umirajo lakote in vsled zločinskih razmer v tvornicah. rudnikih; dokler vidimo, da ljudje iz človeške krvi kujejo zla-toiin dokler vidimo, da se ljudje klanjajo naslikanim, lesenim, ka-menitim in kovinskim malikom — smo se vedno v dobi barbarizma. Nismo še v dpbi civilizacije — prave civilizacije.
GLAD, NEVEDNOST, STRAH.
* m • (Z ruskega.)
Narod ima tri sovražnike. Njegov prvi sovražnik je glad, drugi je nevednost, tretji strah.
Glad ga je potisnil na stopinjo živali, t rasno in težko je njegovo breme, silni so udarci knute. Narod trpi oblit s krvjo in zaeno s solzami pije to kri.
Glad tira kmeta in delavca, ^moža in ženo, starce in deco na robski trg in prisili jih, da kriče:
Kupite delavca! Mi prodajamo vse. kar imamo — telo, dušo in zavest!
Kupite poceni — mi vam bomo delali do skrajnosti; kopali se bomo v znoju; vrgli bomo jarem na svoj vrat . . . poljubovati vam hočemo noge . . . Kupite delavca! — poceni, poceni . . .
Ne zahtevamo dosti — samo malo kruha, da ne poginemo gladu; samo nekaj cap, da pokrijemo naga telesa. • Narod trguje.
In prihiteli so grabeži, bogati in mogočni ljudje. Vedno hite drug za drugim in kupujejo delavno silo in delavsko dušo . . .
Polni so zavodi, fabrike in rudniki.
Stok in plak se razlega povsod.
A mnogo jih je ostalo — necepljenih. Bogatini in mogočneži 80 jih ostavili za rezervo, da lahko porečejo svojim sužnjem: "Pa-nte, drugače vzamemo druge na va*a mesta" samo da bodo bolj Wali in da bodo bolj — občutita . . .
Za lačne — ni rešitve.
Glad kliče na pomoč tifus, kolero, kugo in lačnim — odleže.
In narod stoka in plaka . . .
0
T>ruRi sovražnik naroda jo nevednost.
Bogatini imajo svoj pir. IHize «o šibijo jestvin, potoko-vino. Svojim psom vržejo ▼efl kakor pa ljudem — sužnjem..
Njih obleke bltfče zlata in dija-mantov. z oči jim sije zadovolj-nost.
Njih otroci so zdravi, oblečeni, nasičeni.
Na tisoče delavcev pa dela celo življenje, da nabavijo otrokom bogatinov lene iirrače.
Po fabrikah se suši in počasi vene na ' tisoče delavskih otrok, revnih, bosih in lačnih.
Žene delavcev so dekle. Ne bi jhn bilo treba delati, toda čim kup ljen delavec, kupljena je tudi njegova žena, kupljeni so njegovi otroci.
Narod vse to vidi, pa si misli: Tako mora biti -r- on je gospodar, a jaz njegov podložnik — hlapec. Tako razmišlja in to veruje, ker je nezaveden.
Pridejo popje in mu govorijo: Mi vemo, da vaie veselje in kraljestvo je v nebesih, da zadnji bodo tam gori prvi. In zato, ker vam tako govorimo — vi nam plačajte jeden del svojega truda.
Narod posluša in veruje.
Zvija se mu telo na poljanah in v rovih, v vročini in mrazu, v tvornicah so napaja s strupenim zrakom, kakor krt rije po bogataških njivah, samo da plača odmerjeni delež božjim služabnikom.
Narod dela vse to, ker je neveden in nezaveden.
Pridejo mogočni gospodarji sveta in mu rečejo: Mi te branimo pred tvojimi sovražniki, da za-moreš svobodno delati. Zato je tvoja dolžnost, da to plačaš. Svoje sinove nam pa moraš dajati za vojno proti sovražnikom.
Narod veruje.
Koplje se v svoji krvi, da zamo-re plačati davek in poslati svoje otroke v gotovo smrt.
Narod dela vse to, ker je neveden in nezaveden.
In vsi žive od žuljev njegovih rok, vsi sedijo na njegovem vratu — fabrikant in spahija, pop in uradnik: vsi se redijo z njegovo krvjo.
Prezirajo ga, teptajo z nogami in zasramujejo ga z beračem.
A narod — to dobro in naivno dete — ne razume, ne ve, da vsi ti lenuhi, njegovi kupci, lastniki njetrovecra telesa in duše. so ljudje, proti kterim bi se moral boriti na življenje in smrt — ne ve, da je potrebno, uničiti gospodarje. izjednagiti bogastvo in uvesti popolno svobodo.
Narod stoka in trpi.
Tretji sovražnik naroda je strah.
Stati pred žarečim plavžem, iz kterega šviga plamen in milione isker, delati v mračnih rudnikih, kjer ge lahko vsak čas zruši strop, kjer neprestano preti požar in smrtonosni plini — tega se delavski narod ne boji.
Ubijati in klati v vojni, izpostavljati samega sebe sovražnim krogljain — njega ni strah.
Toda pod udarci svojega gospodarja. spahije, fabrikanta in uradnika narod udano molei, tresoč se strahu.
Kradejo mu zemljo in prodajajo kot vsako stvar. Kapitalistična skladišča so polna hrane, a narod gladuje in — molči.
Cela mesta in vasi trpijo, da jih tlači jeden sam človek. Tisoči se bojijo par ljudi; bojijo se, vstati proti niim in vzeti jim nazaj u-kradeno zemljo; bojijo se, pognati trote z njih razbojniških brlogov in jih prisiliti, da povrnejo, kar so vjemali stoletja. • Narod molči in miruje kakor zakovan vsled strahu.
Na vislice, na morišea vodijo njegove sinove, ki so ljubili svoj narod ih vzbujali v njem pogum in silo.
Narod stoji v gručah naokrog.
Ali niti jedna roka se ne gane, da bi udarila na morilce in da bi se s svojimi sodrugi boril za svobodo, enakost in bratstvo. •
Tri največje sovražnike ima narod : — glad, nevednost in strah-
Krava je navadno tepena, ako brcne dotičnika ki io molze. Ravno tako tepejo delavca, ako brcne kapitalista, kteri ga molze. Toda delavec zamore misliti s svojimi možgani, a krava ne misli nič. Zato bi moral delavec brcniti ,tako, da bi se kapitalist, kteri «rs molze, nikdar več ne dvignil s tal.
Prijatelj, ki si nasproten socia-
lizmu, ti pravii, da kar je bilo dobro za tvojega očeta, je dobro tudi zate. Hm! — potem je zate dober tudi star lesen plug, hlače iz lanenega platna, stara lesena kljuka na "škrip" itd. kajti to vse je bilo dobro za tvojega očeta in starega očeta. V kteri dobi pa živi T
Vsak, kdor nasprotuje socializmu, je ali velik nevednež, ali pa nedelav»»e, ki ne more produeira-ti niti najmanjše stvari. V socialistični družbi dobi vsakdo polno družabno vrednost svojega produkta. kdor ira ne producirá nič, mora gladu umreti. Lenuharji vidijo torej v socializmu največjega sovražnika. See the point?
V templih slavne ameriške justice se ne sme govoriti resnica! 44San PrancisČo World" poroča, da je v tainošnjem mestu uprašal sodnik nekega prosilca za državljanski papir, kdo da izvoli gover-nerja v Californiji, nakar da je prosilec odgovoril: "Želtoniška družba Southern Pacifit.' 'Vsled tega odgovora je sodnik odrekel državljansko listino In dojeni prosilec je povedal čisto resnico.
Na sodbo neumnih ljudi, ne damo nič. Neumneži priznajo včasi svetnike za lumpe, naobratno pa lumpe za svetnike. Mi se torej ne vtikamo v to, če je Ana živela res kot svetnica. To je postranska zadeva za nas.
Ali nekaj druzoga je važno. Katoliška cerkev, katere ne bodo premagale peklenska vrata, prihaja čimdalj bolj v stisko. V Španiji in na Portugalskem so proti nji, dasiravno ji je bilo se tarn pred smrtjo Frančiška Ferrera postljano na rožicah.
Katoliška cerkev uvideva in spoznava to: pa po svoje. In ker spoznava in uvideva po svoje, da ugled cerkve propadanje naročila čudeže, kot naroči navadni človek srajco pri šivilji ali pa obleko pri krojaču.
Tisoč dolarjev proti enemu se lahko stavi, da pohabljenci in slepci sploh niso prosili, da bi "sv. Ana" zvršila kakšen čudež, ali da pravih pohabljencev sploh ni bilo tam. ko so se vršili čudeži.
Storije o čudežih poznamo!
Nekoč je nekdo zaklical v Rimu: Mati božja me je ozdravila. Takoj je bila tam pušica v korist katoliški cerkvi. Kasneje se je pa dokazalo, da hromi človek tekom svojega življenja ni bil nikdar hrom. Nekaj ljudi se je zanimalo za stvar in razkrilo ta "švinder* v p.olni nagoti.
Take rezultate bi morda doiegli tudi v Chicagi, če bi kdo imel čas in preiskal čudeže.
Sramota pa je, da se danes v 20 stoletju vsiljuje srednjeveški ivin-del v ameriški republiki za resnico.
Listu v podporo.
St. Louis, Mo. Frahk I*intar 25 et. St. Marry, Kans. Ant. Opa-ra. 25 et. Seattle, Wash. A. Wer-shnig, $1.50. East Palestine, O. Ivan Ourfr. 25 et. Joe Hafner 25 et, Chicago 111. Anton Anžiček 15 centov.
SODRUGI!.
Vsak socialist bi moral naročiti 4 4 PROLET ARC A,'' kajti list živi samo od svojih naročnikov.
Vsak socialist bi moral širiti "PROLETARCA", kajti to je prva naloga naše stranke,
Vsak socialist bi moral točno plačati naročnino za "PROLE TARCA," ker le na ta način se zamore osigurati napredek našemu listu.
Sodrugi! Naš list je naše najmočnejše orožje! Njegujmo ga! Podpirajmo in širimo ga! Agiti-raimo, da bo "PROLETAREC" še večji in močnejši! Delavstvo brez svojega časopisja je kakor življenje bret solnca.
Vrednost življenja.
Mnogo ljudi ceni svoje življenje visoko, doc i m te drugi zopet malo brigajo zanj. Mnogo ljudi skrbi zase, živi priprosto ter se izogrba nevarnostim, kolikor mogoče. Dmgi pa žive visoko, ter se ne zmenijo za naravne zakone in prostovoljno skrajšujejo svoje življenje. — Naša dolžnost proti nam samim, proti naši družini ir> narodu je, 'da si ohranimo telo zdravo in krepko ter da si podaljšamo življenje, ako priprosto živimo. Prvi pogoj za to je, da preprečimo vsako slabost prebavnih organov. Takoj, ko vidimo da ni naš tok tako dober kot je bel prej, takoj rabimo Trinerjevo zdravilno grenko vino, ki je naravno sredstvo »napravljeno iz Izbranih želišč in starega vina. — Zelišča zdravijo, vino ojačuje. Rabite ga v boleznih prebavnih organov. V lekarnah. Jos. Tri-ner, 1333—1339 So. Ashland ave., Chicago, 111.
PRVA SLOVENSKA
Vinarna in Gostilna
V Kaliforniji,
kjer se toči dobra vina in inportirano pHzentko pivo. 1'nidaja vina na galune in na drobno.
Ani. Schnabl,
cor. Trumbull ave. in 26. Str., Chicago. III
SLOVENCI V CHICAGI, ILL. POZOR!
"Slovenski Dom", št. 86, S. N. P. J.
priredi dne 21. avgusta 1.1.
Veliko Travniško Veselico ¡Piknik
V ATLAS PARKU
Vstopnica 2 Se, Žeaske v spremstvu proste vstopnine. Zadetek ob 10 uri (Jop.
Velika tekma v dirki. Za možke je darilo dragocena ura e verižico, za ženske pa dragocen prstan.
Na veseličnem prostoru dobro, moderno kegljišče.
Vsaki voz ulične železnice, ki vozi do Elston proge (Klston car), bo pripeljal izletnike do cilja.
Atlas park je v bližini Češkega pokopališča.
Upajoč, da se Sovenci in Slovenke v Ohicagi vdeležijo prknika v največjem številu, kličemo vsem na svidenje na veselici. '	ODBOR.
MEDNARODNI PIKNIK!
industrial workers
a; of the world a;
priredi dne 21, augusta 1910 velik mednaroden piknik v
59 SO. WESTERN AVENUE.
Tam bo ples, petje, govori v petih jezikih in razne zabave v korist delavskemu gibanju v Ameriki.
\rBi slovenski delavci na krov!!
Vstopnice se dobe pri upravniafcvu "Proletarca", 1830 So. Center Ave., Chicago, 111.
Najlepša in najboljša obleka Vas velja najmanj v
Največja I AWN DALE Srajce
izbira |£^THING HOUSE V8eh vrst
klobukov. S.W.Corner26u&Cenir/ilPsikfa, Iti cen.
RUDOLPH LAYER
LA8TNIK
Oblek« po mere naša posebnost.
Slovencem in Hrvatom priporočam svoje moderno brivnieo.
FRANK ZORNJAK, 1837 So. Centre ave., Chicago, 111.
' ^ 'Vf
"v
f v
'▼■T
Importiran starokrajski tobak vsake vrste
za cigarete, pipe in žvečenje. Im-portirane cigare in cigarete. Vse pristno in po zmernih cenah.
VAC. KROUPA,
1225 W. 18th St. Chicago. m.
POZOR! POZOR! IG. KUSLJAN
GOSTILNIČAR 229 1st Avt.,	Milwaukee, Wit.
Itna u»)bol)« pijač« Id v«<ino pripravijo pri' grlzek, i>o ainarolb oenah.—Lokalni in potujoči rojaki dot>rodo»U!
Sodrugi! Priporočajte hrvatskim delavcem "Radničko Stražo"!
L STRAUB
URAR
1010 W. 18th St. /tihictffo, m.
Im* veé jo tajo go ar, verifee, pret» nor in dnifih drago t in. Izvrtaj« tmM
v im ko vrat na popravila r tej stroki p« telo nitki ««bi.
Obüéite ga t
Druitvene regalle, kapa, prekoramnle*. bandera itd.
za slovenska društva najbolje preekrtrt
Emil Bachttian
1719 So. Centre ave., Chicago, m.
Slovencem in Hrvatom!
aaanan jasno, d» intalujtono ramonvtM
Obleka ** najnuv*J*em kr°Ju- Uuijalu) dalo; trpetno in Lite« + V zalogi imamo tudi raan« druge potrtbi&ne, k epa. «taji ▼ delokrog oprave — oblak. Pridite in oglejte ti nafto iaJoibo. L VI0U1 ■potovat jea
NE ZAMUDITE
prilike, kedar ste doma ali pa na počitnicah. Dajte fotografi sebe ali pa družimo. Mogoče je edini slu-- > čaj, da ste vsi skupaj. Ne zamudite prilike in zgla-site se pri
dobropoznanemu fotografu, ki izdeluje vsakovrstne slike: otroke, družine, skupine, ženitve in društvene
skupine.
Fotografira tudi zvečer po naročilu.
14381440 BLIE ISLAND AVE., CHICAGO.
NA VOOALU 14. PLAČE. TELEFON C AN AL 287.	USTA NOVLJBNO 1883.

obleke po meri po *20. 122, 125.
Izdelujemo
Prodajemo r^tnl .
ImamO	zalogo modernih klo-
fllUOIUU bukov v najraznovrstnih bojah.
V 72)liWTl *mamo veliko zalogo srajc, kra-t ivyi vat.jank, spodnjih hlač, opank.it. d.
Za mnogobrojna naročila se priporoča TVinV M/I M I? I/
PRVA HRV. TRGOVINA ZA OBLEKE JUK1 IflAJflth,
1724 S. Centre Ave., Chicago, 111.
£2
Zdravljenje mož v 5 dneh
brez noža in bolečin
Varicocele, Hydrocele %£)ZŠIRAN,JB
Osdravim rtacega, kdo» trpi na Varieoceli, Strieturi. Dalj« o&dravim naletljivo «aatruy^enje, iirčne netmoinoeti, vodenico hi bolezni tiio£ih ee molkih.
Ta prilika j« dana tistim, ki eo itdali fte velike svofc zdravnikom ne da bi bili ozdravljeni ia moj namen j«, p» katati ve«m, ki so bili tdrarljeni od tueator sdraralke« bretuspeino, da poeedujem le jas edino «redstvo, a kteri» zdravim rape*no. Za nerapeino zdravljenj« ni treba plačati—1« sa v spete*. Oadravim pozitivno ielodečne bolezni, pljutaa, na jetrih in ledvicah ne glede kako stara je boleren. Tajne moike bolesnl zdravim hitro, za atalno in tajno, tivdene oaeaiogloeti, slaboat, zguba krepoeti, najior, zna trupi en je in zguba voda. Pljoča, naduho, Bronchitia, srčne bolezni in plju&ne zdravim z mojo najnovejšo metodo. ... .ženske bolezni v ozadju, beli tok in druge zdravim za atalno. —Zaatrupljeoje in vee druge kolne bolezni kakor priftte, ture, garje, otekline.—-Modni tok ia druge bolezni. PrelMa in avatuje zaatonj. Govorimo slovansko.
DR. ZINS, 41
SO. CLARK ST.
between Randolph and Lake Sta.
CHICAGO
Uradnje: od R ure zjut. do 8. ore zveéer. V nedeljo: od 9 ure sjut. do 4 ure pey
ALOIS VANA
— izdelovatelj —
sodovice. mineralne vode In rtz-niti neopojnIH pijač.
1837 8o. Fiik 8t. Tel. Canal 1406
Jako važno vpra*an|e?
"Ali sem 2e poslal zaostalo naročnino na 41 Proletarca "t fie ne! —
proletarec
I. Jugoslovanskega socialistifnega kongresa v Ameriki,
kteri ne je vršil dne 3. in 4. julija 1910 v Narodni dvorani, 1802 So.
Center Ave., Chicago, 111.
Predkonferenca.
Prvi jugoslovanski soc. kongres v Ameriki se začenja s predkon-
ferenco, ki se je vršila v soboto večer dne 2. julija v prostorih hrvatske soc. organizacije, na 1830 So. Center Ave. v Chicagu.
Konferenci je predsedoval sodr. Ivan Masten, zapisnik vodil je pa Štefan Zlodi.
Na tej konferenci se je vzprejel opravilnik za poslovanje kongre-8h in vodil odbor za pregledanje pooblastil krajevnih delegatov.
Sodruga Jos. Zavertnik in M. Glumac - Jurišič predložita vsak svoj načrt, ki se po veČini vjema-ta, izvzemži v točki, kjer določa, naj se li voli predsednika za dobo celega kongresa ali naj se ga voli za vsako zasedanje pnsebej in v koliko ima moč jemati komu besedo.
Sodr. J. Zavertnik je zato, da se voli predsednik od seje do seje, ter da se mu prepusti polno-moč jemati komu besedo. Sodr. Glumac - Jurišič pa zavzema stališče, da se voli predsednika za celo dobo kongresa, v slučaju jemanja komu besedo pa da ima odločati kongres.
Debate glede tega vprašanja se udeleže A. Lukesič, Fr. Petrič, B. R. Savič, J. Masten, Stj. Zlodi, V. Šantek in W. Bažant.
Končno so sprejme stališče sodr M. Glumaca - Jurišiča. Sprejeti opravilnik se glasi:
1.)	Po kongresu izbrani predsednik predseduje, zamenjuje ga podpredesnik. Kadar želi predsednik govoriti se jma vpisati v govorniško listo. — Če se kteri govornikov ne drži dnevnega reda, ga zamore predsednik poklicati k redu, v skrajnem slučaju pa predložiti zboru, da se mu vzame beseda.
2.)	Za besedo se je oglašati pismeno. Govorniki dobe besedo po vrsti, kakor so prijavljeni.
— Vsi predlogi se predlože pismeno — izvzemši tiste, ki se stavijo po opravilniku — za ktere se daje beseda izven reda prijavljenega govornika.
3.)	K predlogom o zaključen ju govorniške liste zamoreta govoriti le eden za in eden proti.
4.)	Osebne opazke se zamorejo delati le na koncu razprav.
5.)	Poročevalcem je odmerjena ena ura za poročilo, Četrt ure pa za zaključni govor.
6.)	Govoriti zamore vsak govornik le 10 minut. O enem predmetu zamore govoriti največ dvakrat.
7.)	Sklepa se z nadpolovico oddanih glasov. Pri enakih glasovih predlog propade.
8.)	Glasovanje o preglogih je javno — z vzdiganjem roke.
9.)	Volitve se vodijo tajno.
10.)	Glasovanje po imenih zamore zahtevati 7. delegatov.
11.)	Gostom soc. organizacij
zamore dovoliti kongres besedo. •
Odbornikom za pregledanje pooblastil se izvolijo soglasno sodru-drugi Jos. Brat kovic, A. Lukesič in Pajo Doroški, kterim se tudi naloži, da imajo staviti kongresu predlog, ima li pripravljalni odbor na kongresu pravico glasovanja.
PRVA SEJA.
(3. julija ob 9. uri zjutraj.)
I. Otvoritev in konstituiranje kongresa.
Sodr. M. Glumac - Jurišič pozdravi delegate v imenu medju-goslov. soc. pripravljalnega odbora za poziv I. Ju gosi. soc. kongresa v jedrnatih besedah, s katerimi kliče jugoslovanske zavedne delavce na delo, ki mu ga nudi prvi ju gosi. soc. kongres za združenje jugosl. proletariata to stran oceana.
Na predlog B. R. Saviča, predseduje do konstituiranja kongresu sodr. J. Masten.
Odbor za predlaganje pooblastil poroča, da so vsa pooblastila v redu in da je javljenih 21. delegatov in 3. delegatinje.
Na kongresu so torej sledeči:
a) Odbor sa sklicanje kongre-
Demeter Ekonomoff, Milan Glumac-Jurišič, Ivan Molek, Ciro Parezauovič, Dušan Popovič, Rla-goje R. SaviČ, Josip Zavertnik st. John Petrič in Štefan Zlodi.
b) Delegatje:
Frank Petrič in Mike Kulovec
za slov. soc. klub v Chicagu, 111.
Nace Žlemberger za slov. soc. klub št. 2. v Gleucoe, Ohio.
Frank Podboj za slov. soc. klub št. 3. v Coneinaugh, Pa.
Josip Bratkovič za slov. soc. klub št. 4. v La Salle, 111.
Helena Zavertnik, za slov. soc. len. klub št. 9. Chicago, HL
Tomo Bešenič in Blaž Žikič za jugoslov. soc. Udruženje, Allegheny, Pa.
Ivan Masten in Mato Maric za jugoslov. soc. Udruženje, Chicago, 111.
Katarina Strahota in Ana Hor-
vat za jugoslov. žensko soc. Udruženje, Chicago, lil.
Peter Pichler in Tomo Robesh za jugosl. soc. Udruženje Milwaukee, Wis.
P. Blažekovič' za jugosl. soc Udruženje v Clairton, Pa.
Adam Lukesič za jugosl. soc. Idruženje v St. Louis, Mo.
Štefan Blagič za jugosl. soc. Udruženje East Pittsburg, Pa.
Dušan S. Trbovič za jugosl. soc. organizacijo, Cleveland, Ohio.
Paja Doroški in Boža Cuculj za jugosl. soc. Udruženje Pullman, 111.
Kosta Sam&rdjija in Mladen Bogoslavljevič za jugosl. soc. Udruženje Chicago, 111. (srbski odsek.) -----*-—---
Odbor za pregledanje pooblastil predlaga tudi, da se odboru za poziv kongresa da pravico glasovati le o predlogih, ki jih stavijo delegatje.
Sodruga M. Gumac in Jos. Zavertnik trdita, da bi to ne bilo demokratično.
Po kratki razpravi n debati pa kongres zaključi, da imajo člani pripravljalnega odbora iste pravice kot delegatje in da imajo oni delegatje, ki zastopajo še kako drugo organizacijo (kot n pr. BI. Žikič iz Allegheny, Pa. ki zasto-T.a organizaeijo v Shardn, Pa.) le po en Klas.
Po dokončanju tega preide zbor na volitev predsednika .podperd-sednika in tajnikov.
Predsednikom se izvoli soglasno sodr. Tomo Bešeniča iz Alleg-henije, Pa., podpredsednikom pa sodr. John Petriča iz Chieage.
• Tajnikom sta izvoljena soglasno sodruga Ivan Masten (hrv.) iti Frank Petrič (slov.) oba iz Chieage, lil.
Sodrug Tomo Bešenič kot predsednik naglaša važnost kongresa z ozirom na jugoslov. soc. gibanje v Ameriki. Opozarja navzoče, naj bo vsak stvaren pa kratek v debatah. ker le na ta način bode mogoče voditi vspešno delo kongresa. Nato prečita točke dnevnega reda. ki so bile preje objavljene v 'Pro-letarcu" in "Radnički Straži", in za ktere so glasovale organizacije, ki so poslale svoje delegate na kongres.
Ker je s tem I. točka dnevnega reda izčrpana se preide na drugo točko: II. o poročilu in stanju slovenskih, hrvatskih, srbskih in bul-garskih soc, organizacij.
K tej točki poroča za slovensko organizacijo sodr. Frank Petrič. Njegovo poročilo je bilo že pri-občeno.
K temu poročilu govori se sodr. M. Glumac - Jurišič, ki zboru po-jaane težkoče, ki so jih imeli slovenski sodrugi, ko so se morali bojevati proti nekemu irospodu M. Kondu, ki je hotel slov. socialiste izkoriščati. Pravi, da se je treba varovati tacih ljudi, ki se kažejo na eni strani socialiste, po drugi pa gledajo, da izkoristijo socialiste in delajo v javnosti napačno
mnenje o socialističnih naukih._
Poročilo se vzame na znanje.
O hrvatski organizaciji poda daljše poročilo sodruflr Tomo Re-šenič iz Alleghenvje, Pa. Med dru-ginii se njegovo poročilo glasi:
Izseljevanje hrvatskih delavcev je staro kakih 20 leUNa* narod je bil še nekaj let nazaj rrepnj-
čen na milost in nemilost raznim špekulantom in je tudi, kakor o-Mtali — špekuliral in puatolovil. Ni bilo delavskega časopisja, ne organizacije, kjer bi se delavci učili spoznavati sedanje izkoriščevalec v malem in velikem.
Hrvatski delavec je bil brez vseh moralnih sredstev v sredi uajostudnejše korupcije, ki se je dogajala na račun nevednega naroda, največ s pomočjo raznih šifkartaških in druzih meščanskih listov, kterih lastniki so hoteli na način izkorisčauia ohmrateti.
Leta 1903 še le, ko se je narod na Hrvatskem vzdignil proti Khuenu — se je tudi hrvatski delavec v Ameriki vzdignil proti pustolovcem, ki so na vseh koncih in krajih izsesavali narod in ki so politične odnošaje v domovini hoteli izkoristiti v svoje sebične namene. Prav ta čas pa se je osnoval v Allegheniji, Pa. socialističen klub, iz kterega so je začel boj proti takozvanim "domoljubom" in "patriiotom."
Ta klub je bil sedaj edini na straži. Skliceval ie javne shode, tiskal letake in bil povsod na mestu, kjer se je pojavila potreba, da se zavrne meščanske pustolovce. Zlasti se je to delalo ob času, ko so bili na potu takozvani predavatelji a la Sirovatka in Tresič -Pavičič. Leta 1905 se je klub raz-šel, toda že prihodnje leto se je zopet sešel.
Leto pozneje se organizira na južni strani Pittsburga drugi klub ki je p.a leta 1908 vsled znane krize propal. Tisto leto so srbski so drugi v New Yorku začeli izdajati list "Radnička Borba."
Kakor je bila potreba velika za tak list, je slednji .vsled nesistematičnega dela in razumevanja i podjetja v kratkem prenehal iz-1 hajati.
— Koncem leta >90?. se je začelo z agitacijo v Chicagi, inJe v krat ki dobi dela in agitaci je izšel koncem leta pol mesečnik "Radnička Straža", ki je pa kmalu začela iz hajati kot tednik.
Vsporedno z "Radničko Stražo" so se rodile soc. organizacije. Najpreje v Milwaukee, Kenoshi, St. Louisu, East Pittsburgu itd. Vse te so zdaj pomočnice razširjanju in agitaciji socialističnih naukov, ki so se zajedno odzvale s svoiimi delegati na I. jugosl. soc. kongres, kterega delo bo — združiti vse jugoslovanske socialiste v jugoslovansko soc. zvezo.
Sodrufir M. Glumac se spominja "Proletarca", ki je bil prvotno na razpolasro tudi hrvatskim so drugom. — Pojasnujeta na Beše-ničevo poročilo glede "Radničke Borbe," sodruga D. Popovič in B R. Savič.
(Dalje sledi.)
Stebri družbe.
"Kaj bo z menoj T" vp,raša za t mišljeno, kakor sama sebe.
Valon je gledal pred se na tla in molčal.
Rožena je obstala pred njim Vsakovrstne misli so ji švigale p< glavi. Ona je še mlada, lepa, mo čna, on pa ... . Želja povzpeti še višje, pomnožiti svoje sile ter si še bolj utrditi eksistenco jo je prevladala. Trpeče hrepenenje in neodločnost, pomešana z veselim) občutki, ji je p.retrr„.ila prsa.
"Napravimo zadnje hudodelst vol" reče naposled on. Njegov obraz je imel zopet oni strogi in odločni izraz, ki je tolikrat zma gal na govorniškem odru parla menta.
"Ohrani me v dobrem spominu in ne zgražaj se nad menoj," nadaljuje z zgubanim čelgm gledoč v tla. V grlu ga je dušil zatajeni jok — usmiljenje nad samim seboj. "Ti veš, da nimam nič, kar bi ti mogel podariti v slovo. Vse je šlo sproti iz rok v usta. Le nekaj malega imam — malenkost. To si vzemi!" Obrnil se je v zid.
Ona je niknila z glavo. "Ti me zapuščaš brez vsega!" odvrne je-zovito in oči se ji razsvetle od srda. "Vzel si mi vse . . . sedaj pa . . ."
"Ti si mi vzela vse! Tvoj suženj sem bil, tvoj ..."
Obrnila se je naglo proč. "Lep kavalir!" je šepnila, da jo je slišal.
"Napravimo zadnje hudodelstvo!" ponovi. Stari njegov ponos se je zbudil in podvojil. "Prinesti ti hočem iz družbene blagajne 6.
tisočakov. O kam si zašel Valon!'' Skočila je k njemu in obstala korak pred njim. "Vedela sem, da si značaj," vzdih ne, nagne glavico in sklene roki. Valon je postal zmeden, sedel je na zofo in zopet vstal, dvakrat se je pričel napravljati in si uadel rokavice. Stopil je k njej in jo poljubil. — Ni zdržal. Obraz, ta kameniti birokratski obraz, se je zmehčal in solze so se mu vlile kakor včeraj.
"Ti si strahopetnež," šepne Božena gladeča ga pp trdih laseh.
"To nisem," reče on in se oddalji. Božena mu je sledila, oddaljena za korak. Ko je prijel za medeno kljuko, se mu je roka komaj vidno tresla.
"Zakaj se ti trese roka?" ga vpraša dvoumno ona.
Nasmehnil se je žalostno, "Sedaj se tam doli bijejo zâine!" Stari ponos mu je šinil v glavo. "Jedo in pijo zame-in v moje pro-kletstvo. Ali jaz sem Makso Valon! Nobeden moje rodovine še ni umrl mirne smrti v postelji — in jaz T" nadaljeval je glasno, zroč v njene oči in obledelo lice.
"Mhsrno slabi, toda jaz nisem. Kako mal je prostor, ki ga zavzemam v neskončnosti Î Kako velik je čas, ko me ni bilo in kako bo velik« ko me ne bo! Majhen kos materije. Eno in isto, ali so te kosti Valon ali salata!" V grlu ga je dušilo. Obup se ga je polaš-čal, obup pred smrtjo. Bojazen pred smrtjo, samozavest in ljubezen do življenja mu je trgala p.rsa. Še nikdar ni govoril tako, sedaj je izganjal ljubezen do življenja, do katerega nima več pravice.
"Kako malenkostno je to, radi česar govoriš! Organizator — malenkost!" Govoril mu je neki glas. Slabosti so ga obhajale, roka se mu je počela zelo tresti.
"Roka se ti trese," de je zopet ona, stoječa TtalčofTcip pred njtrh. Ta zastrupljena in pokvarjena kepa mesa ga je vrgla v prop,ad, iz katerega ni zhoda. Ta hip ga je prevzelo sovraštvo do nje, radi katere je uničen.
"Izvršimo zadnje hudodelstvo!" šuftielo mu je v ušesih. Naglo je odprl vrata ter izginil. Kakor xlivja je planila ona k vratom, ne da bi jih odprla. Čula je, kako silno trdo je stopal po ka-menitih stopnicah in glasno ihtel. Vsedla se je na stol in hitela misliti . . .
Tisti večer je hodila po ulicah p.ar sto broječa t ruina mladih ljudi z godbo na čelu. Valon je zmagal .
"Živel Valon!" so se ponavljali navdušeni klici, prevpijoči godbo. "Proč z obrekovalci!"
V.
Valon je odšel od Rožene naravnost v pisarno. Tam se je onemogel zgrudil na stol in pričel je plakati, kakor majhen otrok. Po glavi pa so mu vršele divje misli in ga napravljale telesno in duševno trudnega. Življenje mu je nudilo toliko ugodnosti in on se mora odreči vsemu. Neko neprijetno, mehko čuvstvo se je razlilo po vsem njegovem telesu. A delal se je trdnega ; popoldne je hotel skleniti svoje življenje, dasi je v njegovi notranjosti kričalo in vpjlo ... '*
Naposled je vstal in pričel hoditi po sobi gor in dol. Začel je trezneje razmišljati o vsem tem in segel je daleč v svoje življenje nazaj. Čutil je svoj greh, a spoznati ga razločno ni mogel več. Že dolgo, dolgo ga je smatral za nekaj naravnega in potrebnega.
Odgojen v veliki družbi, je dobro poznal vse napake svoje okolice in se je trudil, da se jih ubrani. Zato je hotel pred vsem biti pošten in pravičen in je smatral to za predpogoj svojega življenja. * Spočetka se je po končanih študijah posvetil odvetništvu ter je hotel na ta način koristiti družbi.
Držeč se strogo zakonov, pa je kmalo spoznal, da prihaja sam s seboj v nasprotje. Ko je zastopal svoje klijente in zahteval razsodbe v duhu zakona, se mu je mnogokrat urinila misel, če je to njegovo delovanje koristno in pravično; na podlagi zakonov je zahteval obsodbo svojega zastopnika, dasi je bil mnogokrat prepričan o njegovi nedolžnosti in je-vedel, da je sodišče ugodilo zahtevam samo zaradi formalnosti, katero je on kot advokat varoval. Začetkoma je obsojal sam sebe in skušal je priti tem protislovjem do dna ter jih proučiti. A še
preden je to mogel storiti, se je ustrašil zmede in nejasnosti, ki jo je našel v svoji duši in svoji okolici. Zato si je dovolil malo — laž. Opravičeval je svoja dejanja na ta način, da je povzdignil zakon in postavo' na prestol pravice in resnice. S tem pa se je odrekel pravici do lastnega prepričanja. To ga je opravičevalo samo na zunaj. V njegovi notranjosti pa je rasla nezadovoljnost. Neprestano je čutil, d aga njegova razlaga ni privedla do onepa, česar je/pričakoval: do miru in zado-voljnosti. Vsled tega je zanemarjal svoj odvetniški posel in se pečal s politiko ter je bil izvoljen v parlament. Njegova prvotna laž se je sedaj razširjala; sedaj je kot poslanec videl še mnogo več nerednosti in nepravilnosti. Nekdanji Valon se je počasi in neo-p.aženo umikal novemu. Tedaj ni več mislil na pravično in pošteno in resnično, temveč samo na to, da se upraviči za svoja dejanja samemu sebi. Ni več iskal resnice temveč jo je le pokrival s čimer si bodi. Povzdiga njegove osebe do uglednega politika in časti, ki so zvezane s tem, so ugajale nižjim lastnostim njegove narave. Veselil se je svoje veljave pri nekaterih ljudeh in kmalo je samo gledal na to, kako je povečati.
(Dalje prihodnjič.)
FRANK UDOVIC,
EKSPRESMAN
1343. W. 18th Street
pri Blue I«land Ave.
CHICAGO, ILLINOIS
«v
Prevaža poMštvo, premog, drva in drugo. Oglasite pri niem.
Oddaljeni rojaki nsj pišejo do f pisnico.
Gostilna pri Blažu.
1832 So. Center Ave.,
CHICAGO, ILL.
Sveže pivo v sodček i h in buteljkoh prve vrste. — Unijske smodke in druga različna pijača—prima—ki spada y gostilniško obrt.
MODERNO KEGLJIŠČE!
Blaž Kaltineger.
Vse pritožbe
glede uredništva in upravni-štva naj se pošiljajo direkno predsedniku "Jugoslov. del. tfsk. družbe" Franku Pod-lipcu. 604 N. Curtis. Chica-£0, 111.
POZOR!	POZOR!
JOHN HROVAT,
Hrvatsko-slovenski brivec se priporoča jugoslovanom za mnogo-brojen obisk.
Brivnica prvega razreda.
1707 S Center nve . fHICAGO.
M. A. Weisskopf, M. D.
Izkušen zdravnik
Uraduje od 8- -11 prvilpoliln» in od 6—0 zvečer
1842 So Ashland Ave.
Tel. Canal 476 Chicag» II'
LOUIS RABSEL
moderno urejen salun
U 113 MILWAUKEE AYE., KENOSHA, WIS.
Telefon 1199.
Angleščina
brez učitelja! Slovensko An-gleSka Slovnica, Tolmač in / ngl. Slov. Slovar stane samo $1.00, in je dobiti pri
V. J. KUBELKA,
538 W. Ml St.. New York. N. Y.
Pi Site po cenik knjig!
Najboljše in najfinejše obleke
so po nizki ceni na prodaj pri H. SCHWARTZ,
1«—18 N. Halsted 8t., Chicago Velika zaloga klobukov, čepic, čevljev, perila in kovčekov.
Kdor kupi za pet dolarjev, dobi darilo.
JOS. PREŽEL,
Slovenski Grocerija, 1932 West 22nd Street,
med Robey in Lincoln ul.
VOZI NA DOM.
ROJAKI
v VVaukeganu!
Če kočete piti dobre pijače in se žaba viti po domače pojdite k
B. Mahnich-ii,
714 Market Street, Waukegan.
Pri njemu je vee najbolje. K^or ne vrjame, naj se prepiča.
Joseph Kratky,
1645 W. 21st Pl., Chicago, HI.
Izdelovalec najfinejših cigai^ vsake vrste.l
Na debelo in drobno.
Sodrugi! Priporočajte hrvat-.kim delavcem "Radničko Stražo,' ' edini hrvatski socijalistiČni list v Ameriki. Naročnina $2. na leto. Naslov: 1209 W. 18 Str. Chicago, I1L	I
POZOR! SLOVENCI! POZOR!
SALOON
s modernim kerljl&en
Sveie pivo v sodftkih in buteljka* in druge raznovrstne pijače ter unijrts smodke. Potniki dob« čedno prenočišče ta nizko eeno.
Postrežba točna in 1* borna.
Veera Slovencem in drugim Slovane« ae toplo priporoča
MARTIN POTOKAR,
1625 So. Centre Ave. Chicago
Podpisani naznanjam rojakom v Chicagi. in okolici, da sem odprl novi saloon na 825 Blue Island Ave. Točim dobro pivo, vino in dobro wi-sko.	Se priporoča
John Mladič
2236 So. Wood St. Chicago
Leopold SalUel
OD V BT N1JL ▼ kasenskik in eivilrfrfwdma.
Auto Phone fifl[U J Offioe Phone \dftn
Reeidenee^hone Irwinf 411V UKAD: 27 METROPOLITAN BLOCK
Sevarozap. ofel Raodolph in Im Salle nliee Stanovanje: 1217 Sheridan Itoad.
Aka hoče* dobro uari vno vino piti, , ogla ni »e pri
JOS. BERNARD-U
1903 Blue Iiland Ave. Telefon Canal H42	CHICAGO
Pri njemu dobiS najbolj« kalifornijska in importiana vina.
Dr. W. C. Ohlendorf. M. D.
Zdravnik sa notranje bolezni in rt noccinik. Isdravniftka preiskava brezplačno—al» êati je le sdavila, 1924-26 Blue Isla* Ave. Chicsfo. Za dne uro: Od 1 do I popol. Od 7 do 9 sveéer. Isvsn Ohieef» live« bolniki naj pi ielo slovenski.
Valentin Potisek
gostilničar
1237-lst St.,
La Salle. Ill
To« vne, gostilni podrejene pijafc •s pri porota rojakom sa obilen