URADNI LIST SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE številka 3 Ljubljana, 9. februarja 1971 Cena 5 dinarjev Leto XXVIII 8. Na podlagi 2. člena zakona o predstavnikih družbene skupnosti v svetih nekaterih zavodov s področja kulture, katerih ustanovitelj je SR Slovenija (Uradni Ust SRS, št. 42-223/66 in št. 22-166/68) je Izvršni svet Skupščine SR Slovenije odločil: I. Ker poteče mandatna doba Branku Božiču profesorju na pedagoški akademiji v Ljubljani, in Francetu Ostanku, ravnatelju Slovenskega šolskega muzeja v Ljubljani, kot predstavnikoma družbene skupnosti v muzejskem svetu Muzeja ljudske revolucije v Ljubljani, se imenujeta za naslednjo dveletno mandatno dobo za predstavnika družbene skupnosti v muzejskem svetu Muzeja ljudske revolucije v Ljubljani: 1. Dušan Moravec, ravnatelj Slovenskega gledališkega muzeja; 2. Tomaž W e b e r , pedagoški svetovalec v zavodu za šolstvo SR Slovenije. II. V muzejski svet Muzeja ljudske revolucije v Ljubljani delegirata za naslednjo dveletno mandatno dobo po enega predstavnika družbene skupnosti: 1. Inštitut za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani; 2. Zveza združenj borcev NOV Slovenije. St. 022-4/62 Ljubljana, dne 29. januarja 1971. Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Predsednik Stane Kavčič 1. r. 9. Na podlagi 2. člena zakona o predstavniKih družbene skupnosti v svetih nekaterih zavodov s področja kulture, katerih ustanovitelj je SR Slovenija (Uradni Ust SRS, št. 42-223/66 in št. 22-166/63) je Izvršni svet Skupščine SR Slovenije odločil: I. Ker poteče mandatna doba Borisu Kalinu, akademskemu kiparju, in Marjanu Kuneju, novinarju pri časopisnem podjetju -Delo-, kot predstavnikoma družbene skupnosti v svetu delovne skupnosti Narodne galerije v Ljubljani, se imenujeta za naslednjo dveletno mandatno dobo za predstavnika družbene skupnosti v svetu delovne skupnosti Narodne galerije v Ljubljani: 1. Boris Kalinj akademski kipar; 2. Jože Snoj, novinar pri časopisnem podjetju -Delo-. II. V svet delovne skupnosti Narodne galerije v Ljubljani delegirajo za naslednjo dveletno mandatno dobo po enega predstavnika družbene skupnosti: • 1. Slovenska akademija znanosti in umetnosti; 2. Moderna galerija v Ljubljani; 3. Društvo muzealcev Slovenije. St. 022-29/64 Ljubljana, dne 29. januarja 1971. , Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Predsednik Stane Kavčič 1. r. 10. Na podlagi 2. člena zakona o predstavnikih družbene skupnosti v svetih nekaterih zavodov s področja kulture, katerih ustanovitelj je SR Slovenija (Uradni Ust SRS, št. 42-223/66 in št. 22-166/68) je Izvršni svet Skupščine SR Slovenije odločil: I. Ker poteče mandatna doba Tinetu Orlu, samostojnemu svetovalcu v republiškem sekretariatu za prosveto in kulturo, in dr. Francu Strmčniku, docentu filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, kot predstavnikoma družbene skupnosti v svetu delovne skupnosti Slovenskega šolskega muzeja v Ljubljani, se imenujeta za naslednjo dveletno mandatno dobo za predstavnika družbene skupnosti v svetu delovne skupnosti Slovenskega šolskega muzeja v Ljubljani: 1. dr. Vladimir Schmidt, redni profesor filozofske fakultete Univerze v Ljubljani; 2. dr. Franc Strmčnik, docent filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. II. V svet delovne skupnosti Slovenskega šolskega muzeja v Ljubljani delegirata za naslednjo dveletno mandatno dobo po enega predstavnika družbene skupnosti : 1. Pedagoški inštitut Univerze v Ljubljani; 2. Zveza pedagoških društev Slovenije. St. 022-18/64 Ljubljana, dne 29. januarja 1971. Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Predsednik Stane Kavčič 1. r. n. Na podlagi II. točke odloka o zavodih za usposabljanje, do katerih izvršuje ustanoviteljske pravice Izvršni svet Skupščine SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 31-232/68) je Izvršni svet Skupščine SR Slovenije odločil: Ker je potekla mandatna doba Bogomilu Budiču, svetovalcu za posebno šolstvo v republiškem sekretariatu za prosveto in kulturo, kot predstavniku družbene skupnosti, ki ga imenuje Izvršni svet Skupščine SR Slovenije v svet zavoda za usposabljanje slušno in govorno prizadetih v Ljubljani, se imenuje za naslednjo dveletno mandatno dobo za predstavnika družbene skupnosti v svetu zavoda za usposabljanje slušno in govorno prizadetih v Ljubljani Rada Zor, socialna delavka v zavodu za socialno delo skupščine občine Ljubljana Šiška. Št. 022-77/68 Ljubljana, dne 29. januarja 1971. Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Predsednik Stane Kavčič 1. r. 12. Na podlagi 5. člena zakona o imenih naselij in o označbi trgov, ulic in hiš (Uradni Ust LRS, št. 10-64/48, št. 8-35/49 in št. 20-108/50) v zvezi s 5. členom uredbe o prenosu zadev v pristojnost republiških upravnih organov (Uradni Ust LRS, št. 20-112/58) ter v zvezi s 16. členom in z drugim odstavkom 29. člena zakona o organizaciji republiške uprave SR Slovenije (Uradni list SRS, št. H-150'65) izdaja republiški sekre. tar za pravosodje in občo upravo s pritrditvijo Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, ki je bila dana z odločbo, št. 015-2/62 z dne 29, januarja 1971 ODREDBO o združitvi, o razdružitvi in u preimenovanju nekaterih naselij v občinah Sežana, Črnomelj. Grosuplje, Novo mesto, Maribor, Ajdovščina in Krško I V občini Sežana se del naselja Mihele v k. o. Draga, in sicer območje s hišnimi številkami 20, 20 a, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27 in 27 a, izloči iz naselja Mihele v novo naselje z imenom Krvavi potok. II V občini Črnomelj se naselji Loka v k. o. Loka (del) in Črnomelj v k. o. Črnomelj (del) združita v eno naselje z imenom Črnomelj. III V občini Grosuplje se sestava naselij spremeni takole: a) naselje Šmarje-Sap v k. o. Šmarje, naselje Razdrto v k. o. Mali vrh, del naselja Tlake v k. o. Mali vrh, in sicer območje s hišnimi številkami 1, 2, 3, 4, 5 in 25, se združijo v eno naselje z imenom Smar-je-Sap; b) naselje Grosuplje v k. o. Grosuplje, naselje Perovo v k. o. Grosuplje in naselje Jerova vas v k. o. Grosuplje se združijo v eno naselje z imenom Grosuplje; c) naselje Gaberje pri Stični v k. o. Stična se združi z delom naselja Metnaj v k. o. Metnaj, in sicer območje s hišnima številkama 36 in 37, v eno naselje z imenom Gaberje. IV V občini Novo mesto se naselje Šmarjeta v ko. Gorenja vas združi z naseljem Dolenja vas pri Šmar-ieti v k. o. Gorenja vas v eno naselje z imenom Smar-. jeta. V V občini Maribor se sestava naselij spremeni * takole: a) naselje Spodnja Selnica v ki o. Spodnja Selnica, del naselja Zgornja Selnica v k. o. Zgornja Selnica, in sicer območje s hišnimi številkami: 63, 64, 65, 66, 67, 68, 69, 70, 71, 88, 89, 90, 91, 92, 93, 94, 95 , 96, 97, 98, 99, 100, 101, 102, 103, 104, 105, 106, 107, 108, 109 In , 110, ter del naselja Janževa gora v k. o. Janževa gora, in sicer območje s hišnimi številkami 4. 5, 77, 78, 81, 82, 83, 64, 87, 88, 90, 91, 92, 93, 94, 95, 96, 97, 98, 99, 100, 101, 102, 103, 104, 105, 106, 107, 108, 109, J10 in 111, se združijo v eno nasejje z imenom Selnica ob Dravi; b) naselje Miklavž na Dravskem polju v k. o. Sv. Miklavž, del naselja Rogoza v k. o. Rogoza, in sicbr območje s hišnimi številkami 134, 134 a, 134 b, 134 c, 135 a, 135 b, 136, 137, 138, 139, 140, 141, 141 a, 142, 143, 143 a, 144, 145, 146, 147. 148, 149, 149 a, 150, 151, 152, 153, 154. 155, 156, 157, i58, 158 a, 159, 160, 160 a, 160 b, 160 c, 160\d, 161, 161 a, 161 b, 161 c, 161 d, 162, 163, 164, 165, 166, 167, 168, 169, 170, 171, 172, 173, 174, 175, 175 a, 175 b, 175 c, 176, 177, 178, 178 a, 178 b, 178 c, 178 d, 179, 180, 181, 182, 183, 184, 185, 186, 187, 188 in 189, ter del naselja Dogoše v k. o. Dogoše, in ^icer območje s hišnimi številkami Ulica Jožeta Stanteta 6, 10, 12, 13, 14, 15 in 18, Na dobravi 1, f d, 3, 11, 13, 15, 17, 18, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 39, 41 in 43, Ulica mladinskih brigad 2, 3, 6, 7, 8, 15, 17, 18, 19 in 29, Nad gramoznico 8, 10, 11, 11 a, 12, 13, 14, 15, 16, 17 in 19, Ulica Kirbiševih 72, 101, .103, 105 in 107, Ptujska cesta 371. 371 a, 371 b, 371 c, 371 d, 371 e, 371 f, 373 c, 373 i, 373 d. 373 g, 373 h, 373i, 37?j, 373k, 3731, 375, 375b, 375c, 375č, 377, 377c, 377Č. 377d, 377e, 377f, ,377g, 379č, 379d, 379f, 379g, 379h, 379k, 3791, 379m, 379n, 379p, 401, 402, 408, 409, 410, 413, 416, '419 in 421;'se združijo v eno naselje z imenom Miklavž na Dravskem polju. V občini Ajdovščina se sestava naselij spremeni takole: 1. združijo ge tale naselja: a) naselje Col v k. o. Col in naselje Orešje v k. o. Col se združita v eno naselje z imenom Col; b) naselje Vipava v k. o. Vipava in del naselja Gradišče v k. o. Vipava, in sicer območje s hišnimi številkami 53, 54, 54a, 54b, 54c, 55, 56, 57, 58, 59, 60, 61 in 62, se združita v eno naselje z imenom Vipava; 2. naselje Vipavski Križ v k. o. Vipavski Križ se razdraži, in sicer: a) območje s hišnimi številkami od 166 do 254 se izloči v novo naselje z imenom Male Žablje; b) območje s hišnimi številkami od 115 do 165 se izloči v novo naselje z imenom Plače; c) območje s hišnimi številkami od 1 do 62 se izloči v novo naselje z imenom Cesta; d) območje s hišnimi številkami od 63 do 114 obdrži ime Vipavski Križ. VII V občini Krško se sestava naselij in imena naselij spremenijo takole: 1. pri imenu naselja Dolenja vas pri Artičah v k. o. Dolenja vas (del) se spremeni pristavek, tako da se odslej ime naselja s pristavkom glasi »Dolenja vas pri Krškem«; 2. ime naselja Velika vas v k. o. Senuše se dopolni s pristavkom »pri Krškem«, tako da se odslej glasi »Velika vas pri Krškem«; 3. združijo se naselja: a) naselje Brezje pri Senušah v k. o. Senuše, v k. o. Leskovec (del) in v k. o. Ravne ter del naselja Dolenje v k. o. Senuše, in sicer območje s hišnimi številkami 1, 2 in 4, se združita v eno naselje z imenom Brezje pri Senušah; b) naselje Velika vas pri Krškem v k. o. Senuše in del naselja Dolenje v k. o. Senuše, in sicer območje s hišnimi številkami 6, 7 in 8, se združita v eno naselje z imenom Velika vas pri Krškem. S tem preneha Dolenje kot samostojno naselje. r VIII Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 015-7/70 Ljubljana, dne 12. januarja 1971. Republiški sekretar za pravosodje in občo upravo Dr. Viktor Damjan 1. r. 13. Na podlagi 2, člena pravilnika o postopku za izplačevanje nadomestila dela obresti za investicije v zasebnem kmetijstvu (Uradni list SRS, št. 38-219/70) izdaja republiški sekretar za finance ODLOČBO o ugotovitvi poprečne obrestne mere, po kateri so se obrestovale hranilne vloge v Socialistični republiki Sloveniji v letu 1970, Da bi mogle hranilno-kreditne službe kmetijskih oziroma gozdarskih delovnih organizacij, ki poslujejo po zakonu o ustanavljanju in poslovanju kreditno-hranilnih služb kmetijskih in gozdarskih delovnih organizacij (Uradni list SRS, št. 22-170/69 in št. 26-158 70), vložiti zahtevek za izplačilo nadomestila dela obresti po zakonu o nadomestilu dela obresti za investicije v zasebnem kmetijstvu za leto 1970, republiški sekretariat za finance ugotavlja, da je v letu 1970 znašala poprečna obrestna mera, po kateri so se obrestovale vloge v Socialistični republiki Sloveniji 6,25 “/o. St. 44-4/71 Ljubljana, dne 5. februarja 1971. Republiški sekretar za finance Riko Jerman 1. r. AKT REPUBLIŠKE VOLILNE KOMISIJE 14. POROČILO o izidu nadomestnih volitev poslanca v republiški zbor Skupščine SR Slovenije Republiška volilna komisija za volitve poslancev Skupščine SR Slovenije daje po četrtem in petem odstavku 146. člena v zvezi s 156. členom zakona o volitvah poslancev Skupščine SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 5-22/69) republiškemu zboru Skupščine SR Slovenije tole poročilo: Za nadomestne volitve poslanca republiškega zbora Skupščine SR Slovenije v 22. volilni enoti Kranj I, ki jih je razpisal predsednik Skupščine SR Slove- nije z odlokom dne 9. novembra 1970 (Uradni list SRS, št. 37-213/70), je bila potrjena kandidatura kandidacijske konference za kandidate Dušana Horjaka, Kranj, Stritarjeva 6, Franca Kuralta, Zabnica 45 in Janeza Oblaka, Kranj, Savska loka 5. O predlaganih kandidatih so volivci neposredno glasovali na volitvah dne 24. januarja 1971. Republiška volilna komisija je na podlagi volilnih spisov, ki jih je po opravljenih neposrednih volitvah prevzela od občinske volilne komisije Kranj, preizkusila zakonitost volitev in ugotovila, da sta bila postopek za določitev kandidatov in volitve izvedene v skladu z zakonitimi predpisi in da ni bilo nepravilnosti, ki bi lahko vplivale na kandidaturo ali na izid volitev. Po ugotovitvi izida volitev pristojne občinske volilne komisije je v 22. volilni enoti Kranj I vpisanih r / v volilni imenik 7863 volivcev. Glasovalo je 5776 volivcev. Pri glasovanju so prejeli kandidati Dušan Horjak .... 2919 glasov Franc Kuralt .... 1674 glasov Janez Oblak .... 897 glasov Neveljavnih je bilo 286 glasovnic. Na podlagi tega je občinska volilna komisija ugotovila, da je bil po tretjem odstavku 112. člena, zakona o volitvah poslancev Skupščine SR Slovenije izvoljen za poslanca republiškega zbora Skupščine SR Slove- nije Dušan Horjak, ki je dobil največ glasov v volilni enoti. St. 1-1/71 Ljubljana, dne 29. januarja 1971. Republiška volilna komisija za volitve poslancev Skupščine SR Slovenije Tajnik Predsednik Ur. Kostja Konvalinka 1. r. Matej Dolničar 1. r. PREDPISI OBČINSKIH SKUPŠČIN SKUPŠČINA OBČINE CELJE 1 67. Skupščina občine Celje je po 3. členu zakona o stopnjah prispevkov za' otroško varstvo v letu 1971 (Uradni list SRS, št. 46/70), po 12. členu zakona o skupnostih otroškega varstva in o financiranju nekaterih oblik otroškega varstva v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 43/67) in po 116. členu statuta občine Celje na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 29. januarja 1971 sprejela ODLOK o stopnjah prispevkov za otroško varstvo v letu 1971 1. člen Prispevek za dnevno varstvo otrok za potrebe temeljne skupnosti otroškega varstva iz 4. in 6. člena zakona o skupnostih otroškega varstva in o financiranju nekaterih oblik otroškega varstva'v SR Sloveniji se plačuje po stopnji: — 0,45 "/o od sredstev, namenjenih za osebne dohodke, — 0,40 "/o od čistega mesečnega zneska pokojnin in invalidnin. 2. člen Prispevek za dnevno varstvo otrok po 12. členu zakona d skupnostih otroškega varstva in o financiranju nekaterih oblik otroškega varstva se v letu 1971 plačuje v višini 2,81 %> občinskega prispevka od osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti, od samostojnega opravljanja obrti in drugih gospodarskih dejavnosti, in od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev. 3. člen Prispevki iz 1. člena tega odloka se odvajajo v sklad temeljne skupnosti otroškega varstva. Prispevke iz 2. člena tega odloka odvaja pristojna podružnica službe družbenega knjigovodstva v sklad temeljne skupnosti otroškega varstva ob vsaki praz-nitvi računov 12, 13 in 14. 4. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, učinkuje pa od 1. januarja 1971. St. 420-5/71-1 Celje, dne 29. januarja 1971. Predsednik skupščine občine Celje Olga Vrabič 1. r. 68. Skupščina občine Celje je po 15. členu temeljnega zakona o usmerjanju in izločanju sredstev za stanovanjsko izgradnjo (Uradni list SFRJ, št. 60 70) in po 116. členu statuta občine Celje na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 29. januarju 1971 sprejela ODLOK o spremembi odloka o odstotkih sredstev, ki se izločajo iz sklada skupne porabe za subvencioniranje stanarin v letu 1970 1. člen V naslovu in v 1. členu odloka o odstotkih sredstev, ki se izločajo iz sklada skupne porabe za subvencioniranje stanarin v letu 1970 (Uradni vestnik Celje, št. 1-3/70), se besede »v letu 1970« nadomestijo z besedami »v letu 1971«. 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. učinkuje pa od 1. januarja 1971. Št. 402-5/71 Celje, dne 29. januarja 1971. Predsednik skupščine občine Celje Olga Vrabič 1. r. 69. Skupščina občine Celje je po 5. členu zakona o komunalnih delovnih organizacijah, ki opravljajo komunalno dejavnost posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS. št. 16/67) ih 116. člena statuta občine Celje na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 29. januarja 1971 sprejela ODLOK o vodovodnem redu za območje občine Celje I. SPLO$NE DOLOČBE 1. člen S tem odlokom se ufeja način oskrbe s pitno vodo iz vodovodov, pravice in obveznosti upravljavcev vodovodov ter pravice in obveznosti uporabnikov. 2. člen Za vodovod se po tem odloku šteje vsak objekt za preskrbo s pitno vodo, pri katerem je voda od zajetja do uporabnikov napeljana po ceveh, če objekt oskrbuje z vodo: a) enega ali več prostorov, v katerih se opravlja gospodarska ali druga registrirana dejavnost, b) več kot eno gospodinjstvo. 3. člen Za uporabnika se po tem odloku šteje oseba, ki je lastnik ali imetnik pravice uporabe oziroma oseba, ki gospodari z objektom, katerega se oskrbuje z vodo iz vodovoda. 4. člen Za upravljavca vodovoda se po tem odloku šteje delovna organizacija ali krajevna skupnost, ki ima pravico uporabe oziroma fizična oseba, ki ima latsnin-sko pravico na vodovodnih napravah. 5. člen Za vodovodne naprave se štejejo: 1. naprave za pridobivanje, čiščenje, hrambo in akumulacijo vode z določenim ožjim in širšim zaščitnim pasom, , 2. napajalni cevovodi od naprav za pridobivanje do zveznih cevovodov, 3. zvezni cevovodi, ki povezujejo napajalne cevovode z različnimi porabnimi področji in rezervoarji, 4. razdelilni cevovodi od zveznih cevovodov do priključkov, 5. priključki, vključno z vodomeri. 6. člen Nadzor nad higiensko kakovostjo vode opravljajo pristojni organi in organizacije po veljavnih predpisih. II. ODVZEM VODE IZ VODOVODA 7. člen Voda sč lahko odvzema iz vodovoda pO priključkih, hidrantih in javnih iztokih. Količina odvzete vode se ugotavlja s števcem (vodomerom). To ne velja za odvzem Vode ob iznenadnih nepredvidenih dogodkih (naravne in druge hude nesreče in podobno). 8. člen Priključek je del vodovodnih naprav, preko katerega se oskrbuje z vodo uporabnika. 9. člen V izjemnih primerih (npr. gradnja, okvara na vodovodnih napravah) se lahko uporabnike oskrbuje z vodo tudi po začasnih priključkih. Za take primere se sklene prsebna pogodba. 10. člen Uporabnik ali oseba, ki to želi postati, lahko zahteva nov priključek, če so izpolnjeni predpisani pogoji. Upravljavec vodovoda mora dovoliti priključek, če kapaciteta vodovoda to dovoljuje. V sporu odloči o priključku občinski upravni organ, pristojen za komunalne zadeve. Priključek brez dovoljenja ni dopusten. 11. člen Priključek sme izdelati le upravljavec vodovoda, na stroške uporabnika. Uporabnik se mora ob priključitvi pismeno obvezati, da bo imel hišno napeljavo in priključek v redu, da z vodo ne bo razsipal in da bo tudi glede drugih vprašanj upošteval določila tega odloka. Uporabnik mora upravljavca vodovoda nemudoma obvestiti o vsaki napaki na priključku. 12. člen Hišno napeljavo sme izdelati le delovna organizacija oziroma imetnik samostojne obrtne delavnice, ki sta registrirana za izvrševanje takih del. Ob priključitvi na vodovod se hišna napeljava preizkusi. O tem se sestali zapisnik. Stroški preizkušnje gredo v breme uporabnika. 13. člen Priključke, vključno z vodomeri, vzdržuje upravljavec vodovoda na svoje stroške. To ne velja v naslednjih primerih: 1. če se poraba vode tako poveča, da je potrebno spremeniti obseg priključka, 2. če je priključek poškodovan po krivdi uporabnika. 14. člen Hidranti v vodovodnem omrežju so namenjeni za potrebe varnosti pred požarom. Upravljavec vodovoda je dolžan pri novih gradnjah na svoje stroške namestiti predpisano število hidrantov. 15. člen ^ Hidranti morajo biti uporabni ob vsakem času. Hidranti morajo biti zaplombirani, oštevilčeni in ustrezno evidentirani. 16. člen Brez predhodnega dovoljenja in brez vodomera se sme hidrant uporabljati le pri gašenju požara. V tem primeru mora uporabnik v 24 urah po odvzemu vode sporočiti upravljavcu vodovoda kraj in čas odvzema vode na hidrantu in morebitne pomanjkljivosti, ki jih je opazil. Za odvzem Vode Iz hidrantov pri mokrih gasilskih vajah si morajo gasilske enote priskrbeti predhodno dovoljenje upravljavca vodovoda. 17. člen Dovoljenje za odvzem vode iz hidrantov za škropljenje in izpiranje Javnih površin, za polnjenje gasilskih in drugih cistern ter za gradbena dela se lahko da, če so izpolnjeni pogoji, ki jih določa pravilnik. Hidrante, iz katerih se lahko uporablja voda za namene iz prvega odstavka tega člena, določi upravljavec vodovoda. 18. člen Javni iztok je tisto javno porabno mesto vode, ki je oskrbovano z vodo iz vodovoda. Javni iztoki so: 1. javne pipe za osebne potrebe mimoidočih, 2. zaprte pipe za določene uporabnike oziroma za določene namene. 19. člen Javni iztok se priključi na vodovod, ko se z uporabnikom sklene pogodba. 20. člen Količina uporabljene vode iz vodovoda se ugotavlja s števcem (vodomerom). Stroški za vgraditev vodomera gredo v breme uporabnika. Redni preizkusi in vzdrževanje vodomerov pa gredo v breme upravljavca vodovoda. 21. člen Če se ugotovi, da se je števec ustavil, ali če se dvomi v njegovo pravilnost, se števec preizkusi. Preizkus opravi pristojni državni organ. Če uporabnik zahteva preizkušnjo števca, upravljavec vodovoda pa meni, da preizkušnja ni potrebna, mora na to opozoriti uporabnika. Če uporabnik kljub opozorilu zahteva preizkušnjo, preizkušnja pa pokaže, da je števec v redu, gredo vsi stroški, v zvezi s preizkušnjo v breme uporabnika. 22. člen ' Če se zaradi ovire, ki je na strani uporabnika, števec ne more odčitati, upravljavec vodovoda pismeno določi dan in uro, ko mora uporabnik omogočiti odči-tanje števca. 23. člen Pretoke na vodovodnih napravah smejo regulirati le pooblaščeni delavci upravljavca vodčvoda. Instalater oziroma uporabnik sme v nujnih primerih zapreti ventil pred števcem, s tem da v 24 urah obvesti upravljavca vodovoda. Upravljavec vodovoda mora v tem primeru ventil ponovno zaplombirati. Stroški za plombiranje gredo v breme uporabnika. 24. člen Za posege pri vzdrževanju vodovodnih naprav ni • potrebno soglasje lastnika ali imetnika pravice uporabe nepremičnine, vendar mora biti lastnik oziroma uporabnik pred pričetkom del obveščen. 25. člen Ob naravnih in drugih hudih nesrečah, daljših prekinitvah dobave vode po vodovodu, ob večjih organiziranih zbiranjih ljudi na krajih, kjer ni vodovoda in V drugih podobnih primerih, se lahko potrošnike oskrbuje s pitno vodo iz prevoznih cistern. Cisterne, s katerimi se prevaža pitna voda, morajo izpolnjevati predpisane sanitarno tehnične pogoje. Prevoznik si mora za prevoz vode priskrbeti dovoljenje občinskega upravnega organa, ki je pristojen za sanitarno inšpekcijo. III. PRAVICE IN OBVEZNOSTI UPRAVLJAVCEV VODOVODOV IN UPORABNIKOV 26. člen Upravljavec vodovoda je dolžan nepretrgoma dobavljati vodo in skrbeti za nemoteno delovanje vodovodnega omrežja. Zato mora zlasti redno vzdrževati vodovodne naprave, nadzorovati dela na njih, če jih opravljajo drugi, in skrbeti za higiensko kakovost vode po veljavnih predpisih. Če upravljavec vodovoda ugotovi na vodovodnih napravah ali v hišni napeljavi okvaro ali pomanjkljivost, ki bi lahko poslabšala higiensko kakovost vodp, ali če ugotovi že poslabšano higiensko kakovost vode. mora o tem nemudoma obvestiti občinski upravni organ, ki je pristojen za sanitarno inšpekcijo. Upravljavec vodovoda je dolžan brez odlašanja odpraviti vsako okvaro ali pomanjkljivost na vodovodnih napravah. To mora storiti v času, ko popravilo najmanj ovira redno dobavo vode. Začeto delo se ne sme prekiniti. 27. člen Če je zaradi popravil ali vzdrževanja vodovodnih naprav potrebno prekiniti redno dobavo vode, mora upravljavec vodovoda o tem obvestiti uporabnike na krajevno običajen način. 28. člen Upravljavec vodovoda je dolžan preprečevati prekomerno in nepotrebno uporabo in izgubo vode. Zato jp dolžan redno nadzorovati vodovodne naprave in hišne napeljave in podvzemati ustrezne ukrepe. 29. člen Upravljavec vodovoda sme prenehati dobavljati vodo uporabniku v naslednjih primerih: 1. med popravilom uporabnikove hišn,e napeljave ali vodovodnih naprav; 2. če neurejena uporabnikova hišna napeljava kvari kvaliteto vode v vodovodnem omrežju ali obstaja možnost, da bi jo pokvarila; 3. če uporabnik odpove odjem vode. 30. člen Upravljavec vodovoda izdaja v postopkih za izdajo gradbenega dovoljenja ali priglasitve gradnje potrdila o možnosti priključka objekta na vodovodno omrežje. 31. člen Upravljavec vodovoda zaračuna dobavljeno vodo po veljavnih cenah (tarifi). 32. člen Obveznik za plačilo porabljene vode je uporabnik- Uporabnik mora pooblastiti osebo, ki zanj sprejema račune in plačuje porabljeno vodo, če tega ne opravlja sam. 33. člen O začasnem ali trajnem prenehanju uporabe vode mora uporabnik obvestiti upravljavca vodovoda. Obvestilo mora biti pismeno ali dano na zapisnik najmanj 10 dni pred prenehanjem uporabe. Za začasno prenehanje uporabe vode se šteje prenehanje, ki traja zaporedoma več kot 30 dni, za trajno pa prenehanje, ki traja več kot šest mesecev. IV. POSEBNE DOLOČBE O POOBLAŠČENEM KOMUNALNEM PODJETJU 34. člen Za izgradnjo vodovodnega omrežja v občini skrbi komunalno podjetje, ki ga za to pooblasti občinska skupščina (pooblaščeno podjetje). V postopku za izdajo lokacijskega dovoljenja ugotavlja pooblaščeno podjetje, če je lokacija nameravane gradnje v skladu z obstoječim ali predvidenim vodovodnim omrežjem v občini. Glede na ugotovitev pooblaščeno podjetje izda ali odreče soglasje k nameravani gradnji. 35. člen Pooblaščeno podjetje je imetnik pravice uporabe na vodovodnih napravah, ki služijo za oskrbo mesta Celja s pitno vodo. Pooblaščeno podjetje je imetnik pravice uporabe na vodovodnih napravah, ki jih samo zgradi za oskrbo drugih naselij v občini oziroma na vodovodih, ki mu jih prenesejo v upravljanje drugi investitorji. 36. člen Komunalno podjetje je dolžno prevzeti v upravljanje vsak vodovod v občini, ki ga je investitor pripravljen izročiti, in za katerega komunalno podjetje in pristojni občinski upravni organ ugotovita, da izpolnjuje predpisane pogoje. V. NADZORSTVO 37. člen Nadzorstvo nad izvrševanjem tega odloka in na njegovi podlagi izdanega pravilnika opravljata občinska upravna organa, ki sta pristojna za komunalno in sanitarno inšpekcijo. Nadzorstvo iz prvega odstavka tega člena opravljajo tudi pooblaščeni delavci komunalnega podjetja. Način in obseg nadzorstva se določi s pogodbo med občino in komunalnim podjetjem. Za opravljanje nadzorstva izda delavcem pooblastilo občinski upravni organ, ki je pristojen za komunalne zadeve. 38. člen Ce pristojni inšpektor pri nadzorstvu ugotovi, da odlok ali na njegovi podlagi izdan pravilnik ni bil pravilno uporabljen, odredi z odločbo, da je treba ugotovljeno nepravilnost odpraviti. V odločbi iz prvega odstavka tega člena določi inšpektor tudi rok, v katerem je treba ugotovljeno nepravilnost odpraviti. VI. KAZENSKE DOLOČBE 39. člen Z denarno kaznijo od 500 do 3000 dinarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba: 1. če namerno poškoduje vodovodne naprave, 2. če samovoljno priključi svojo napeljavo na vodovodne naprave, 3. če spoji hišno napeljavo, priključeno na vodovodno omrežje, z drugimi napravami, 4. če neupravičeno regulira cestni ventil na spojnem vodu, 5. če se ne drži predpisane omejitve ali prepovedi uporabe vode. Z denarno kaznijo od 50 do 300 dinarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena. 40. člen Z denarno kaznijo od 100 do 2000 dinarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba: 1. če brez dovoljenja odvzame vodo iz vodovoda, 2. če brez dovoljenja upravljavca vodovoda spreminja priključek, 3. če s preureditvijo priključka onemogoči normalno dobavo vode drugim uporabnikom, 4. če v hišno napeljavo, kjer je to potrebno, ne vgradi prezračevalne naprave in primerno ne zavaruje iztoka prezračevalnih cevi. Z denarno kaznijo do 300 dinarjev se kaznuje tudi odgovora oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena. 41. člen Z denarno kaznijo do 1000 dinarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba: 1. če namerno pokvari vodomer, 2. če kljub opozorilu ne odpravi napake v hišni napeljavi, 3. če pooblaščenemu delavcu upravljavca vodovo- da ne dovoli vstopa v prostore, kjer so vodovodne naprave, / 4. če upravljavcu vodovoda ne sporoči spremembe, ki vplivajo na plačevanje vode v pavšalnem znesku, 5. če odvzame vodo iz hidranta v nasprotju s tem odlokom, 6. če zgradi hidrant brez dovoljenja upravljavca vodovoda, < 7. če vodovodne naprave ne zaščiti pred zmrzovanjem, 8. če pušča odprte vodovodne iztoke. Z denarno kaznijo do 200 dinarjev se kaznuje tudi odgovorna osebna pravne osebe, ki stori prekrške iz prvega odstavka tega člena. 42. člen Z denarno kaznijo do 300 dinarjev se kaznuje za prekršek fizična oseba, če stori kakšno dejanje iz 39. in 40. člena tega odloka. Z denarno kaznijo do 200 dinarjev se kaznuje za prekršek fizična oseba, če stori kakšno dejanje iz 41. člena tega odloka. VII. KONČNE DOLOČBE 43. člen Svet občinske skupščine, ki je pristojen za komunalne zadeve, izda potem ko dobi mnenje občinskih upravnih organov, ki sta pristojna za komunalno in sanitarno inšpekcijo, poseben pravilnik za izvrševanje tega odloka. S pravilnikom se predpiše zlasti postopek za preizkus ter način vzdrževanja vodovodnih naprav hišne napeljave. Pravilnik iz prvega odstavka tega člena mora biti Izdan v enem letu po uveljavitvi tega odloka. 44. člen Pitna voda iz vodovodov je v prvi vrsti namenjena za potrebe prebivalstva. Će vode primanjkuje, mora občinski upravni organ, ki je pristojen za komunalne zadeve, na predlog pooblaščenega podjetja, omejiti oziroma prepovedati uporabo vode za druge namene. Uporabo vode v druge namene mora pristojni občinski upravni organ omejiti oziroma prepovedati v primeru, če vode primanjkuje zaradi naravnih pojavov, nesreč ali velikih okvar na vodovodnih napravah. 45. člen „ Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o vodovodnem redu (Uradni vestnik okraja Celje, št. 8-68/60). 46. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 324-3/70-2 Celje, dne 29. januarja 1971. Predsednik skupščine občine Celje Olga Vrabič 1. r. 70. Skupščina občine Celje je po 13. členu zakona o srednjem šolstvu (Uradni list SRS, št. 18/67 in št. 20/70) na skupni seji obeh zborov dne 29. januarja 1971 sprejela SKLEP o potrditvi statuta doma strokovnih šol Vere Slandrove v Celju I Potrdi se statut doma strokovnih šol Vere Slandrove v Celju, ki ga je delovna skupnost doma dokončno sprejela na seji dne 24. novembra 1970. II Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS. St. 022-45/70-7 Celje, dne 29. januarja 1971. Predsednik skupščine občine Celje Olga Vrabič 1. r. SKUPŠČINA OBČINE CERKNICA 71. Skupščina občine Cerknica je na 14. redni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti, ki je bila dne 29. januarja 1971 sprejela na podlagi 4. člena zakona o skupnostih otroškega varstva in o financiranju nekaterih oblik otroškega varstva v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 43-335/67), 1. člena zakona o stopnjah prispevkov za otroško varstvo v letu 1971 (Uradni list SRS, št. 46-251/70) in 94. člena statuta občine Cerknica ODLOK o stopnji prispevkov za otroško varstvo v letu 1971 1. člen Stopnja prispevkov za otroško varstvo zavezancev po 4. členu zakoha o skupnostih otroškega varstva v SR Sloveniji, ki se stekajo na posebni račun otroškega varstva pri temeljni izobraževalni skupnosti Cerknica se plačujejo po stopnji 0.45 °/o od sredstev namenjenih za osebne dohodke in po stopnji 0,40'Vo od čistega mesečnega zneska pokojnin in invalidnin. 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1971. St. 420-9/71-1 Cerknica, dne 29. januarja 1971. Predsednik skupščine občine Cerknica Franc Zorman, dipl. ing. 1. r. 72. Na podlagi drugega odstavka 36. in 38. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67), 12. člena odloka o urbanističnem programu občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 23/69), drugega odstavka 23. in 29. člena zakona o geodetski službi (Uradni list SRS, št. 21/70) in 94. člena statuta občine Cerknica je skupščina občine Cerknica na seji obeh zborov, ki je bila dne 29. januarja 1971, sprejela SKLEP o spremembah In dopolnitvah sklepa o pooblastitvi Urbanističnega zavoda — Projektivni atelje Ljubljana in Komunalno stanovanjskega podjetja za opravljanje strokovnih zadev s področja urbanističnega planiranja 1. člen 3. člen sklepa o pooblastitvi Urbanističnega zavoda Projektivni atelje Ljubljana in Komunalno stanovanjskega podjetja Cerknica za opravljanje strokovnih zadev s področja urbanističnega planiranja se spremeni in dopolni tako, da se pravilno glasi: Komunalno stanovanjsko podjetje Cerknica: — skrbi za izdelavo zazidalnih načrtov za naselja, za turistična območja pa v sodelovanju z Zavodom za turizem Cerknica, — izdeluje lokacijsko dokumentacijo, vključno izdelavo geodetskih načrtov za potrebe lokacijske dokumentacije, i — izvršuje parcelacije zemljišč za urbanistične namene, — opravlja zakoličenje zgradb in objektov, — izvaja geodetska dela v zvezi z razlastitvijo zemljišč, — daje informacije in podatke o vsebini sprejete urbanistične dokumentacije, — arhivira in evidentira urbanistično dokumentacijo občine. Komunalno stanovanjsko podjetje Cerknica določa cene storitev iz prejšnjega odstavka po predhodnem soglasju skupščine občine Cerknica. 2. člen Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 350-3/70-1 Cerknica, dne 29. januarja 1971. Predsednik skupščine občine Cerknica Franc Zorman, dipl. ing. 1. r. SKUPŠČINA OBČINE GROSUPLJE 73. Na podlagi L in 15. člena temeljnega zakona o prometnem davku od nepremičnin in pravic (Uradni list SFRJ, št. 12/65 in št. 32/68), 1. člena zakona o prometnem davku od nepremičnin in pravic (Uradni list SRS, št. 22/65, št. 40/65 in št. 33'70) in 102. člena statuta občine Grosuplje je skupščina občine Grosuplje na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 27. januarja, 1971 sprejela ODLOK o prometnem davku od nepremičnin in pravic 1. člen Prometni davek od odplačilnega prenosa lastninske pravice na nepremičninah, pravice uporabe stavbnega zemljišča ter pravice uporabe prejšnjega lastnika nacionaliziranega ali razlaščenega nezazidanega stavbnega zemljišča, se plača po naslednjih stopnjah: Osnova Stopnja od do •/. 1.000 5 1.000 3.000 6 3.000 5.000 7 5.000 7.000 8 7.000 10.000 9 10.000 13.000 10 13.000 16.000 11 16.000 20.000 12 20.000 25.000 14 nad 25.000 15 . s 2. člen Prometni davek od odplačilnega prenosa pravice patenta (licence), pravice užitka, pravice stvarne služnosti, pravice do rente ter pravice do modela in znamke, se plača po stopnji 3%>. 3. člen Glede nastanka davčne obveznosti, odmere, plačevanja, vračanja in zastaranja davka, pritožbe in po- roštva ter vsega drugega, kar ni s tem odlokom predvideno se smiselno uporabljajo določbe temeljnega zakona o prometnem davku od nepremičnin in pravic in zakona o prometnem davku od nepremičnin in pravic. 4. člen Z dnem ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o uvedbi stopenj prometnega davka od nepremičnin in pravic na območju občine Grosuplje (Glasnik, št. 40/65, št. 8/68 in št. 30/68). 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 421-2/71 Grosuplje, dne 27. januarja 1971. Predsednik skupščine občine Grosuplje Ivan Ahlin 1. r. 74. Na podlagi 1. in 3. člena zakona o stopnjah prispevkov za otroško varstvo v letu 1971 (Uradni list SRS, št. 46'70) in 102. člena statuta občine Grosuplje je skupščina občine Grosuplje na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 27. januarja 1971 sprejela ODLOK o stopnjah prispevka za otroško varstvo 1. člen Prispevek za otroško varstvo, ki se steka na poseben račun pri temeljni izobraževalni skupnosti Grosuplje za neposredno otroško varstvo, se plačuje po stopnji 0,45 "/o od sredstev namenjenih za osebne dohodke in po stopnji 0,40% od čistega mesečnega zneska pokojnin. 2. člen Ta odlok prične veljati naslednji jian po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1971. St. 400-22/71 Grosuplje, dne 27. januarja 1971. Predsednik skupščine občine Grosuplje Ivan Ahlin 1. r. 75. Na podlagi 15. člena temeljnega zakona o usmerjanju in izločanju sredstev za stanovanjsko izgradnjo (Uradni list SFRJ, št. 60/70) in 101; člena statuta občine Grosuplje je skupščina občine Grosuplje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 27. januarja 1971 sprejela ODLOK o izločanju sredstev iz sklada skupne porabe za subvencioniranje stanarin 1. člen Delovne organizacije in druge' družbeno-pravne osebe ter državni organi plačujejo v letu 1971 na po- seben račun pri službi družbenega knjigovodstva iz sredstev, ki se formirajo po 13. členu temeljnega zakona o usmerjanju in izločanju sredstev za stanovanjsko izgradnjo (Uradni list SFRJ, št. 60 70) 8%> za kritje razlike v stanarini (subvencioniranje). 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1971 dalje. St. 36-1/71 Grosuplje, dne 2\. januarja 1971. Predsednik skupščine občine Grosuplje Ivan Ahlin 1. r. 76. Na podlagi 8. člena zakona o obrestih od gospodarskih skladov (Uradni list SFRJ, št. 11/68 in št. 50/68), 1. in 2. člena zakona o spremembah zakona o obrestnih merah za obresti od poslovnih skladov (Uradni list SFRJ, št. 35/65, št. 16'65, št. 4/66, št. 21/66, št. 28/66, št. 52/66, št. 17/67, št. 26/68, št. 30/68, št. 50/68, št. 5/69, št. 8/69, št. 20/69, št. 56/69 in št. 25/70) in 101. člena statuta občine Grosuplje je skupščina občine Grosuplje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 27. januarja 1971 sprejela ODLOK o določitvi obrestne mere od sredstev poslovnega sklada komunalnih, gostinskih in obrtno-storitvenih gospodarskih organizacij 1. člen Določbe odloka o določitvi obrestne mere od sredstev poslovnega sklada komunalnih, gostinskih in obrtno-storitvgnih gospodarskih organizačij za leto 1970 (Glasnik, št. 11/69 in št. 26/69) se uporabljajo tudi v letu 1971. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 402-3/71 drosuplje, dne 27. januarja 1971. Predsednik * skupščine občine Grosuplje Ivan Ahlin 1. r. 77. Na podlagi 12. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67) in 101. člena statuta občine Grosuplje je skupščina občine Grosuplje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 27. januarja 1971 sprejela ODLOK o sprejetju zazidalnega načrta 1. člen S tem odlokom se sprejme zazidalni načrt za stanovanjski predel Brvace v naselju Grosuplje. 2. člen Zazidalni načrt je stalno na vpogled občanom, organom in organizacijam" pri upravnem organu, pristojnem za urbanizem, 3. člen Spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta, ki je sprejet s tem odlokom, obravnava občinska skupščina po istem postopku, ki je predpisan za sprejem (10. do 13. člen zakona o urbanističnem planiranju). Svet za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve lahko dovoli manjše odmike od sprejetega zazidalnega načrta glede posameznih objektov in komunalnih naprav (15. člen zakona o urbanističnem planiranju). ' 4. člen Nadzorstvo nad izvajanjem tega zazidalnega načrta opravlja občinska urbanistična inšpekcija. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi-v Uradnem listu SRS. St. 350-7/67 Grosuplje, dne 27. januarja 1971. Predsednik skupščine obči p e Grosuplje Ivan Ahlin 1. r. SKUPŠČINA OBČINE LENART 78. Na podlagi 9. člena zakona o obveznem izločanju dela proračunskih dohodkov v letu 1970 v posebno rezervo (Uradni list SFRJ, št. 32/70 in št. 53/70) in 161. člena statuta občine Lenart (Uradne objave, št. 16-188/67, št. 18-207/67 in Uradni list SRS, št. 6-23/69, št. 43-207/69, št. 11-118/70) je skupščina občine Lenart na skupni seji obeh zborov dne 29. januarja 1971 sprejela ODLOK o prenosu presežka dohodkov občinskega proračuna za leto 1970 v občinski sklad skupnih rezerv L člen Presežki dohodkov občinskega proračuna za leto 1970, izločeni na račun posebne rezerve pri službi družbenega knjigovodstva po določbah zakona o obveznem izločanju dela proračunskih dohodkov v letu 1970 v posebno rezervo (Uradni list SFRJ, št. 32-372/70 in št. 53-596/70), zmanjšani za 20 %>, se prenesejo v občinski sklad skupnih rezerv. Sklad skupnih rezerv vodi ta sredstva ločeno od drugih svojih sredstev. 2. člen Sredstva, ki se po prejšnjem členu prenašajo v sklad skupnih rezerv, se smejo v skladu s pogodbo iz 3. člena tega odloka uporabiti le za sanacijo gospodarskih organizacij. 3. člen Natančnejši pogoji in način za uporabo sredstev, ki se po 1. členu tega odloka prenašajo, se določijo s pogodbo med občino in skladom skupnih rezerv. 4. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 400-1/71-2 Lenart, dne 29. januarja 1971. Predsednik skupščine občine Lenart Franjo Muršec 1. r. 79. Na podlagi 1. in 3. člena zakona o stopnjah prispevkov za otroško varstvo v letu 1971 (Uradni list SRS, št. 46/70) in 161. člena statuta občine Lenart (Uradne objave, št. 16,67, št. 18/67 in Uradni list SRS, št. 6 69, št. 43/69 in št. 11/70) je skupščina občine Lenart na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 29. januarja 1971 sprejela - ODLOK o stopnjah prispevkov za otroško varstvo za leto 1971 1. člen Prispevek za dnevno varstvo otrok po 4. in 6. členu zakona o skupnostih otroškega varstva in o financiranju nekaterih oblik otroškega varstva v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 43/67), plačujejo zavezanci po stopnji 0,45 °/o od sredstev', namenjenih za osebne dohodke in po stopnji 0,40Vo od čistega, mesečnega zneska pokojnin. 2. člen Prispevki iz 1. člena tega odloka se odvajajo na poseben račun temeljne izobraževalne skupnosti Lenart, ki opravlja naloge skupnosti otroškega varstva, in sicer ob vsakem izplačilu osebnih dohodkov pri banki oziroma ob izplačilu pokojnin in invalidskih prejemkov pri skupnosti socialnega zav'arovanja delavcev. 3. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1971. Št. 420-7/70-3 Lenart, dne 29. januarja 1971. Predsednik skupščine občine Lenart Franjo Muršee 1. r. 80. Na podlagi 13. člena temeljnega zakona o usmerjanju in izločanju sredstev za stanovanjsko izgradnjo (Uradni list SFRJ, št. 60-702/70) in 161. člena statuta občine Lenart (Uradne objave, št. 16-188/67, .št. 18-207/67, Uradni list SRS, št. 6-23/69, št. 43-209/69 in št. 11-111/70) je skupščina občine Lenart na skupni seji obeh zborov dne 29. januarja 1971 sprejela ODLOK o obveznem izločanju sredstev za stanovanjsko izgradnjo in določitvi odstotka sredstev za kritje razlike v stanarini (subvencioniranje) za leto 1971 1. člen Delovne organizacije oz. samostojne organizacije združenega dfcla, druge družbene pravne osebe in državni organi (v nadaljnjem besedilu: organizacije) s sedežem v občini Lenart, morajo do sprejetja ustreznega republiškega zakona oz. najdlje do 31. XII. 1971 izločati od skupnega zneska sredstev, iz katerih se plačuje prispevek iz delovnega razmerja, 4 % sredstev in jih vlagati v sklad skupne porabe za stanovanjsko izgradnjo. 2. člen Organizacije iz 1. člena tega odloka vplačujejo v letu 1971 na poseben račun pri službi družbenega knjigovodstva iz sredstev, navedenih v 1. členu tega odloka 9 °/o za kritje razlike v stanarini (subvencioniranje) za leto 1971. 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1971 dalje. Št. 36-9/65-42 Lenart, dne 29: januarja 1971. Predsednik skupščine občine Lenart Franjo Muršee 1. r. SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA BEŽIGRAD 81. Na podlagi 14. člena temeljnega zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SFRJ, št. 13/70), na podlagi 9. in 20. člena republiškega zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7/69, št. 40'69, št. 26/70, št. 46/70), 32. člena temeljnega zakona o financiranju družbeno-političnih skupnosti (Uradni list SFRJ, št. 31/64, št. 28/66, št.1/67, št. 54/67, št. 30'68 in št. 56 68) in 108. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad je skupščina občine Ljubljana Bežigrad na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. januarja 1970 sprejela )' ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o stopnjah prispevkov in davkov 1. člen V 2. Členu odloka o stopnjah prispevkov in davkov (Glasnik, št. 6/68, št. 7/69, št. 16/69 in št. 26/69) se stopnja 1,55 Vo nadomesti s stopnjo 1,71%. 2. člen V 11. členu se črtajo: v prvem odstavku besedi' -najvišje" in -ekonomske« in ves drugi odstavek. 3. člen V 30. členu se črta prvi odstavek. 4. člen 32. člen se črta. 5. člen 83. Statutarno-pravna komisija je pooblaščena ža izdajo prečiščenega besedila odloka. 6. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1971. St. 420-5/69-1 Ljubljana, dne 28. januarja 1971. Predsednik skupščine občine Ljubljana Bežigrad Karel Kušar 1. r. 82. Na podlagi 1. in 15. člena temeljnega zakona o prometnem davku od nepremičnin in pravic (Uradni list SFRJ, št. 12/65 in št, 32/68) in 108. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad je skupščina občine Ljubljana Bežigrad na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. januarja 1971 sprejela ODLOK o spremembi odloka o prometnem davku od nepremičnin in pravic 1. člen V odloku o prometnem davku od nepremičnin in pravic (Uradni list SRS, št. 43/70) se 1. člen spremeni in se glasi: « Prometni davek od odplačilnega prenosa lastninske pravice na nepremičnini se plača po naslednjih davčnih stopnjah: Če znaša davčna osnova dinarjev: » Od Do Stopn •/o 1.000 5 1.000 3.000 6 3.000 5.000 7 5.000 7.000 8 7.000 , 10.000 9 10.000 13.000 10 13.000 16.000 11 16.000 20.000 12 20.000 25.000 14 25.000 15 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Urad- -nem listu SRS. St. 421-27/70-4 Ljubljana, dne 28. januarja 1971. Predsednik skupščine občine Ljubljana Bežigrad , Karel Kušar 1. r. Na podlagi 3. člena zakona o stopnjah prispevkov za otroško varstvo v letu 1971 (Uradni list SRS, št. 46-70) in 108. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad je skupščina občine Ljubljana Bežigrad na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. januarja 1971 sprejela ODLOK o stopnjah prispevka za dnevno varstvo otrok v letu 1971 1. člen S tem odlokom se določa stopnja prispevka za dnevno varstvo otrok v občini Ljubljana Bežigrad za leto 1971 za zavezance iz 4. in 6. člena zakona o skupnostih otroškega varstva in o financiranju nekaterih oblik otroškega varstva v SR Sloveniji. 2. člen Prispevčk za dnevno varstvo otrok se v občini Ljubljana Bežigrad v letu 1971 plačuje po stopnji 0,45 odstotka od sredstev, namenjenih za osebne dohodke in 0,40 °/c od čistega mesečnega zneska pokojnin. 3. člen Prispevki iz 2. člena tegai odloka se odvajajo v sklad za otroško varstvo pri temeljni izobraževalni skupnosti Ljubljana ob vsakokratnem izplačilu osebnih dohodkov pri banki oziroma ob izplačilu pokojnin in invalidskih prejemkov pri komunalni skupnosti socialnega zavarovanja delavcev. Prispevki za otroško varstvo, ki jih plačujejo zasebni delodajalci in pogodbeni zavarovanci, se plačujejo hkrati s plačilom prispevkov za socialno zavarovanje. 4. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1971 dalje. St. 420-7/70-1 Ljubljana, dne 28. januarja 1971. Predsednik skupščine občine Ljubljana Bežigrad Karel Kušar 1. r. 84. ]Na podlagi 5., 6., 26., 27. in 29. člena zakona o izobraževalnih skupnostih in o financiranju vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 16/67, št. 5/68, št. 27/68 in št. 40/68) in 108. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS, št. 15/70) je skupščina občine Ljubljana Bežigrad na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. januarja 1971 sprejela ODLOK o določitvi stalnih sredstev za financiranje vzgoje in izobraževanja 1. člen S tem odlokom se določajo stalni in obvezni viri sredstev, ki jih skupščina občine Ljubljana Bežigrad zagotavlja temeljni izobraževalni skupnosti Ljubljana za financiranje vzgoje in izobraževanja po 40. členu zakona o izobraževalnih skupnostih in o financiranju vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 8/69). 2. člen Stopnja prispevka iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja za financiranje vzgoje in izobraževanja znaša 2,79 °/o, 3. člen Poleg sredstev iz 2. člena se za financiranje vzgoje in izobraževanja zagotavlja: — 14 "/o prispevka iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti, — 14 »/o prispevka iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, — 140/0 prispevka iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev, — 14 “/o prispevka iz osebnega dohodka od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav, — 10 % občinskega prometnega davka od prometa industrijskega blaga v trgovini na drobno, — 10 °/o občinskega prometnega davka od prodaje alkoholnih pijač v trgovini in gostinstvu, — 22 °/o ostalega občinskega prometnega davka od maloprodaje, — 22 %> občinskega prometnega davka od plačil za storitve. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1971 dalje. Št. 402-7/71-2 Ljubljana, dne 28. januarjžt 1971. Predsednik skupščine občine Ljubljana Bežigrad Karel Kušar 1. r. 85. Na podlagi 108. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS, št. 15/70) in predloga občinske konference SZDL Ljubljana Bežigrad je skupščina občine Ljubljana Bežigrad na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. januarja 1971 sprejela ODLOK o določitvi stalnih sredstev za financiranje dejavnosti občinske organizacije Socialistične zveze delovnega ljudstva Ljubljana Bežigrad 1. člen Za financiranje dejavnosti Socialistične zveze delovnega ljudstva Ljubljana Bežigrad zagotavlja skupščina občine Ljubljana Bežigrad stalna sredstva. 2. člen Sredstva iz prejšnjega člena izloča občina Ljubljana Bežigrad vsako leto iz svojih proračunskih dohodkov, in sicer 0,0003673 °/o od narodnega dohodka, ki je bil dosežen v občini pred dvema letoma od lota za katero se sredstva izločajo. Na ta način izločena sredstva se v primerjavi s preteklim letom lahko povečajo največ za toliko odstotkov, kolikor znaša predvideno povečanje proračunskih dohodkov občine Ljubljana Bežigrad. Podlaga za izračun teh sredstev je narodni dohodek, ki ga ugotavlja Zavod za statistiko SR Slovenije. 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1971 dalje. Št. 402-35/70-2 Ljubljana, dne 28. januarja 1971. Predsednik skupščine občine Ljubljana Bežigrad Karel Kušar 1. r. SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE 86. Na podlagi 14. člena temeljnega zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SFRJ, št. 13/70), 9 in 20, člena zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni Ust SRS, št. 7/69, št. 40/69, št. 26/70 in št. 46/70), 32. člena temeljnega zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SFRJ, št. 31/64, št. 28/66, št. 1/67, št. 54/67, št. 30/68 in št, 56/68) in 93. člena statuta občine tjubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 17/70) je skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. januarja 1971 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o stopnjah prispevkov in davkov 1. člen V 2. členu odloka o stopnjah prispevkov in davkov (Glasnik, št. 6/68, št. 5/69, št. 15/69 in št. 26/69) se stopnja 1,55 % nadomesti s stopnjo 1,71 %>. 2. člen V prvem odstavku 11. Člena se črtata besedi »najvišje« in »ekonomske«. Drugi odstavek se črta. 3. člen V 30. členu se črta prvi odstavek. 4. člen 31. člen se črta. 5. člen Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1971. St. 42-1/67-1 Ljubljana, dne 29. januarja 1971. Predsednik skupščine občine Ljubljana Moste-Polje Polde Maček 1. r. 87. Na podlagi 1. in 15. člena temeljnega zakona o prometnem davku od nepremičnin in pravic (Uradni list SFRJ, št. 12'65 in št. 32'68), 1. člena zakona o prometnem davku od nepremičnin in pravic (Uradni list SRS, št. 22/65, št. 40/68 in št. 33/70), 1. člena zakona o spremembi zakona o prometnem davku od nepremičnin in pravic (Uradni list SRS, št. 46/70) ter 93. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS. št 17/70) je skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. januarja 1971 sprejela ODLOK o spremembi odloka o prometnem davku od nepremičnin in pravic na območju občine Ljubljana Moste-Polje 1. člen V odloku o prometnem davku od nepremičnin in pravic na območju občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 45/70) se 2. člen spremeni tako, da se glasi: »Prometni davek od plačanega prenosa lastninske pravice na nepremičnini se plača po naslednjih davčnih stopnjah: Ce znaša davčna osnova dinarjev: .Stopnja Od Do •/. 1.000 5 1.000 3.000 6 3.000 5.000 7 5.000 7.000 8 7.000 10.000 9 10.000 13.000 10 13.000 16.000 11 16.000 20.000 12 20.000 25.000 14 25.000 15« 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. . Št. 421-36/70-1 Ljubljana, dne 29. januarja 1971. Predsednik skupščine občine Ljubljana Moste-Polje Polde Maček 1, r. 88. Na podlagi 3. člena zakona o stopnjah prispevkov za otroško varstvo v letu 1971 (Uradni list SRS, št. 46/70) in 93. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje je skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. januarja 1971 sprejela ODLOK o stopnjah prispevka za dnevno varstvo otrok v letu 1971 1. člen S tem odlokom se določa stopnja prispevka za dnevno varstvo otrok v občini Ljubljana Moste-Polje za leto 1971 ža zavezance iz 4. in 6. člena zakona o skupnostih otroškega varstva in o financiranju nekaterih oblik otroškega varstva v SR Sloveniji. 2. člen Prispevek za dnevno varstvo otrok se v občini Ljubljana Moste-Polje v letu 1971 plačuje pd stopnji 0,45 "/o od sredstev, namenjenih za osebne dohodke in 0,40 “/o od čistega mesečnega zneska pokojnin. 3.. člen Prispevki iz 2. člena tega odloka se odvajajo v sklad za otroško varstvo pri Temeljni izobraževalni skupnosti Ljubljana ob vsakokratnem izplačilu osebnih dohodkov pri banki oziroma ob izplačilu pokojnin in invalidskih prejemkov pri komunalni oziroma republiški skupnosti socialnega zavarovanja delavcev. Prispevki za otroško varstvo, ki jih plačujejo zasebni delodajalci za delavce, ki so pri njih zaposleni, se plačujejo hkrati s plačilom prispevkov za socialno zavarovanje. 4. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1971 dalje. St. 420-4/71-1 Ljubljana, dne 29. januarja 1971. Predsednik skupščine občine Ljubljana Moste-Polje Polde Maček L r. 89. * Na podlagi 26., 27. in 29. člena zakona o izobraževalnih skupnostih in o financiranju vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 16/67, št. 5/68, št. 27/68 in št. 40/68) in 93. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje je skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. januarja 1971 sprejela ODLOK o določitvi sredstev za financiranje vzgoje • in izobraževanja za leto 1971 1. člen S tem odlokom se določajo stalni in obvezni viri sredstev, ki jih občina Ljubljana Moste-Polje žago- tavlja Temeljni izobraževalni skupnosti Ljubljana za financiranje vzgoje in izobraževanja po 40. členu zakona o izobraževalnih skupnostih in o financiranju vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniji. mandat odborniku zbora delovnih skupnosti Pfund-n e r j u Vilku, ki je bil izvoljen v tej volilni enoti. 3. člen 2. člen Stopnja prispevka iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja za financiranje vzgoje in izobraževanja znaša 2,79 °/o. 3. člen Poleg sredstev iz 2. člena se za financiranje vzgoje in izobraževanja zagotavlja: — 10 “/o prometnega davka od prometa industrijskega blaga v trgovini na drobno, — 10 °/o prometnega davka od prodaje alkoholnih pijač v trgovini in gostinstvu, — 22 °/o prometnega davka od plačil za storitve, — 22 “/o ostalega prometnega davka, — 14 °/o prispevka iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti, — 14% prispevka iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, — 14 % prispevka iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev in — 14% prispevka iz osebnega dohodka od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav. Nadomestne volitve bodo v sredo, dne 17. marca 1971. 4. člen Odlok začne veljati takoj in se objavi v Uradnem listu SRS. St. 020-f/71-1 Ljubljana, dne 29. januarja 1971. Predsednik zbora delovnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje Ivan Zore 1. r. SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA VlC-RUDNIK 91. Na podlagi prvega odstavka 163. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik je skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. januarja 1971 sprejela 4. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1971 dalje St. 400-11/69 Ljubljana, dne 29. januarja 1971. \ Predsednik skupščine občine Ljubljana Moste-Polje Polde Maček 1. r. 90. Na podlagi 114. člena zakona o volitvah odbornikov občinskih skupščin (Uradni list SRS, št. 5/69) je skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. januarja 1971 sprejela ODLOK o razpisu nadomAtnih volitev 1. člen / Razpišejo se nadomestne volitve v zbor delovnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje v volilni enoti številka 24, ki obsega delovne ljudi v delovnih organizacijah: Izolit, plma, Protektor-Vulkan, Brivpica in česalnica, Mizarstvo Moste, Ellux, Dimnikarsko podjetje, Pohištveno mizarstvo Litijska, Kino Triglav, Obrtni servis Moste, Slaščičarna Konditor, vsi zasebni obrtniki, ki so člani zbornice in njihovi delavci z območja Most. SKLEP o poimenovanju podružnične osnovne šole Zelimlje I Podružnična osnovna šola v Zelimljem se poime. nuje po slovenskem pisatelju Francu Šaleškem Finžgarju tako, da se odslej imenuje: Podružnična osnovna šola »Franc Šaleški Finžgar« Zelimlje. II Sklep velja takoj in se objavi v Uradnem listu SRS. St. 022-41/70 Ljubljana, dne 28. januarja 1971. Predsednik skupščine 1 občine Ljubljana Vič-Rudnik Slavko Korbar, dipl. ing. 1. r. SKUPŠČINA OBČINE LOGATEC 92. Na podlagi 5., 15. in 43. člena temeljnega zakona o prometnem davku (Uradni list SFRJ, št. 14/65, št. 29/65, št. 33/65, št. 57/65, št. 52/66, št. 31/67, št. 54/67, št. 26/68, št. 30/68, št. 40/68, št. 48/68, št. 11/69 in št. 56/69) ter 100. člena statuta občine Logatec je skupščina občine Logatec na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 1. februarja 1971 sprejela ODLOK o, spremembi in dopolnitvi odloka o občinskem prometnem davku 2. člen 1. člen Nadomestne volitve v volilni enoti številka 24 zbora delovnih skupnosti se razpišejo, ker je prenehal V odloku o občinskem prometnem davku v občini Logatec (Uradni list SRS, št. 2/69, št. 11/69, št. 21/69, št. 4/70 in št. 13/70) se za 5. členom doda nov 5a člen, ki se glasi: »Ob pogojih iz 42a člena temeljnega zakona o prometnem davku (Uradni list SFRJ, št. 14/65, št. 29/65, št. 33/65, št. 57'65, št. 52/66, št. 31/67, št. 54/67, št. 26/66, št. 30 68, št. 40 68, št. 48/68, št. 11/69 in št. 56/69) se pri obračunavanju prometnega davka od končnih izdelkov individualnega obrtnika — proizvajalca odbije občinski davek od prometa blaga na drobno, ki ga je obrtnik plačal od materiala za take izdelke.« 3. člen Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS, uporablja pa se s 1. januarjem 1971. St. 420-8/70 Logatec, dne L februarja 1971. Predsednik skupščine občine Logatec Vinko Haložan 1. r. 2. člen V tarifi občinskega prometnega davka se opomba k tarifni št. 2 v celoti spremeni tako, da se glasi: »Občinski prometni davek od prometa alkoholnih pijač plačujejo gostišča samostojnih gostincev glede na prodane količine in sicer do 20. v mesecu za prodane količine alkoholnih pijač v preteklem mesecu.« 3. člen Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS, uporablja pa se o& 1. januarja 1971. Št. 010-16/68 Logatec, dne 1. februarja 1971. Predsednik skupščine občine Logatec Vinko Haložan 1. r. 93. Na podlagi 3. člena zakona o stopnjah prispevkov za otroško varstvo v letu 1971 (Uradni list SRS, št. 46/70), 12. člena zakona o skupnostih otroškega varstva in o financiranju nekaterih oblik otroškega varstva v SR Sloveniji in 100. člena statuta občine Logatec je skupščina občine Logatec na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 1. februarja 1971 sprejela ODLOK o stopnjah prispevkov za otroško varstvo v občini Logatec za leto 1971 1. člen Prispevek za otroško varstvo se v letu 1971 plačuje po stopnjah: 1. 0,45°/o od sredstev namenjenih za osebne dohodke, 2. 0,40 °/o od čistega mesečnega zneska pokojnin, 3. 1 %> od sredstev, ki se zberejo v proračunu občine iz prispevka osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti in obrti. 2. člen Prispevki iz 1. člena tega odloka se odvajajo na poseben račun temeljne izobraževalne skupnosti Logatec in sicer ob vsakem izplačilu osebnih dohodkov in pokojninskih prejemkov. Prispevek po 3. točki 1. člena pa se obračunava in odvaja četrtletno. 94. Na podlagi 92. in 99. člena zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7/69, št. 40/69, št. 26/70 j in št. 46/70) ter 100. člena statuta občine Logatec je skupščina občine Logatec na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 1. februarja 1971 sprejela ODLOK o ugotovitvi najvišjih in poprečnih letnih kosmatih osebnih dohodkov delavcev za leto 1971 v občini Logatec 1. člen Ugotavlja se letni kosmati osebni dohodek delavcev, na podlagi katerega se bo določala pavšalna in dejanska osnova za odmero prispevkov od obrtnih dejavnosti in sicer: Letni kosmati osebni Dejavnost dohodek delavcev v din naJviSJi poprečni 1. predelovanje nekovin . . . 27.000 23.000 2. Predelovanje kovin: — podkovsko kovaštvo . . . 17.000 15.000 — avtomehanika....... 26.000 21.000 — vse druge obrti iz te dejavnosti ...................... 25.000 20.000 3. Izdelovanje električnih aparatov in pribora . . . 25.000 20.000 4. Izdelovanje kemičnih izdelkov 25.000 20.000 5. Predelovanje lesa..... 23.000 19.000 6. Predelovanje papirja . . . 21.000 18.000 7. Izdelovanje tekstilnih izdelkov: — krojaštvo in šiviljstvo . . 18.000 15.000 — vse druge obrti iz te dejavnosti ...................... 20.000 17.000 8. Predelava usnja: — čevljarstvo . .V . . . 18.000 15.000 — vse druge obrti iz te dejavnosti ,, t.............. . 20.000 17.000 9. Izdelovanje gumijastih izdelkov ....................... 20.000 17.000 10. Izdelovanje živil...... 19.000 16.000 11. Tiskarne in knjigoveznice . 21.000 18.000 12. Izdelovanje in popravljanje raznovrstnih izdelkov . . . 20.000 17.000 13. Stavbna obrt.......... 25.000' 20.000 14. lObrtne osebne in druge storitve: — kemično čiščenje oblek . . 18.000 15.000 — vse druge obrti iz te de- i‘ javnosti................ . 20.000 17.000 15. Avtoprevozništvo........22i000 18.000 16. Gostinstvo .................. 22.000 IfkOOO 2. člen Ugotavlja se poprečni letni kosmati osebni dohodek delavcev ustrezne strokovne izobrazbe v delovnih organizacijah, na podlagi katerega se bo določala osnova za prispevek od intelektualnih storitev: 1. za odvetnike, zdravnike in dentiste na 34.000 2. za druge poklice na . 23.000 3. člen Ta odlok začne Peljati z dnem objave v Uradnem listu SRS, uporablja pa se za leto 1971. St. 010-1/71 Logatec, dne 1. februarja 1971. Predsednik skupSčine občine Logatec Vinko Haložan 1. r. SKUPŠČINA OBČINE SEVNICA 95. Na podlagi 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67) in 4. člena odloka o urbanističnem programu občine Sevnica (Skupščinski Dolenjski list, št. 28/68) je svet za urbanizem, komunalne in stanovanjske zadeve skupščine občine Sevnica sprejel SKLEP o javni razgrnitvi predloga zazidalnega načrta Radna — del Javno se razgrne predlog zazidalnega načrta Radna — del. Zemljišče je predvideno za gradnjo bencinske črpalke in gostinskega objekta. Predlog bo javno razgrnjen od dneva te objave v Uradnem listu SRS do vključno tridesetega dne po objavi, in sicer vsak dan, razen ob sobotah in nedeljah od 8. do 14. ure, ob sredah pa od 8. do IG. ure v prostorih male sejne sobe občinske skupščine Sevnica. Rok za pripombe je 30 dni od dneva uradne objave o razgrnitvi. St. 360-1/71-3 Sevnica, dne 26. januarja 1971. j Predsednik sveta za urbanizem, komunalne in stanovanjske zadeve skupSčine občine Sevnica Slavko Štrukelj 1. r. SKUPŠČINA OBČINE 2ALEC 96. Skupščina občine Žalec je po 1. in 19. členu temeljnega zakona o prometnem davku od nepremičnin in pravic (Uradni list SFRJ, št. 12-217/65 in št. 32-409' /68), po 1. členu zakona o prometnem davku od nepremičnin in pravic (Uradni list SRS, št. 22-256/65, št. 40-294/68, št. 33-204/70 in št. 46-247/70) in 115. člena statuta občine Žalec (Uradni vestnik Celje, št. 17-210/ /68 in št. 24-320/69) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 28. januarja 1971 sprejela ODLOK o razveljavitvi odloka o občinskem prometnem davku od nepremičnin in pravic 1. člen Razveljavi se odlok o občinskem prometnem davku od nepremičnin in pravic, ki ga je občinski zbor in zbor delovnih skupnosti sprejel na skupni seji, dne 30. decembra 1970. 2. člen Z dnem razveljavitve odloka, ki je naveden v 1. členu toga odloka se uporablja odlok o občinskem prometnem davku od nepremičnin in pravic (Uradni vestnik Celje, št. 30-414/67). 3. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 421-1/70-4 Žalec, dne 28. januarja 1971. Predsednik skupščine občine Žalec Jožko Rozman 1. r. 97. Skupščina občine Žalec je na podlagi 1. in 3. člena zakona o stopnjah prispevkov za otroško varstvo V letu 1971 (Uradni list SRS, št. 46-251/70) in 115. člena statuta občine Žalec (Uradni vestnik Celje, št. 17-210/68 in št. 24-320/09) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 28. januarja 1971 spre. jela ODLOK o stopnjah prispevka za otroško varstvo v letu 1971 1. člen Prispevek za dnevno varstvo otrok, ki se steka v sklad za otroško varstvo pri temeljni izobraževalni skupnosti Žalec, se plačuje po stopnji 0,45 "/c od sredstev, namenjenih za osebne dohodke in po stopnji 0,40 odstotka od čistega mesečnega zneska pokojnin. Prispevek za dnevno varstvo otrok se obračunava ob vsakem izplačilu osebnih dohodkov pri banki, oziroma ob izplačilu pokojnin in invalidskih prejemkov pri republiški skupnosti socialnega zavarovanja delavcev. 2. člen Sredstva iz 1. člena tega odloka se uporabljajo in dajejo po določilih 36. in 37. člena zakona o skupnostih otroškega varstva in o financiranju nekaterih oblik otroškega varstva v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 43-335/67). 3. člen Obveznost plačevanja prijpevkov po 1. členu tega odloka velja od 1. januarja 1971. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v. Uradnem listu SRS. St. 402-7/71-7 Žalec, dne 28. januarja 1971. Predsednik skupščine občine Žalec Jožko Rozman 1. r. 98. Na podlagi 3. in 15. člena temeljnega zakona o usmerjanju in izločanju sredstev za stanovanjsko izgradnjo (Uradni list SFRJ, št. 60-702/70) in 115. člena statuta občine Žalec (Uradni vestnik Celje, št. 17-210/ 68 in št. 24-320/69) je skupščina občine Žalec na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 28. januarja 1971 sprejela ODLOK o obveznem izločanju sredstev za delno nadomestitev stanarine 1. člen Iz 4 V# sredstev, ki so jih delovne organizacije oziroma samostojne organizacije združenega dela, skupnosti socialnega zavarovanja in druge družbene pravne osebe ter državni organi (v nadaljnjem besedilu: organizacije) dolžni izločati na skupen znesek sredstev, iz katerih se plačuje prispevek iz dohodka iz delovnega razmerja in jih vlagati v sklad skupne porabe, kot sredstva, ki so namenjena za stanovanjsko izgradnjo (13. člen temeljnega zakona o usmerjanju in izločanju sredstev za stanovanjsko izgradnjo — Uradni list SFRJ, št. 60-702/70) se od 1. januarja 1971 dalje izdvaja 6 %> za delno nadomestilo stanarine (subvencioniranje). 2. člen Organizacije iz 1. člena tega odloka nalagajo sredstva za delno nadomestitev stanarine na poseben račun službe družbenega knjigovodstva — podružnice Celje. / 3. člen Organizacijam za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini pripada od 1. januarja 1971 dalje subvencija, ki ustreza razliki med pogodbeno in tisto stanarino, ki so jo nosilci stanovanjske pravice plpčali oziroma, ki bi jo plačali v letu 1969. 4. člen Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o odstotku sredstev, ki se izločajo iz sklada skupne porabe za subvencioniranje stanarin (Uradni vestnik Celje, št. 30-345/68). 5. člen Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 36-5/70-3 Zajec, dne 28. januarja 1971. Predsednik skupščine občine Žalec Jožko Rozman 1. r. Svet za komunalne in stanovanjske zadeve ter urbanizem skupščine občine Žalec je na podlagi 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67) na seji dne 21. januarja 1971 sprejel SKLEP o razgrnitvi urbanistične dokumentacije -Petrovče — Dobriša vas« na javni vpogled I Na javni vpogled se za čas 30 dni od dneva objave tega sklepa razgrneta naslednja osnutka urbanistične dokumentacije: 1. Osnutek zazidalnega načrta zahodnega dela soseske -Vrt« Petrovče — Dobriša vas in 2. osnutek spremembe zazidalnega načrta vzhodnega dela starega jedra naselja Petrovče. II V času razgrnitve lahko k osnutkom poda svoje pripombe in predloge vsak občan ali zainteresirana delovna ali drugp ,organizacija. III Sklep se objavi v Uradnem listu SRS, na občinski razglasni deski ter na razglasni deski krajevne skupnosti Petrovče. St. 350-1/70-3 Žalec, dne 21. januarja 1971. Predsednik sveta za komunalne in stanovanjske zadeve ter urbanizem skupščine občine Žalec Ivo Krašovic 1. r. Predsednik skupščine občine Žalec Jožko Rozman 1. r. SPLOSNI AKTI SKUPNOSTI ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA 100. Na podlagi 10., 108. in 137. člena zakona o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 26-147/Tt)) so skupščine skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Celje, Koper, Kranj, Ljubljana, Maribor, Nova Gorica, Novo mesto, Murska Sobota in Ravne na Koroškem sprejele SKLEP o ustanovitvi zveze skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev SR Slovenije 1. člen Za skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Celje, Koper, Kranj, Ljubljana, Maribor, Nova Gorica, Novo mesto, Murska Sobota in Ravne na Koroškem se ustanovi zveza skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev SR Slovenije (nadalje: zveza skupnosti). 2. člen Organizacija in način upravljanja zveze skupnosti se določi v statutu zveze skupnosti. Najvišji organ upravljanja zveze je zbor delegatov, v katerega imenuje skupnost zdravstvenega zavarovanja delavcev po dva predstavpika. 3. člen Poleg nalog, ki jih za zvezo skupnosti določa zakon o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva, zveza skupnosti zlasti spodbuja in organizira sodelovanje med skupnostmi na prostovoljni in enakopravni podlagi o vprašanjih, ki so skupnega pomena za področje zdravstvenega zavarovanja. 4. člen Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Skupnost zdravstvenega zavarovanja delavcev Celje St. 022-11/70-2/4-S/16 Celje, dne 29. septembra 1970, Predsednik ., Franc Ban 1. r. Skupnost zdravstvenega zavarovanja delavcev Koper St. 02-12/70-2 Koper, dne 29. septembra 1970. Predsednik Alojz Stegu 1. r. Skupnost zdravstvenega zavarovanja delavcev Kranj St. 19-1/70-01/4 Kranj, dne 30. septembra 1970. Skupnost zdravstvenega zavarovanja delavcev Ljubljana St. 022-9/70 Ljubljana, dne 7. decembra 1970. Predsednik Milovan Ilich l. r. Skupnost zdravstvenega zavarovanja delavcev Maribor St. 06-37/70 Maribor dne 29. septembra 1970. Predsednik Mirko Kocjan I. r. Skupnost zdravstvenega zavarovanja delavcev Nova Gorica St. 06-69/70 Nova Gorica, dne 28. septembra 1970. Predsednik Franc Dragan, ing. 1. r. Skupnost zdravstvenega zavarovanja delavcev Novo mesto St. 022-87/70 Novo mesto, dne 29. septembra 1970. Predsednik Ciril Jarnovič 1. r. Skupnost zdravstvenega zavarovanja delavcev Murska Sobota St. 01/1-1107/1-1970 Murska Sobota, dne 2. oktobra 1970. Predsednik Milan Klemenčič i, r. Skupnost zdravstvenega zavarovanja delavcev Ravne na Koroškem St. 01-885/1-70 Ravne na Koroškem, dne 25. septembra 1970. Predsednik Rudi Delopst 1. r. Predsednik Janko Bajde 1. r. SKUPŠČINA SKUPNOSTI ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA DELAM3EV KRANJ 101. Na podlagi 157. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Kranj (Uradni list SRS, št. 45-499/70) je skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Kranj na seji dne 27. januarja 1971 sprejela SKLEP o finančnem načrtu skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Kranj za leto 1971 1 Finančni načrt skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Kranj izkazuje: dUi — skupnih dohodkov ....... 133.174.000 — obvezno rezervo................... 1.437.000 — čistega dohodka................. 131.737.000 — skupnih izdatkov................ 131.737.000 2 Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 401-1/71 Kranj, dne 27. januarja 1971. Skupščipa skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Kranj Predsednik Janko Bajde 1. r. 102. Na podlagi 68. člena zakona o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 26-147/70) in 122. ter 134. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev ' Kranj (Uradni' list SRS, št. 45-499/70) je sprejela skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Kranj na svoji redni seji dne 27. januarja 1971 SKLEP o določitvi prispevka za zdravstveno zavarovanje delavcev za leto 1971 1 Stopnja prispevka za zdravstveno zavarovanje delavcev znaša 6,70 0/» od kosmatih osebnih dohodkov. 2 Osebe, ki se ukvarjajo s samostojno poklicno dejavnostjo, plačujejo prispevek za zdravstveno zavarovanje po stopnji 6,70% oziroma po preračunani stopnji na čisti osebni dohodek od osnov, ki so določene s posebnim sklepom. 3 Za upokojence in uživalce pravice do poklicne rehabilitacije in zaposlitve po predpisih o invalidskem zavarovanju, ki prebivajo na območju skupnosti, se plačuje prispevek za zdravstveno zavarovanje od izplačanih pokojnin, oskrbnin in invalidnin po stopnji iz 1. točke tega sklepa, preračunani na čisti osebni dohodek, ki velja za območje občine Kranj. 4 Za osebe, začasno izven delovnega razmerja, dokler so redno prijavljene pri zavodu za zaposlovanje, s« plačuje prispevek za zdravstveno zavarovanje po stopnji 5,36%, oziroma po preračunani stopnji na čisti osebni dohodek. Osnova za plačilo prispevka je poprečni osebni dohodek, ki je osnova za odmero nadomestila na območju zavoda tistim zavarovancem, ki prejemajo nadomestilo med začasno brezposelnostjo. 5 Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. februarja 1971 dalje. St. 420-7/71 Kranj, dne 27. januarja 1971. Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Kranj Predsednik Janko Bajde 1. r. 103. Na podlagi 68. člena zakona o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 26-147/70), 122. in 134. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Kranj (Uradni list SRS, št. 45-499/70) je skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Kranj na svoji redni seji dne 27. januarja 1971 sprejela SKLEP o plačevanju prispevka za zdravstveno zavarovanje za čas, ko se zaposleni delavci nahajajo na neplačanem dopustu Delovna organizacija in zasebni delodajalec sta dolžna plačevati za svoje delavce, katerim se odobri koriščenje neplačanega dopusta, ali ki opravičeno ali neopravičeno izostanejo z dela brez pravice do nadomestila, prispevek za zdravstveno zavarovanje za ves čas odsotnosti z dela po tej točki v višini 6,70 % od kosmatih osebnih dohodkov oziroma po preračunani stopnji na čisti osebni dohodek. / 2 Osnova za obračun prispevka za zdravstveno zavarovanje je poprečni mesečni osebni dohodek, ki ga je delavec dosegel v zadnjih treh mesecih pred mesecem, ko je nastopil, oziroma izkoristil neplačani dopust, ali je nastopila kaka druga okolnost iz 1. točke tega sklepa. 3 Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. februarja 1971 dalje. St. 420-8/71 Kranj, dnč 27. januarja 1971. Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Kranj t Predsednik Janko Bajde 1. r. 104. Na pddlaži tretjega odstavka 68. člena zakona o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 26-147/70) in 123. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Kranj (Uradni list SRS, št. 45-499/70) je skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Kranj na svoji seji dne 27. januarja 1971 sprejela SKLEP o določitvi pavšalnega prispevka za zdravstveno zavarovanje za nekatere kategorije zavarovanih oseb 1 Za spodaj navedene kategorije zavajovanih oseb se določi pavšalni prispevek za zdravstveno varstvo v mesečnih zneskih in sicer: * 3. za osebe pod 3 — šola, organizacija ali zasebni delodajalec, ki izplačuje taki osebi nagrado oziroma štipendijo; če taka oseba ne prejema nagrade niti štipendije, plačuje zanjo prispevek šola; f 4. za osebe pod 4 — v tujini zaposleni delavec. 3 Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. februarja 1971. Št. 420-2/71 Kranj, dne 27. januarja 1971. Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Kranj Predsednik Janjio Bajde 1. r. 105. Na podlagi 69. člena zakona o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 26-147/70) in 131. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Kranj (Uradni list SRS, št. 45-499/70), je sprejela skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Kranj na svoji redni seji dne 27. januarja 1971 Za obvezne Za nesreče pri oblike in delu in za druge pravic« obolenje za po-po statutu klicno boleznijo — mesečno — mesečno din din 1. Jugoslovanski državljani, ki dobivajo pokojnino ali invalidnino od tujega nosilca zavarovanja — 5. tč. 1. odst. 14. čl. ZZZ................. . 71 2. osebe na prostovoljni praksi, ki ne dobivajo osebnega dohodka in delajo poln delovni čas — 6. tč. 1. odst. 14. Čl. ZZZ.................71 3. učenci v gospodarstvu in učenci poklicnih šol 7. tč. • 1. odst. 14. čl. ZZZ .... 22 4. osebe iz 15. čl. ZZZ, ki morajo zdravstveno zavarovati svoje družinske člane, ki živijo na območju skupnosti, če ni z njihovim zdravstvenim zavarovanjem v tujini tudi njim zagotovljeno zdravstveno varstvo na območju skupnosti............71 7 2 2 Zavezanci za prispevek po tem sklepu so: 1. Za osebe pod 1 — sami upokojenci; 2. za osebe pod 2 — organizacija, pri kateri taka oseba dela; SKLEP o določitvi prispevka za zdravstveno zavarovanje delavcev za nesrečo pri delu in obolenje za poklicno boleznijo 1 Prispevek za zdravstveno zavarovanje delavcev za nesrečo pri delu in za obolenje za poklicno boleznijo se plačuje po stopnji 0,80 °/o od kosmatih osebnih dohodkov oziroma po preračunani stopnji na čiste osebne dohodke. 2 Prispevek se obračunava in plačuje od istih osnov, od katerih se plačuje prispevek za zdravstveno zavarovanje. Zavezanci prispevka plačujejo prispevek iz 1. točke iz svojega dohodka oziroma iz lastnih sredstev. 3 Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. februarja 1971 dalje. Št. 420-3/71 Kranj, dne 27. januarja 1971. Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Kranj Predsednik Janko Bajde 1. r. 106. Na podlagi 68. člena zakona o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah (Uradni list SRS, št. 26-147/70) in 123. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Kranj (Uradni list SRS, št. 45-499/70) je skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Kranj na svoji redni seji dne 27. januarja 1971 sprejela SKLEP o osnovah in stopnjah prispevkov za zdravstveno zavarovanje delavcev, ki so zaposleni ali so na strokovnem izpopolnjevanju v tujini 1 Za zavarovance, ki so stopili v tujini v delovno razmerje pri jugoslovanskih državnih organih ter delovnih in drugih organizacijah ali v gospodinjstvih zavarovancev, zaposlenih pri teh organih ali organizacijah oziroma v gospodinjstvih jugoslovanskih državljanov, zaposlenih pri mednarodnih organizacijah oziroma delodajalcih — po posebnem sporazumu, mednarodnih in drugih organizacijah — po mednarodni pogodbi ter tujem delodajalcu (prvi in drugi odstavek 15. člena zakona o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva) se določi kot osnova za obračunavanje prispevka za zdravstveno zavarovanje poprečni čisti mesečni znesek osebnega dohodka, ki so ga imeli na delovnem mestu v letu pred letom, v katerem so se zaposlili v tujini. 2 t Za zavarovance, ki so stopili v tujini v delovno razmerje, prej pa niso bili zaposleni, se določijo naslednje osnove za obračunavanje prispevka: din — za osebe z visoko strokovno izobrazbo . . 3500 — za visoko kvalificirane delavce in osebe z višjo strokovno izobrazbo................. 2500 — za kvalificirane delavce in osebe s srednjo strokovno izobrazbo......................... 2000 — za priučene delavce in osebe z nižjo strokovno izobrazbo ...... ......................1600 — za nekvalificirane delavce in osebe brez strokovne izobrazbe . ................... 1300 Osnove iz 1. točke tega sklepa in iz prejšnjega odstavka se povečajo za vsako leto tako, da se uporabi količnik, ki se uporablja za preračunavanje osebnih dohodkov na raven osebnih dohodkov za preteklo leto. 3 Za zavarovance iz 1. točke tega sklepa veljajo osnove iz 2. točke, če so imeli poprečni čisti osebni dohodek nižji od navedenih c/snov. 4 Za zavarovance, ki so v delovnem razmerju z domačo organizacijo in delajo v tujini ali so v tujini na strokovnem izpopolnjevanju, se tam učijo oziroma so na praksi, se določi kot osnova za obračunavanje za plačevanje prispevka poprečni čisti mesečni znesek osebnega dohodka, ki so ga imeli na delovnem mestu, na katerem so bili pred odhodom v tujino. Dejanska osnova za zavarovance iz prejšnjega odstavka se določi tako, da se osnova iz prejšnjega odstavka pomnoži z indeksom povečanja osebnega dohodka na zaposlenega delavca v obračunskem letu v tej organizaciji. Podlaga za obračunavanje prispevka v naslednjem letu je dejanska osnova iz preteklega leta. 5 Prispevek za zdravstveno zavarovanje za zavarovance iz 1., 2. in 4. točke tega sklepa se plačuje po preračunani stopnji na čisti osebni dohodek. 6 Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. februarja 1971. St. 420-6/71 Kranj, dne 27. januarja 1971. Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Kranj Predsednik Janko Bajde 1. r. 107. Na podlagi tretjega. odstavka 68. člena zakona o zdravstvenerrf zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 26-147/70) in 123. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Kranj (Uradni list SRS, št. 45-499/70) je skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Kranj na svoji redni seji dne 27. januarja 1971 sprejela SKLEP o določitvi pavšalnega prispevka za zdravstveno zavarovanje za nesrečo pri delu in za obolenja za poklicno boleznijo za osebe iz 30. člena republiškega zakona o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva 1 Za osebe iz 30. člena republiškega zakona o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 26-147/70) se določi mesečni prispevek za nesrečo pri delu in za obolenje za poklicno boleznijo, in sicer: 1. za osebe na strokovni usposobitvi ali prekva- lifikaciji, ki jo organizira zavod za zaposlovanje — 1. tč. 1. odst. 30. čl. ZZZ ..............10 2. za učence strokovnih šol in gimnazij ter študenti višjih in visokih šol, fakultet in umetniških akademij, kadar opravljajo praktično delo v zvezi s poukom — 2. tč. 1. odst. 30. čl. ZZZ.............................................10 3. za pripadnike teritorialnih enot in civilne zaščite, ki se poškodujejo pri izvajanju nalog teritorialne ertote oziroma civilne zaščite — 3. tč. 1. odst. 30. čl. ZZZ.............. 10 4. za osebe, ki so na pouku v oddelkih predvo-jaške vzgoje — 4. tč. 1. odst. 30. čl. ZZZ . . 10 5. za osebe, ki se udeležujejo organiziranih jav- nih del ali mladinskih delovnih akcij, če jim ni zagotovljeno zdravstveno varstvo na kakšni drugi podlagi — 5. tč. 1. odst. 30. čl. ZZZ . . 10 6. za osebe, ki pretrpijo poškodbo na določenih javnih akcijah ali pri opravljanju določenih javnih funkcij ali dolžnosti, če so po predpisih o invalidskem zavarovanju med tako aktivnostjo zavarovane za invalidnost kot posledico nesreče pri jJelu.............. 10 2 Zavezanci za prispevek za osebe iz prejšnje točke so: 1. za osebe pod 1 — zavodi za zaposlovanje; 2. za osebe pod 2 — organizacija oziroma šola, pri kateri te osebe opravljajo praktično delo; 3. za osebe pod 3 do 6 — organizator akcije. 3 Prispevek po tem sklepu se plačuje za osebe, ki jim zdravstveno varstvo ni zagotovljeno kot zavaro-vancem-delavcem. 4 Ta sklep začne Veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. februarja 1971. Št. 420-4/71 Kranj, dne 27. januarja 1971. Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Kranj Predsednik Janko Bajde 1. r. 108. Na podlagi tretjega odstavka 68. člena zakona o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 26-147/70) in 123. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Kranj (Uradni list SRS, št. 45-499/70) je skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Kranj na svoji redni seji dne 27. januarja 1971 sprejela SKLEP o določitvi pavšalnega prispevka za zdravstveno varstvo za osebe iz 29. člena republiškega zakona o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva 1 Za osebe, ki jim je po 29. členu republiškega zakona o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenegA varstva (Uradni list SRS, št. 26-147/70) zagotovljeno zdravstveno varstvo v primeru bolezni in nesreče izven dela, se določi mesečni prispevek, in sicer: 1. za uživalce stalnih priznavalnin oziroma stalne družbene denarne pomoči, ki jim jih dodeli družbeno-politična skupnost, če jim ni zagotovljeno zdravstveno varstvo na drugi ■ podlagi ali po drugih predpisih — 1. tč. 1. odst. 29. čl. ZZZ..................... 69 2. osebe na prostovoljni praksi (volonterji), ki ne dobivajo osebnega dohodka, če delajo najmanj polovico polnega delovnega časa — 2. tč. 1. odst. 29. čl. ZZZ..................51 3. za učence strokovnih šol pod pogoji, ki so določeni za otroke zavarovancev-delavcev — 3. tč. 1. odst. 29. čl. ZZZ .............20 4. za otroke, ki jih je zavarovanec vzel k sebi in jih preživlja (vnuki, bratje, sestre in drugi k sebi vzeti otroci), pod pogoji, ki so določeni za otroke zavarovancev-delavcev — 4. tč. 1. odst. 29. čl. ZZZ............. . 20 5. za osebe na šolanju, strokovni izpopolnitvi ali podiplomskem študiju, ki so zaradi tega prekinile delovno razmerje, če ta čas dobivajo štipendijo in nimajo statusa rednega študenta — 5. tč. 1. odst. 29. čl. ZZZ ... 71 6. za osebe, ki jih pošlje organizacija pred sklenitvijo delovnega razmerja kot svoje štipendiste na praktično delo v drugo organizacijo, da se tam strokovno usposobijo ali izpopolnijo — 6. tč. 1. odst. 29. čl. ZZZ 51 7. za osebe, ki se udeležujejo mladinskih de- lovnih akcij ali organiziranih javnih del, če delajo na takih delih najmanj šest ur na dan — 7. tč. 1. odst. 29. čl. ZZZ............20 8. za osebe, ki se pri opravljanju dolžnosti po predpisih o varstvu pred požarom ali kot pripadniki gasilskih enot med strokovnim izobraževanjem ali izpopolnjevanjem poškodujejo ali zaradi te dejavnosti ali v zvezi s to dejavnostjo zbolijo — 8. tč. 1. odst. 29. čl. ZZZ..................................30 9. za osebe, ki kot pripadniki teritorialnih enot pri izvajanju nalog teritorialne enote ali kot pripadniki civilne zaščite zaradi te dejavnosti oziroma v zvezi z njo zbolijo — 9. tč. 1. odst. 29. čl. ZZZ.........................20 . 10. za osebe, ki so na predvojaškem pouku — taborjenju — 10. tč. 1. odst. 29. čl. ZZZ . . 20 11. za uživalce invalidnine po predpisih o invalidskem zavarovanju, ki niso na kakšni drugi podlagi po tem zakonu zavarovani za vse zavarovane primere; taki uživalci invalidnine so zavarovani samo za primer, če jim je potrebno zdravljenje v zvezi s poškodbo ali boleznijo, ki je povzročila telesno okvaro, zaradi katere imajo pravico do invalidnine — 11. tč. 1. odst. 29. čl. ZZZ.............69 2 Zavezanci za prispevek za osebe iz prejšnje točke so: 1. za osebe pod 1 in 4 — družbeno-politične skupnosti; 2. za osebe pod 2, 5 in 6 — organizacija, pri kateri so te osebe zaposlene oziroma ha praksi ali jih štipendira; 3. za osebe pođ 3 — šola; 4. za osebe pod 7 do 10 — organizator akcije; 5. za osebe pod 11 — sklad invalidskega in pokojninskega zavarovanja. 3 Kadar so osebe iz 1. točke tega sklepa zavarovane po 13. členu statuta oziroma so družinski člani le-teh, se za take osebe ne plačuje prispevek za zdravstveno varstvo po tem sklepu. 4 Ta sklep začne veljati dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. februarja 1971. St. 420-5/71 Kranj, dne 27. januarja 1971. Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Kranj Predsednik Janko Bajde 1. r. 109, Na podlagi drugega odstavka 49. člena zakona o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 26-147/70) in 45. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Kranj (Uradni list SPkS, št. 45-499/70) je sprejela skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Kranj na seji dne 27. januarja 1971 SKLEP o prispevku zavarovanih oseb k stroškom za nekatere oblike zdravstvenega varstva 1 K posameznim vrstam zdravstvenih storitev, določenih v £5. členu statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Kranj in s tem sklepom, prispevajo zavarovane osebe pri zdravstvenih zavodih na območju te skupnosti: 1. 10 din za vsak obisk zdravnika na bolnikovem domu na zahtevo zavarovane osebe' 2. 10 din za vsak prvi pregled v specialistični ambulanti; 3. 100 din za medicinsko intervencijo ob prekinitvi nosečnosti, ne glede na indikacijo razen v primeru, ko gre za spontano prekinitev; 4. 50 'Vo vseh stroškov pregledov in zdravljenja v prvih 5 dneh zaradi zastrupitve z alkoholom; 5. 50 "/o stroškov cepljenja, ki ni predpisano kot obvezno; 6. 4 din za vsako izdano zdravilo, ki se lahko predpiše v breme skupnosti zdravstvenega zavarovanja, razen za zdravila, za kafera je potrebna neposredna intervencija strokovnega zdravstvenega delavca ; ' 7. 25 °/o vseh stroškov za zobozdravstvene in zobo-tehnlčne storitve, izvžemši Za izdiranje zob; 8. 15 din za vsak prevoz z reševalnim avtomobilom ali kakim drugim vozilom. V primeru premeščanja zavarovane osebe iz enega zdravstvenega zavoda v drugi zdravstveni zavod, prispevka za prevoz zavarovana oseba ne plača; 9. k stroškom za protetična in ortotična sredstva, sanitarne pripomočke, očesne pripomočke, slušne pripomočke ter aparate za omogočanje glasnega govora: — 50 din za protezo, ortopedski aparat za zgornje oz. spodnje okončine, kovinsko sandalo, ortopedski korzet, invalidski voziček, usnjene rokavice, steznik, usnjeno kapo in lasulje; — 40 din za navadne čevlje k protezi ali za ortopedske čevlje do velikosti številke 35; — 70 din za enake čevlje številke nad 35; — 15 din za berglo ali bergli; ' — 20 din za vse vrste očesnih pripomočkov; — 50 din za slušni aparat ali aparat za omogočanje glasnega govora; — trojni znesek, ki je predpisan kot prispevek za zdravila, za vsa druga protetična in ortotična sredstva, ki se lahko predpisujejo zavarovani osebi na stroške skupnosti zdravstvenega zavarovanja; 10. 20 °/o za pomoč gorske reševalne službe. 2 Prispevka po te'm sklepu ne plačajo zavarovane osebe: — za storitve in pripomočke, ki spadajo po zakonu po,d obvezne oblike zdravstvenega varstva; — za storitve in pripomočke, ki so zavarovancu potrebni v zvezi z nesrečo pri delu ali poklicno boleznijo; — za stalni kateter, vrečico za vodo, pas z vrečico za blato, kolostom in endotrahialne kanile. Prispevka po 10. točki tega sklepa so oproščene zavarovane osebe tudi po dvojni ali večstranski amputaciji udov nad zapestjem ali nad gležnjem in osebe, ki imajo paraplegijo, triplegijo ali tetraplegijo. 3 Če znaša vrednost zdravila ali pripomočka manj kot pavšalni prispevek po prvi točki tega sklepa, plača zavarovana oseba samo dejansko ceno. Prispevek iz prve točke tega sklepa je dohodek zdravstvene organizacije, ki je storitev opravila oziroma dobavila zdravilo ali drug pripomoček. Za znesek prispevka zavarovane osebe se zmanjša cena storitve, zdravila ali pripomočka oziroma celotni znesek računa, ki bremeni sklad zdravstvenega zavarovanja te skupnosti. 4 Ta sklop začne'veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. februarja 1971. St. 02-7/71 Kranj, dne 27. januarja 1971. Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Kranj Predsednik Janko Bajde 1. r. 110. Na podlagi 97. člena zakona o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 26-147/70) in 133. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Kranj (Uradni list SRS, št. 45-499/70) je skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Kranj na svoji redni seji dne 27. januarja 1971 sprejela SKLEP o merilih za razvrščanje v osnove za plačevanje prispevka za zdravstveno zavarovanje oseb, ki opravljajo samostojno poklicno dejavnost 1 S tem sklepom se določajo osnove, od katerih se plačuje prispevek za zdravstveno zavarovanje oseb, ki opravljajo samostojno poklicno dejavnost, in sicer za: 1. osebe, ki opravljajo obrt ali obrti podobno dejavnost ali prevozniško dejavnost in so po veljavnih predpisih vpisane v ustrezni register, ter samostojne gostince, ki opravljajo po predpisih o zasebnem gostinstvu gostinsko dejavnost in so vpisane v usttezni register; 2. odvetnike, ki so vpisani v register pri odvetniški zbornici; ' • 3. umetnike, književnike, skladatelje ter prevajalce znanstvenih in književnih del, ki jim je po zakonitih predpisih priznana ta lastnost; 4. duhovnike — katoliške, evangelistične in staro-katoliške cerkve; 5. kolporterje tiska; 6. zdravnike in zobozdravnike, dentiste, zoboteh-nike, arhitekte; 7. druge osebe, ki opravljajo samostojno dejavnost in jo predpisi tako opredeljujejo. 2 1. Opebe, ki opravljajo obrt ali obrti podobno dejavnost ali prevozniško dejavnost in samostojni gostinci, se glede na letno davčno osnovo razvrstijo v naslednje zavarovalne osnove, od katerih plačujejo prispevek za zdravstveno zavarovanje: Znaša mesečna osnova Ce znaš? letna davčna za plačevanje prispevka osnova din za zdravstveno zavarovanje •din do 14.000 900 od 14.001 do 20.000 1.300 od 20.001 do 28.000 1.800 od 28.001 do 38.000 2.300 od 38.001 do 48.000 2.800 od 48.001 do 58.000 3.300 od 58.001 do 68.000 3.800 od 68.001 do 78.000 4.300 nad 78.000 5.000 Osebe, navedene v prvem odstavicu 2. točke, se razvrščajo v zavarovalne osnove, od katerih plačujejo prispevek za zdravstveno zavarovanje na podlagi pravnomočnih odločb o davčni osnovi za preteklo leto, ki jo' te osebe morajo predložiti skupnosti najpozneje do 30. junija tekočega leta. Ob prvi prijavi v zavarovanje, ki jo morajo predložiti osebe iz 2. točke prvega odstavka tega sklepa skupnosti v osmih dneh po vpisu v, ustrezni register se razvrstijo v osnovo 900 din. 3 1. Odvetniki se glede na letno osnovo osebnega dohodka od intelektualnih storitev razvrstijo v naslednje zavarovalne osnove, od katerih plačujejo prispevek za zdravstveno zavarovanje: Ce znaša letna osnova Znaša osnova osebnega dohodka od za plačevanje prispevkov Intelektualnih storitev za zdravstveno zavarovanje din . din do 38.000 2300 od 38.001 do 48.000 2800 od 48.001 do 58.000 3300 od 58.001 do 68.000 3800 od 68.001 do 78.000 4300 nad 78.000 5000 4 Umetnikom-književnikom, skladateljem ter prevajalcem znanstvenih in književnih del se določi pavšalna mesečna osnova, od katere plačujejo prispevek za zdravstveno zavarovanje v višini 1700 din. 5 Duhovniki katoliške, evangelistične in starokato-liške cerkve se razvrstijo v mesečno zavarovalno osnovo, od katere plačujejo prispevek za zdravstveno zavarovanje v višini 1100 din. 6 Kolporterjem tiska se določi mesečna pavšalna osnova, od katere plačujejo prispevek za zdravstveno zavarovanje 900 din. t 7 Zdravniki, zobozdravniki, dentisti, zobotehniki in arhitekti se glede na letno osnovo osebnega dohodka od opravljanja samostojne dejavnosti razvrstijo v zavarovalne osnove kot odvetniki (3. točka tega sklepa). ' 8 Drugim osebam, ki opravljajo ter jo predpisi opredeljujejo za samostojno poklicno dejavnost, se določi mesečna pavšalna osnova, od katere plačujejo prispevek za zdravstveno zavarovanje 1500 din. 9 Osnove za plačevanje prispevka za zdravstveno zavarovanje, ki so navedene v točkah 2 do 8 tega sklepa, so čiste osnove in se za predpis prispevka za zdravstveno zavarovanje uporabljajo stopnje, preračunane na čisti osebni dohodek. Osnove navedene v 4., 5., 6. in 8. točki tega sklepa veljajo do 30. junija 1972. Za naprej pa se vsako leto (od 1. julija do 30. junija) valorizirajo s količnikom, ki se uporablja za preračunavanje osebnih dohodkov na raven osebnih dohodkov za preteklo leto. Za razvrstitev zavarovancev iz 2., 3. in 7. točke tega sklepa v zavarovalne osnove se za čas od 1. januarja do 30. junija 1971 uporabijo davčne osnove za leto 1969, za čas od 1. julija 1971 do 30. junija 1972 pa davčne osnove za leto 1970. 10 Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. februarja 1971. St. 420-1/71 Kranj, dne 27. januarja 1971. Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Kranj Predsednik Janko Bajde 1. r. 111. Na podlagi 41. in 157. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Kranj (Uradni list SRS, št. 45/70) je skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Kranj na seji dne 27. januarja 1971 sprejela SKLEP o obsegu zdravstvenega varstva in osnovah za sklepanje pogodb o izvajanju zdravstvenega varstva v letu 1971 1 Na podlagi določb 41. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Kranj in 2. člena družbenega dogovora SRS o izhodiščih za izvajanje in financiranje zdravstvenega varstva v letu 1971, sklenjenega dne1 9. XII. 1970, bo skupnost zdravstvenega zavarovanja delavcev Kranj (dalje: SZZD) v letu 1971 zagotovila zavarovanim osebam zdravstveno varstvo v obsegu, kakor je bil dosežen v letu 1970, zvišanem za en odstotek .glede na predvideno zvišanje števila zavarovanih oseb. 2 Pri ugotavljanju izdatkov za zdravstveno varstvo so upoštevane določbe že omenjenega družbenega dogovora SRS in stališča oziroma sklepi sprejeti pc načelih družbenega dogovarjanja dne 14. I. 1971 med predstavniki občinskih skupščin, izvršilnega odbora SZZD, zdravstvenih zavodov, sindikalnih svetov in gospodarskih organizacij. Ta stališča so: a) osebni dohodki v zdravstvu zaposlenih delavcev se v stroških zdravstvenih zavodov vkalkulirajo v višini 95 % od postavk, navedenih v katalogu št. 2 za leto 1971, izdanega od sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije; b) sredstva za delo prek polnega delovnega časa v zdravstvenih zavodih (dežurstvo, nadomeščanje itd.) bodo upoštevana v višini do 10 »/o od zneska sredstev za osebne dohodke; c) sredstva za stažiste bodo zagotovljena samo za tiste stažiste, ki bodo po dovršenem stažiranju zaposleni v gorenjski zdravstveni službi; č) amortizacija v poslovnih otroških zdravstvenih zavodov bo upoštevana v do 30% večjem znesku glede na znesek amortizacije v letu 1970; d) presežek programa zdravstvenega varstva bo plačan po 80 % ceni za prvih 5 % preseženih storitev, nadaljne presežne storitve pa po nižji ceni, kakor bo dogovorjeno v pogodbah; e) materialni stroški bodo upoštevani v smislu določb družbenega dogovora, sklenjenega na podlagi zakona o zdravstvu. 3 Glede na določbe zadnjega odstavka 157. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev in 98. člena zakona o zdravstvu, je izvršilni odbor SZZ — delavcev pooblaščen določiti in sklepati o obsegu oziroma številu storitev ža posamezne vrste zdravstvene dejavnosti, pogojih, načinu in postopku za uveljavljanje zdravstvenega varstva, cenah storitvam ter o pogojih in načinu plačevanja zdravstvenih storitev. 4 Določbe tega sklepa veljajo v poslovnih odnosih med skupnostjo zdravstvenega zavarovanja delavcev Kranj in zdravstvenimi zavodi v letu 1971. St. 02-9/71 Kranj, dne 27. januarja 1971. Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Kranj Predsednik Janko Bajde 1. r. 112. Na podlagi 47 člena zakona o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 26-147/70) in 78. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Kranj (Uradni list SRS, št. 45-499/70) je sprejela skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Kranj na seji dne 27. januarja 1971 SKLEP o povračilu stroškov za prehrano in nastanitev zavarovane osebe med potjo in bivanjem v drugem kraju ter o povračilu za uporabo drugačnega vozila namesto reševalnega avtomobila ' 1 Povračilo stroškov nastanitve in prehrane med potovanjem in bivanjem v drugem kraju (dalje: dnevnica) se odmeri v pavšalnem znesku in sicer: — 40 din, če potovanje traja nad 16 ur, oziroma za vsakih 24 ur; — 20 din, če potovanje traja več kot 8 in manj kot 16 ur. Zavarovanim osebam, starim do 7 let, pripada polovica dnevnice iz prvega odstavka. 2 Na podlagi 43. člena pravilnika o uveljavljanju pravic iz zdravstvenega zavarovanja delavcev Kranj (Uradni list SRS, št. 45-500/70) imajo zavarovane osebe pravico do povračila stroškov za prevoz z drugimi prevoznimi sredstvi, če prevoz ni mogoč z reševalnim avtomobilom oziroma drugim javnim prevoznim sredstvom. Povračilo znaša 0,80 din za prevoženi kilometer in se izplača zavarovani osebi oziroma prevozniku na podlagi zdravniškega potrdila. 3 Ta sklep velja in se uporablja od 1. februarja 1971 dalje. St. 02-10/71 Kranj, dne 27 januarja 1971. Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Kranj Predsednik Janko Bajde 1. r. 113. Na podlagi 47. člena zakona o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 26-147/70) in 81. člena statuta skupnosti zdravstvenega aavarovanja delavcev Kranj (Uradni list SRS, št. 45-499/70) je sprejela skup-čina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Kranj na seji 27. januarja 1971 SKLEP o zneskih pogrebnin za zavarovane osebe * • . ' ' 1 Ob smrti osebe, zavarovane pri skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Kranj ima vsakdo, ki oskrbi njen pogreb, pravico do pogrebnine. , 2 Znesek pogrebnine se izplača v pavšalnem znesku in znaša: — za umrlo odraslo osebo............... 800 din — za umrlega otroka do 15 let starosti . 500 din 3 Ta sklep velja in se uporablja od 1. februarja 1971 dalje. St. 02-8/71 Kranj, dne 27. januarja 1971. Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Kranj Predsednik Janko Bajde 1. r. 114. Na podlagi 68. in 105. člena zakona o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 26-147/70) ter 155. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Kranj (Uradni list SRS, št. 45-499/70) je sprejela skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Kranj na svoji seji dne 27. januarja 1971 PRAVILNIK o ugotavljanju osnov ter o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zdravstveno zavarovanje 1. TEMELJNE DOLOČBE 1. člen Ta pravilnik ureja način ugotavljanja osnov ter obračunavanja in plačevanja prispevkov za zdravstveno zavarovanje delavcev in drugih oseb, ki so zavarovane pri skupnosti po zakonu o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva (v nadaljnem besedilu: zakon) ter oseb, ki jim zakon zagotavlja zdravstveno varstvo. 2 3 2. člen Zavezanci za prispevke za zdravstveno zavarovanje so: zavarovanci-delavci, ki dobivajo osebni dohodek iz delovnega razmerja; osebe katerih prejemki so izenačeni z osebnim dohodkom iz delovnega razmerja (2. in 3. točka 13. člena statuta); osebe, ki morajo po zakonu zase same plačevati prispevke, in drugi v zakonu določeni zavezanci. Zavezanci za prispevek za zdravstveno zavarovanje za nesrečo pri delu in obolenje za poklicno boleznijo so državni organi, delovne in druge organizacije ter zasebni delodajalci — za zavarovance, ki so pri njih zaposleni; osebe, ki morajo po zakonu zase same plačevati prispevke, in drugi v zakonu določeni zavezanci. 3. člen Zavezanci za obračunavanje in plačevanje prispevkov za zdravstveno zavarovanje oziroma zdravstveno varstvo po 66., 82. in 83. členu zakona (v nadaljnem besedilu: savezanci) so: družbeno-politične skupnosti, državni organi, delovne in druge organizacije, zasebni delodajalci ter osebe, ki morajo same plačevati prispevek. 4. člen Zavezanci za prispevke plačujejo te prispevke: 1. prispevek za zdravstveno zavarovanje (66. in 97. člen zakona), 2. prispevek za zdravstveno zavarovanje za nesrečo pri delu in za obolenje za poklicno boleznijo (69. člen zakona) — za osebe iz 1., 2., 3., 6. in 7. točke prvega odstavka 14. člena ter 15., 17. in 18. člena zakona, 3. poseben prispevek za zdravstveno zavarovanje (71. člen zakona), 4. prispevek za zdravstveno varstvo oseb iz 29. člena zakona (82. člen zakona), 5. prispevek za zdravstveno varstvo v primeru nesreče pri delu in obolenja za poklicno boleznijo za osebe iz 30. člena zakona (83. člen zakona). 5. člen Prispevek iz 1. točke 4. člena tega pravilnika plačujejo: 1. organizacije za delavce, ki so pri njih zaposleni — lž odtegnjenega dela osebnega dohodka delavcev ali prejemka, ki ima značaj osebnega dohodka, 2'. zasebni delodajalci za zavarovance, ki so pri njih zaposleni — iz svojih sredstev, 3. družbeno-politične in druge skupnosti ter organizacije, ki morajo po zakonitih predpisih ali sporazumu plačevati oziroma prispevati prispevek za zavarovanje za posamezne kategorije zavarovancev ali oseb iz 44. člena zakona — iz svojih sredstev, 4. osebe, ki morajo po zakonu ali statutu skupnosti zase same plačevati prispevek — iz svojih sredstev. 5. drugi zavezanci, ki jih določajo zakoniti predpisi — iz sredstev, določenih v teh predpisih. 6. člen Prispevek iz druge točke 4. člena tega pravilnika plačujejo: 1. organizacije — iz dohodka; 2. zasebni delodajalci — iz svojih sredstev; 3. osebe, ki morajo po zakonu ali statutu skupnosti zase same plačevati prispevek — iz svojih sredstev. 7., člen Prispevek iz 3. točke 4. člena tega pravilnika plačujejo: 1. delovne in druge organizacije — za delavce, ki so pri njih zaposleni — iz svojega dohodka, 2. zasebni delodajalci — za delavce, ki so pri njih zaposleni — iz svojih sredstev, 3. osebe — ki opravljajo samostojno' poklicno dejavnost — iz svojih sredstev, 4. zavarovanci iz 15. člena zakona iz svojih sredstev, 5. invalidsko-pokojninski sklad — za uživalce pokojnin, oskrbnin in invalidnin — iz sredstev sklada, 6. drugi zavezanci — iz svojih sredstev. 8. člen Prispevek iz 4. točke 4. člena tega pravilnika plačujejo: 1. družbeno-politične skupnosti za osebe iz 1. in 4. točke prvega odstavka 29. člena zakona — iz proračunskih sredstev, 2. organizacije za osebe iz 2., 3., 5. in 6. točke prvega odstavka 29. člena zakona — v breme dohodka, 3. organizator akcije za osebe iz 7. do 10. točke prvega odstavka 29. člena zakona — iz svojih sredstev, 4. skupnost invalidskega in pokojninskega zavarovanja za osebe iz 11. točke,prvega odstavka 29. člena zakona — iz sredstev sklada. 9. člen Prispevek iz 5. točke 4. člena tega pravilnika plačujejo: 1. zavodi za zaposlovanje delavcev za osebe iz 1. točke 30. člena zakona — iz sredstev skladov skupnosti za zaposlovanje, 2. organizacije z^ osebe iz 2. točke 30. člena zakona — v breme dohodka, 3. organizator akcije za osebe iz 3. do 6. točke 30. člena zakona — iz svojih sredstev. 10. člen Za zavarovance — tuje državljane iz 3. odstavka 1. člena zakona se uporabljajo določbe iz prejšnjih členov tega pravilnika. Tuji državljani zaposleni na podlagi mednarodnih pogodb pri tujih organizacijah v Jugoslaviji, ki uživajo diplomatsko imuniteto in tujci, ki prejemajo osebni dohodek neposredno iz tujine, plačujejo prispevek sami. Osebe iz prejšnjega odstavka ne plačujejo prispevka po 2. točki 4. člena pravilnika. Za osebe, ki so zavarovane po zakonu o zdravstvenem varstvu tujcev v Jugoslaviji (Uradni list SFRJ, št. 23-347/67), se uporabljajo določila navedenega zakona. II. OSNOVE ZA OBRAČUNAVANJE IN PLAČEVANJE PRISPEVKOV 11. člen 1. Osnova za obračunavanje in plačevanje prispevkov pri zavarovancih, ki prejemajo osebni dohodek iz delovnega razmerja pri delovnih in drugih organizacijah je njihov celoten kosmati osebni dohodek, ki so ga dobili za delovne uspehe, dosežene z delom na svojem delovnem mestu, po osnovah in merilih, ki jih je zavezanec določil v splošnem aktu o delitvi osebnih dohodkov delavcev. 2. Kadar se osebni dohodek ugotavlja skupaj s potnimi in drugimi stroški in se uporabljajo skupna merila za isto osnovo (provizija trgovskih potnikov in zavarovalnih agentov in podobno), se upošteva kot osebni dohodek, ki je podlaga za obračun prispevkov, le tisti del tako ugotovljenega osebnega zneska, ki ostane po odbitku potnih in drugih stroškov po določbah splošnega akta delovne organizacije. Ce tako izračunani ostanek celotnega zneska skupaj z osebnim dohodkom, ki ga delavec doseže po drugih osnovah iz splošnega akta delovne organizacije, presega najvišji osebni dohodek v delovni enoti delovne organizacije se vzame za obračunavanje in plačevanje prispevka za zdravstveno zavarovanje znesek, ki je enak najvišjemu osebnemu dohodku v delovni enoti. 3. V osebni dohodek za obračunavanje in plačevanje prispevka za zdravstveno zavarovanje se všteva tudi dodatek za borce, ki ga po posebnih predpisih dobivajo osebe v delovnem razmerju. 4. Osnova za obračunavanje in plačevanje prispevkov za člane predstavniških teles in drugih organov s stalno funkcijo ter za izvoljene osebe v družbenih, zadružnih in samoupravnih organizacijah, zbornicah, združenjih in podobno, če jim je to edini ali glavni poklic in če prejemajo za to delo stalno mesečno povračilo, je stalno mesečno povračilo, ki ga prejemajo za to delo. 5. Osnova za obračunavanje in plačevanje prispevkov za člane obrtnih in ribiških zadrug je delež (dohodek), ki ga dobijo za delo v zadrugi. 6. Osnova za obračunavanje in plačevanje prispevkov za vse osebe, prijavljene pri zavodu za zaposlovanje, je poprečni osebni dohodek, ki je osnova za odmero denarnega nadomestila za območje zavoda tistim zavarovancem, ki prejemajo' denarno nadomestilo med začasno brezposelnostjo. Način obračunavanja In plačevanja prispevkov določita sporazumno pristojni zavod za zaposlovanje in skupnost,- 7. Ea upokojence in uživalce pravic iz invalidskega in pokojninskega zavarovanja je osnova za obračunavanje prispevka izplačana pokojnina, oskrbnina oziroma invalidnina. / 8. Za osebe, ki opravljajo samostojno poklicno dejavnost (17, in 18. člen zakona), je osnova za obračunavanje jn plačevanje prispevka za zdravstveno zavarovanje določena s sklepom skupnosti. 9. Ce določi skupščina skupnosti za zdravstveno zavarovanje za zavarovance posameznih kategorij s svojim sklepom stalne zneske prispevkov, se plačujejo za njihovo zdravstveno zavarovanje ti zneski. 12‘. člen Osnova za obračun prispevkov za delavce, zaposlene pri zasebnih delodajalcih, je čisti osebni dohodek iz delovnega razmerja, kj pa ne sme biti manjši od prijavljenega osebnega dohodka oziroma od osebnega dohodka, ki ga je za enako ali podobno delo ugotovil oziroma določil pristojni organ občinske skupščine po zakonu o delovnih razmerjih delavcev, ki delajo pri zasebnih delodajalcih. Ce je tako ugotovljeni osebni dohodek manjši od minimalnega osebnega dohodka, je osnova za obračun prispevka predpisani minimalni osebni dohodek. Ce je dogovorjeno plačilo v denarju in v naravi, ne sme biti del osebnega dohodka, ki se izplačuje v denarju, manjši od minimalnega osebnega dohodka. 13. člen Za jugoslovanske državljane - delavce, osebe na strokovnem izpopolnjevanju, v uku ali na praksi v tujini sta osnova in način obračunavanja prispevkov določena s sklepom skupnosti. Strokovna izobrazba in kvalifikacija oseb iz prvega odstavka se presojata po predpisih, ki veljajo v SR Sloveniji. 14. člen Ce se osebni dohodki in drugi prejemki izjemoma obračunavajo in izplačujejo v čistih zneskih, se'prispe-vek za zdravstveno zavarovanje obračunava in plačuje po stopnjah, preračunanih na čisti osebni dohodek oziroma prejemek. Stopnja se preračunava po tej-le formuli: Stopnja prispevka za zdravstveno zavarovanje Stopnja prispevka za na čisti osebni dohodek zdravstveno zavarovanje oziroma prejemek X 100 100 — (seštevek stopenj prispevka iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja + seštevek stopenj prispevka za izobraževanje + stopnja prispevka za zdravstveno zavarovanje + stopnja osnovnega prispevka za invalidsko in pokojninsko zavarovanje + stopnja prispevka za neposredno otroško varstvo 4- stopnja prispevka za otroški dodatek + stopnja prispevka za zaposlovanje) Po formuli iz prvega odstavka tega člena se obračunava prispevek za zdravstveno zavarovanje tudi tedaj, kadar osebni dohodek ne vsebuje vseh prispevkov iz osebnega dohodka ali se ti plačujejo po nižji stopnji. Po stopnji, izračunani na način v prvem in drugem odstavku tega člena se obračunavajo prispevki za zdravstveno zavarovanje tudi od pavšalnih osnov, če ni v zakonu oziroma v sklepu skupnosti drugače določeno 15. člen Posebni prispevek za zdravstveno zavarovanje se obračunava od osnov, od katerih se obračunava prispevek za zdravstveno zavarovanje. III. OBRAČUNAVANJE PRISPEVKOV ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE ZA ZAVAROVANCE DRUGIH KATEGORIJ 16. člen 1. Za gospodinjske pomočnice se prispevek obračunava ih plačuje po določenih stopnjah od dogovorjenega osebnega dohodka iz 12. člena pravilnika, če ni skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev določila zanje stalne osnove. 2. Jugoslovanski ali tuji državljani, ki dobivajo pokojnino ali invalidnino od tujega nosilca zavarovanja, plačujejo prispevek za zdravstveno zavarovanje po stopnji ali v pavšalnem znesku, ki ga določi skupnost. 3. Za osebe na prostovoljni praksi, učence v gospodarstvu in učence poklicnih šol (6. in 7. točka prvega odstavka 14. člena zakona) ter za družinske člane, ki jih morajo posebej zavarovati jugoslovanski držav- ljani zaposleni v tujini (3. in 4. odstavek 15. člena zakona), se plačuje prispevek za zdravstveno zavarovanje v višini, ki ga skupnost določi s sklepom. 4. osnova za obračunavanje in plačevanje prispevka za zdravstveno zavarovanje za neplačane izostanke z dela je osebni dohodek, ki ga je delavec prejel za prejšnji mesec. 5. Za osebe iz 29. in 30. člena zakona, se plačujejo ' prispevki v pavšalnih zneskih, ki jih določi skupnost 17. člen Iz osebnega dohodka delavcev in upokojencev v delovnem razmerju pri enem ali več zavezancih, vendar skupaj manj kot polovico delovnega časa, se plačuje prispevek za nesrečo pri delu in obolenje za poklicno boleznijo po sklepu skupnosti. IV. ROKI, KRAJ IN NAČIN PLAČEVANJA PRISPEVKOV 18. člen 1. Vsi prispevki, ki jih obravnava ta pravilnik, se vplačujejo pri službi družbenega knjigovodstva na žiro račun ali pri blagajni skupnosti. 2. Ce je jugoslovanska delovna organizacija zaposlila pri delu v tujini delavce iz druge jugoslovanske delovne organizacije, je zavezanec za plačevanje prispevka še nadalje delovna organizacija, katere delavci so pritegnjeni k takemu delu. .19. člen Prispevek zapade v plačilo: 1. za zavarovance, za katere organizacije obračunavajo prispevek po 74. členu zakona — na dan, ko se dvignejo sredstva za osebne dohodke;^ 2. za sklad invalidskega in pokojninskega zavarovanja s prvim dnem izplačila pokojnine, oskrbnine oziroma invalidnine; 3. za druge zavezance — zadnji dan v mesecu za nazaj. 20. člen Izplačevalci osebnega dohodka, iz katerega se obračunava in plačuje prispevek za zdravstveno zavarovanje delavcev ter zavarovanci — osebe, ki opravljajo samostojno poklicno dejavnost (17. člen zakona), ki ne obračunavajo, ne vplačajp ali ne vplačajo pravočasno prispevka za zdravstveno zavarovanje, morajo poleg prispevka plačati še kazenske obresti po stopnji 0,1 V« na dan od zneska nevplačanega ali nepravočasno vplačanega prispevka.. 21. člen Zavezancu, ki ne vplača v predpisanem roku zapadlih prispevkov ali ne vplača vseh prispevkov, izda skupnost plačilni nalog, da mora v osmih dneh od vročitve plačati zapadle prispevke s kazenskimi obrestmi. Ce je v osmih dneh vložen ugovor, skupnost ne more izdati novega naloga, temveč lahko uveljavlja svojo terjatev samo s tožbo pri pristojnem sodišču. Plačilni nalog zoper katerega zavezanec ni pravočasno ugovarjal postane izvršljiv.1 22. člen Na zahtevo skupnosti mora služba družbenega knjigovodstva oziroma banka na podlagi izvršljivega plačilnega naloga skupnosti ali sodišča oziroma na podlagi izvršljive odločbe sodišča izterjati neplačane pris- pevke, tako da prenese znesek z računa zavezanca na račun skupnosti. Če prispevkov ni mogoče izterjati na način iz prejšnjega odstavka, jih mora na zahtevo skupnosti izterjati občinski organ davčne službe po postopkp, ki ga določajo predpisi o prisilni izterjavi prispevkov in davkov občanov, oziroma sodišče po pravilih izvršilnega postopka. 23. člen Za delavce, ki delajo v tujini v delovnem razmerju z jugoslovanskimi delovnimi organizacijami, morajo lete plačevati prispevke v valuti, v kateri izplačujejo osebne dohodke; če dobivajo devizna sredstva po posebnih predpisih iz republiške kvote za plačevanje v neblagovnem prometu s tujino, plačujejo prispevke v dinarjih. Jugoslovanski državljani, ki so stopili v tujini v delovno razmerje (15. člen zakona) in so zavarovani po zakonu o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva, plačujejo prispevek za zdravstveno zavarovanje v valuti, v kateri prejemajo osebni dohodek. Prispevek za zdravstveno zavarovanje družinskih članov, ki živijo v Jugoslaviji in jim ni zagotovljeno zdravstveno varstvo od tujega nosilca zavarovanja, plačujejo zavezanci v valuti, v kateri prejemajo osebni dohodek, ali v dinarjih. Prispevek za jugoslovanske državljane, ki so zaposleni pri gospodinjstvih jugoslovanskih državljanov v tujini, plačujejo zavezanci v valuti, v kateri prejemajo sami osebni dohodek. Prispevki iz tega člena se vplačujejo na žiro račun sklada skupnosti, pri kateri je zavarovana oseba prijavljena v zavarovanje. 24. člen Zavezanec mora prispevke vplačevati ločeno za: — zdravstveno zavarovanje delavcev, — zdravstveno zavarovanje delavcev za nesrečo pri delu jn obolenje za poklicno boleznijo, — zdravstveno zavarovanje in nesrečo pri delu za učence v gospodarstvu in učence poklicnih šol, — zdravstveno zavarovanje oseb po 29. členu zakona, — zdravstveno zavarovanje oseb po 30. členu zakona, — zdravstveno zavarovanje oseb zaposlenih v tujini, — posebni prispevek, — kazenske obresti in stroški. Zavezanec lahko nakaže vse prispevke za zdravstveno zavarovanje in nesrečo pri delu ter obolenje za poklicno boleznijo z enim virmanskim nalogom ali položnico, vendar mora specificirati po vrstah prispevkov. Na prenosnem nalogu ali položnici mora biti označena doba, na katero se nanaša vplačilo prispevka, osnova, stopnja in znesek prispevka. Ce zavezanec za vplačilo prispevka ne izpolni naloga — položnice po določilih tega člena, mu služba družbenega knjigovodstva ali pošta zavrne vplačilo po 38. in 60. členu zakona o službi družbenega knjigovodstva. 25. člen Zavezanec lahko refundira preveč ali napačno vplačane- prispevke samo ob pismenem soglasju skupnosti če ni s predpisi drugače določeno. V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 26. člen 1. Prispevki za zdravstveno zavarovanje po tem pravilniku se bodo obračunavali in plačevali od 1. februarja 1971 dalje. 2. izjemoma morajo zavezanci prispevka svoje prispevke plačevati po predpisih in stopnjah za financiranje zdravstvenega zavarovanja delavcev, ki veljajo na dan 31. decembra 1970, od zneskov osebnih dohodkov, izplačanih do 31. januarja 1971. Vplačila izvršijo zavezanci prispevka v korist pristojne skupnosti zdravstvenega zavarovanja. Št. 02-6/71 Kranj, dne 27. januarja 1971. Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Kranj Predsednik Janko Bajde 1. r. 115. Na podlagi 47. člena zakona o zdravstvenem zavarovanju in obveznih oblikah zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 26/70) in 43. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev ' Kranj (Uradni list SRS, št. 45/70) je skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Kranj na seji dne 27. januarja 1971 sprejela PRAVILNIK o predpisovanju, izdajanju in zaračunavanju zdravil, ki se predpisujejo zavarovanim osebam 1. člen Kadar gredo stroški za zdravstveno varstvo na račun sklada skupnosti zdravstvenega zavarovanja, se predpisujejo, izdajajo in zaračunavajo zdravila zavarovanim, osebam tako, kot določa ta pravilnik. 2. člen Zdravila se predpisujejo na obrazcu recepta za zavarovane osebe, v katerega se vpisujejo tile podatki: 1. skupnost zdravstvenega zavarovanja, ki je plačnik izdanega zdravila; 2. oblika zdravstvenega varstva (obvezno, dodatno, nezgodno); 3. registrska številka; 4. naziv države, če je zavarovan po konvenciji; 5. priimek in ime zavarovanca; 6. ime družinskega člana; starost bolnika v letih, do dveh let v mesecih; 7. naslov bolnika; 8. vrsta zavarovanca; 9. obkroži se ustrezna označba zavarovanja (O, D, N). Podatki iz prvega odstavka tega člena se vpisujejo v ustrezne rubrike obrazca recepta iz zdravstvene izkaznice zavarovane osebe ozir. iz njenega vložka. 3. člen Zdravnik, ki predpiše zdravilo, mora recept podpisati in pritisniti pod podpisom pečat s svojim imenom. Izročanje podpisanih blanco receptnih obrazcev drugemu zdravniku ni dovoljeno; za posledice, ki iz tega nastanejo, odgovarjata po splošnih predpisih oba prizadeta zdravnika. 4. člen Na receptu mora biti tudi pečat zdravstvenega zavoda. S pečati in obrazci za recepte oskrbuje zdravnike zdravstveni zavod, v katerem delajo, pooblaščene zdravnike pa pristojna služba skupnosti zdravstvenega zavarovanja. 5. člen Recept mora biti napisan čitljivo. Imena zdravil se smejo skrajševati samo toliko, da se s tem tarmacevta ne more spraviti v zmoto. Na posameznem receptu sme biti predpisano zdravilo samo za eno osebo. Za sestavni del zdravila se šteje tudi pofnožni material, ki je namenjen za uporabo predpisanega zdravila (.npr. kapalka, steklena paličica, redestilirana voda za raztopine in drugo). Na hrbtni strani recepta se ne smejo predpisovati zdravila. 6. člen Zdravnik je dolžan vsako predpisano zdravilo vpisati v zdravstveni karton zavarovane osebe ip pri tem navesti skrajšano ime, količino in moč zdravila ter navodilo, dano za uporabo. 7. člen Na obrazcu recepta iz 2. člena tega pravilnika ni mogoče predpisovati zavarovanim osebam: 1. zdravil, za katera v smislu zakona o prometu zdravil (Ur. 1. SFRJ 15/66) ni dano dovoljenje, da smejo biti v prometu v Jugoslaviji (neregistrirana zdravila); izvzemši tista neregistrirana zdravila, ki jih dobijo bolniki ambulantno kot nadaljevanje hospital-nega zdravljenja, vendar samo na podlagi utemeljenega mnenja predstojnika ustrezne klinike ali ustreznega oddelka zdravstvenega zavoda, ki se ukvarja z znanstveno-raziskovalnim delom, če zdravljenje z registriranimi zdravili ni bilo uspešno; 2. zdravil, za katera je dano dovoljenje, da smejo biti v prometu, vendar samo za uporabo y ustreznih zavodih; 3. zdravil, katera se lahko uporabljajo samo pod stalnim nadzorstvom zdravnika v stacionarnih zdravstvenih zavodih (Bykomycin, Kanamycin ipd,); 4. kemičnih sredstev, ki se uporabljajo za diagnoze (kontrastna sredstva ipd.); 5. zdravil in zdravilnih sredstev, ki se uporabljajo ali dajejo neposredno pri nujni zdravniški pomoči izven bolnišnice; 6. material, ki se uporablja v zdravstvenem zavodu za obvezovanje ran ali za trdo obvezo; izjemoma pa se sme predpisovati obvezilni material zavarovanim osebam na recepte v primerih, nadaljevanega kirurgič-nega zdravljenja na domu, če bolnik ne more sapi k zdravniku in če gre za večjo porabo obvezilnega materiala (postoperativna zdravljenja, razpadajoči karcinomi, tistulacije, anus prasternaturaiis decubitus itd.); v teh primerih je treba pripisati diagnozo: 7. zdravil in zdravilnih sredstev, ki se uporabljajo v zdravstvenih zavodih s specialnimi napravami (inhalatorji, aerosol aparati ipd.); 8. cepiv, serumov in drugih zdravil, prf katerih je nujna zdravnikova kontrola in zanje potrebna neposredna intervencija zdravstvenega delavca; 9. zdravil, ki jih dobivajo zavarovane osebe tisti čas, ko se zdravijo v stacionarnem zdravstvenem zavodu. 8. člen Zdravila, ki so našteta v 2. do 9. točki 7. člena tega pravilnika, preskrbuje zdravstveni zavod razen v 6. točki 7. člena navedene izjeme. Kadar gre za nujen primer, pa zdravstveni zavod ne more preskrbeti zdravila iz 8. točke 7. člena tega pravilnika, ga predpiše zdravnik na posebnem obraze? zdravstvenega zavoda. Na takem obrazcu mora biti označeno, da je zdravilo nujno, kar je prejemniku zagotovilo, da ga dobi, poleg tega pa mora biti na njem napisano, da naroča zdravilo zdravstveni zavod in z zdravnikovim podpisom potrjeno, da ga bo plačal zdravstveni zavod in da ga ni treba prejemniku zaračunati. Vzajemne obveznosti, ki izvirajo iz izvajanja določb tega člena, posebno pa tiste, ki so v zvezi z olajšavami zavarovanim osebam za uporabo zdravil, uredijo natančneje skupnost zdravstvenega zavarovanja in zdravstveni zavodi z medsebojnimi pogodbami. 9. člen Na posamezen recept se sme predpisati tolikšna količina zdravila, da glede na bolnikovo stanje in naravo obolenja zadošča do naslednjega napovedanega zdravniškega pregleda Ta količina: 1. pri akutnih obolenjih ali stanjih praviloma ne sme presegati količine, ki zadošča za 10 dni; 2. pri kroničnih obolenjih ali stanjih, ko gre za stalno uporabo posameznega zdravila, ne sme presegati količine, ki zadošča za en mesec, največ pa za dva meseca (diabetes, tbc, kronični kardiopati, kronične hepatopatije, kronična vnetna revmatična obolenja, krvna obolenja, nevropsihiatrična obolenja, preventivno jemanje penicilina pri streptokoknih infektih, trajna terapija z urikozuričnimi sredstvi ipd.). Ce predpiše zdravnik večjo količino zdravila od količine, ki zadošča za 10 dni, mora zapisati v zdravstveni karton zavarovane osebe na kratko, zakaj je predpisal tolikšno količino zdravila. Navodilo za uporabo zdravila mora biti popolno (npr.: »S krat 2 tableti na dan« ipd.). Skupna količina predpisanega zdravila mora biti enaka količini po navodilu in napisana v njegovih enotah. V izjemnih primerih, kadar je količina potrebnega zdravila približno enaka njegovi količini v izvirnem ovitku, sme predpisati toliko zdravila, kolikor ga vsebuje izvirni ovitek (npr. če je po navodilu za uporabo zdravila potrebno 18 tablet, izvirni ovitek pa vsebuje 20 tablet; ali če je potrebno 150 gr razfopine, izvirni ovitek pa vsebuje 180 gr ipd.). '10. člen* Zdravila na recepte zdravstvenega zavarovanja in na račun skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Kranj smejo predpisovati le od skupščine ali njenega organa pooblaščeni zdravniki. Ostali zdravniki pa le, če so dolžni ali zaprošeni posredovati prvo pomoč. Določbe prejšnjega odstavka ne veljajo, če zavarovana oseba v nujnem primeru uveljavlja pravico do zdravila pri zdravnikih izven območja, oziroma če stalno prebiva na območju izven skupnosti. Pri predpisovanju zdravil zavarovanim osebam morajo zdravniki: 1. predpisovati zdravila le s svojega delovnega področja; 2. predpisovati, kadar gre za enakovredna zdravila, cenejše zdravilo; 3. pri predpisovanju antibiotikov označiti diagnozo bolezni ali v posebnih primerih šifro (090-099); 4. pripisati tudi diagnozo pri dietnih preparatih, ki se v smislu zakona štejejo kot zdravila. Pn predpisovanju zdravil zavarovanim osebam smejo zdravniki: 1. predpisati zdravilo s toksikomanogenim učinkom le, če je njegova uporaba medicinsko upravičena in nujna; 2. predpisati na receptu eno samo zdravilo, ki vsebuje eno samo sredstvo z narkotičnim učinkom. Zdravnik ne sme predpisovati sebi in članom svoje družine zdravil s toksikomanogeniih učinkom, razen v primerih prve pomoči. Farmacevt naj v nasprotnem primeru odkloni izdajo zdravila in smatra tak recept kot nepravilen. 11. člen Farmacevt ne sme izdati zdravilo na receptu, ki ni pravilno izpolnjen, in sicer: 1. če vsebinsko ni jasen; 2. če je navodilo o uporabi zdravila nepopolno; 3. če manjkajo potrebne pžnake; 4. če so predpisane sestavine inkompatibilne; 5. če je pri zdravilu močnega učinka prekoračena dovoljena doza, ali, če ta doza mi izpisana tudi z besedo oz. ni postavljen klicaj in pripisan podpis zdravnika. Farmacevt ne sme izdati zdravila s toksikomanogenim učinkom: 1. na popravljen recept ali na recept, čigar enkratna dovoljena količina je prekoračena; 2. če je preteklo več kot 5 dni od dneva, ko je bilo tovrstno zdravilo predpisano. 12. člen Lekarna obvezno zadrži zaradi evidence recepte, predpisane na obrazcu zdravstvenega zavarovanja, čeprav je njegova vrednost izpod zneska zavarovančevega obveznega prispevka. 13. člen Ob izdaji zdravila, predpisanega na obrazcu recepta iz 12. člena tega pravilnika, zaračuna lekarna za vsako izdano zdravilo znesek, ki je določen v sklepu skupščine skupnosti zdravstvenega zavarovanja, ki ga morajo plačevati zavarovane osebe k stroškom za izdana zdravila. Zaračunane zneske iz 1. odstavka tega člena obračunavajo lekarne oz. zdravstveni zavodi s skupnostjo zdravstvenega zavarovanja tako, kot je to določeno v medsebojnih pogodbah. 14. člen Prispevek zavarovanih oseb k stroškom za zdravila je določen s posebnim sklepom skupščine. 15. člen Ta pravilnik velja od dneva objave v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. februarja 1971. St. 02-3/71 Kranj, dne 27. januarja 1971. Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Kranj Predsednik Janko Bajde 1. r. 116. , Na podlagi 47. člena zakona o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 26/70) in 43. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Kranj (Uradni list SRS, št. 45/70) je skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Kranj na seji dne 27. januarja 1971 sprejela P R A V I L N IK o vrstah, indikacijah, standardih za material in o rokih trajanja za protetična in ortotična sredstva ter sanitarne priprave 1. člen Ta pravilnik določa vrste, indikacije, standarde in roke trajanja za protetična in ortotična sredstva ter druge pripomočke in priprave (v nadaljnem besedilu: »■pripomočki«), ki jih dobivajo zavarovane osebe. ■2. člen 1) Pripomočke iz tega pravilnika predpisuje zdravnik ustrezne specialnosti — ortoped, kirurg, nevrokirurg, ginekolog ter zdravnik specialist za fizikalno medicino in rehabilitacijo. V primeru ponovnega predpisa, to je po preteku roka trajanja, ko ne gre za spremembo statusa, lahko pripomoček predpiše tudi zdravnik splošne prakse, 2) Zdravnikov predpis za pripomoček mora vsebovati medicinske in tehnične elemente, ki so potrebni za njegovo izdelavo. 3) Pripomoček, ki se izdela po meri, se sme izročiti zavarovani osebi šele, ko se s strokovno kontrolo ugotovi, da je dobre kakovosti in da je uporaben v svoj namen. 3. člen 1) Protetična sredstva (proteze) so namenjene za funkcionalno in estetsko nadomestitev izgubljenih delov okončin. 2) Ustrezajočo protezo dobi zavarovana oseba, če ji manjka vsa zgornja ali spodnja okončina ali njen del. 3) Skupaj s protezo za zgornjo okončino dobi zavarovana oseba funkcionalno kljuko in umetno roko. Poleg umetne roke na protezi dobi nepodložene usnjene rokavice za obe roki ali estetsko rokavico za protezo. 4) Skupaj s protezo za zgornjo ali spodnjo okončino dobi zavarovana oseba na vleko za krn. 4. člen Ortotična sredstva (ortopedski aparati in steznik) dobi zavarovana oseba, ki jih potrebuje, da se preprečijo ali korigirajo deformacije, kontrolirajo nehoteni gibi in doseže stabilizacija ali razbremenitev okdnčin ali hrbtenice. 5. člen Elektronsko protetično in ortotično sredstvo dobi zavarovana oseba le izjemoma, če ji ga odobri izvršilni odbor skupščine skupnosti zdravstvenega zavarovanja po predhodno pribavljenem in utemeljenem mnenju strokovnega kolegija Ortopedske klinike v Ljubljani in če se z njim omogoči polna zaposlitev. 6. člen (1) Ortopedsko obutev dobi zavarovana oseba, če ji je potrebna zato: 1) ker ima več kot 2,5 cm krajšo spodnjo okončino, ne glede na to, ali je prikrajšava relativna ali absolutna (navidezna ali pa dejanska); 2) ker ima zaradi izpaha ali preloma, ali zaradi večjih kostnih izrastkov močno deformiran gleženj ali stopalo — izvzemši deformacijo nožnih palcev (halux valgusy) in če se mora obutev izdelati po mavčevem odlitku; * 3) ker ima močneje dvignjeno stopalo (pes excava-tus); 4) ker ima petno stopalo (pes calcaneus); 5) ker ima konjsko stopalo (pes equinus); 6) ker ima navznoter obrnjeno stopalo tipa pas equinovarus ali pes varus adductus, ali pes calcaneo-valgus; 7) ker ima izrazite trofične spremembe z ulceraci-jami na stopalih; 8) ker ima paralitično ali skoraj paralitično stopalo (močna pareza); 9) ker ima močno deformirane prste stopal tako, da posamezni prsti jahajo na drugih prstih; 10) ker boleha za elafantiazo; 11) ker ji manjkajo na enem ali obeh stopalih več kot dva prsta. (2) Otroci do dopolnjenega 14. leta dobijo ortopedsko obutev tudi, če imajo za 1,5 cm ali več krajšo spodnjo okončino, ne glede na to, ali je prikrajšava relativna ali absolutna (navidezna ali pa dejanska). (3) Šteje se, da je obutev sestavni del pripomočka, če zavarovana oseba: 1) potrebuje ortopedski aparat v zvezi z obutvijo; 2) potrebuje ortopedsko sandalo ali ortotično sredstvo z ortopedsko sandalo; 3) ne nosi ortotičnega sredstva, a ji je amputiran del narta ali petnice. 7 7. Člen (1) Invalidski voziček dobi zavarovana oseba: 1) če sta ji amputirani obe nogi nad kolenom; 2) če sta ji amputirani obe nogi pod kolenom, proteze pa so iz medicinskih vzrokov kontraindicirane ali jih ni mogoče amplicirati; 3) če ji je amputirana ena noga, pa se ji zaradi progresivne bolezni noge ne more omogočiti hoja s protezo, ker se pričakuje poslabšanje njenega stanja; 4) če ima popolnoma ohromele spodnje okončine in mora kljub aparatom večji del časa prebiti v vozičku; 5) če ima težke deformativne procese velikih sklepov spodnjih okončin in zaradi tega sploh ne more hoditi; 6) če ima hemiplegijo, medicinska rehabilitacija pa ni možna ali medicinsko ni indicirana zaradi drugih medicinskih vzrokov (srčne bolezni itd.). (2) V primerih iz prvega odstavka tega člena dobi zavarovana oseba v uporabo standardni sobni tip ali kombinirani tip invalidskega vozička po lastni odločitvi. / (3) Zavarovana oseba, ki je v delovnem razmerju ali opravlja dejavnost, na podlagi katere je zavarovana ali je na poklicni rehabilitaciji oziroma habilitaciji, dobi poleg invalidskega vozička sobnega tipa še v upo- rabo terenski invalidski voziček, na ročni ali nožni pogon. (4) Zavarovanim osebam iz tretjega odstavka tega člena lahko izvršilni odbor skupščine skupnosti zdravstvenega zavarovanja odobri terenski invalidski voziček na motorni pogon. (5) Invalidski voziček ostane last skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev. Ce zavarovani osebi voziček oziroma določen tip vozička ni več potreben, ga je dolžna vrniti. Po smrti zavarovane osebe, ki ji voziček uporabljala, so voziček dolžni vrniti svojci zavarovane osebe. 8. člen Zavarovana oseba dobi pomožne pripomočke, če so ji potrebni iz medicinskih vzrokov, in sicer: 1) aparat za ekstenzijo v uporabo pri stanjih po prelomu hrbtenice, pri kompresivnem sindromu hrbtnega mozga in drugih stanjih, če je tak aparat nujen za medicinsko rehabilitacijo doma; 2) kilni pas, če ima inoperabilno umbilikalno, ingu-inalno ali femoralno kilo; 3) bergli ali berglo, če se ji omogoči s tem hoja in stoja ali je medicinsko indicirana razbremenitev spodnjih okončin. 9. člen Zavarovana oseba lahko prejme po potrebi še naslednje pripomočke in sanitarne priprave: 1) umetno dojko, če je bila zavarovani osebi — ženski amputirana dojka; 2) lasuljo, če je pri zavarovani osebi — ženski močneje izražena trajna plešavost traumatske ali bolezenske geneze; 3) brizgalko za injekcije 2cm» z 12 iglami, če boleha za sladkorno boleznijo in je indicirano vbrizgavanje insulina; 4) dve endotrahealni kanili, če je prerezan sapnik; 5) stalni kateter, če ne more prazniti mehurja s prosto drenažo; 6) vrečico za vodo (receptor urina), če ji ni mogoče s sodobnimi zdravilnimi metodami urediti hotene izpraznitve sečnega mehurja; 7) pas z vrečico za blato ali sterilen holastom za tri mesece, če se črevesje prazni skozi umetno odprtino na trebušni strani. 10. člen (1) Proteze se izdelujejo iz standardnih materialov, in sicer ležišča iz plastične mase, lesa ali usnja, sestavni deli pa iz plastične mase, lesa, kovine, usnja, klobučevine in gumija. (2) Ležišča protez se izdelujejo praviloma iz plastične mase, le izjemoma se zaradi stanja krna ležišče izdeluje iz lesa ali usnja. (3) Navleka za krn se izdeluje iz materiala, ki ustreza tehničnim in medicinskim pogojem (volna, bombaž ali sintetična vlakna). (4) Ortotična sredstva se izdelujejo iz standardnih materialov: kovine, plastične mase, usnja, gumija ali iz- tkanin. (5) Ortopedska obutev se izdeluje iz standardnega usnja; njena oblika je odvisna od oblike obremenjenega stopala. (6) Usnjene rokavice se izdelujejo iz standardnega usnja. 11. čler> Trajnostne dobe pripomočkov so odvisne od starosti, telesne konstitucije in poklica zavarovane osebe ter se odločajo po skupinah oseb in sicer: I. skupina — osebe do dopolnjenega 7. leta starosti, II. skupina — osebe nad 7 do dopolnjenih 18 let starosti, III. skupina — osebe, stare nad 18 let, IV. skupina — osebe posameznih poklicev, pri katerih so zaradi delovnih pogojev in načina dela, telesne konstrukcije in konfiguracije terena pripomočki redno izpostavljeni intenzivnejši obrabi (stoja, hoja, prekomerna telesna teža, neraven teren in podobno). 12. člen Pripomočki morajo glede na skupine iz 10. člena tega pravilnika trajati najmanj: 1. proteza a) za zgornjo okončino: s plastičnim Z usnjenim ležiščem ležiščfem I. skupina 8 mesecev 8 mesecev II. skupina 18 mesecev 18 mesecev III. skupina 48 mesecev 36 mesecev IV. skupina 36 mesecev 24 mesecev b) za spodnjo okončino s plastičnim z lesenim z usnjenim ležiščem ležiščem ležiščem I. skupina 6 mesecev 6 mesecev 6 mesecev II. skupina 10 mesecev 10 mesecev 10 mesecev III. skupina 36 mesecev 24 mesecev 24 mesecev IV. skupina 30 mesecev 24 mesecev 18 mesecev 10. umetna dojka 12 mesecev 11. lasulja I. skupina 18 mesecev II. skupina 24 mesecev III. in IV. skupina 24 mesecev 12. brizgalka za injekcije 18 mesecev; 13. endotrahealna kanila! — kovinska 12 mesecev — gumijasta ali plastična 6 mesecev; 14. stalni kateter 3 mesece; • 15. vrečica za vodo 8 mesecev; 16. pas z vrečico za blato 8 mesecev; 17. holostom 100 komadov za 3 mesece. 13. člen Nove pripomočke dobi po tem pravilniku zavarovana oseba po preteku rokov trajanja iz 12. člena tega pravilnika le, če se dotedanji obrabijo ali funkcionalno več ne ustrezajo ali postanejo zaradi okvare neuporabni, a se ne dajo popraviti oziroma bi bili stroški za njihovo popravilo večji kot cena novih pripomočkov. 14. člen Pred potekom rokov trajanja pripomočkov iz 11. člena tega pravilnika dobi zavarovana oseba nov pripomoček oziroma se ji popravi stari, če je postal neuporaben zaradi anatomskih ali funkcionalnih sprememb organov. 2. navleka za krn 2 meseca; 3. estetska rokavica 6 mesecev; 4. nepodložene usnjene rokavice za I. in II. skupino 12 mesecev, za III. in IV. skupino 24 mesecev; 5. ortotična sredstva: I. skupina 6 mesecev II. skupina 12 mesecev III. skupina 24 mesecev IV. skupina 18 mesecev 6. ortopedska obutev I. skupina 6 mesecev II. skupina 8 mesecev III. skupina 12 mesecev IV. skupina 8 mesecev 7. invalidski voziček 60 mesecev; 8. kilni pas I. skupina 3 mesece II. skupina 8 mesecev III. in IV. skupina 12 mesecev 9. bergle I. skupina 12 mesecev II. skupina 18 mesecev III. in IV. skupins 36 mesecev 15. člen (1) Služba skupnosti zdravstvenega zavarovanja zagotovi zavarovanim osebam izdelavo pripomočkov po meri pri organizacijah: 1) ki izdelujejo oz. dobavljajo pripomočke v skladu s strokovnimi medicinskimi predpisi in sodobnimi tehničnimi dosežki; 2) ki dajejo glede kakovosti izdelave in vzdržljivosti materiala garancijo za normalno uporaba pripomočka najmanj polovico roka trajanja, ki ga zanj določa ta pravilnik. 3) ki nudijo kvalitetne izdelke po najnižji ceni. (2) Garancijske roke in cene iz prvega odstavka tega člena ter obveznosti organizacije v primeru, če se pripomoček pred pretekom garancijskega roka brez krivde zavarovane osebe pokvari ali postane neuporaben, določita služba skupnosti zdravstvenega zavarovanja in organizacija, ki izdeluje oziroma dobavlja pripomočke, s pogodbo. ' 16. člen Postopek za uveljavljanje pravic do pripomočkov določi skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja v pravilniku o uveljavljanju zdravstvenega varstva. 17. člen Prispevek zavarovanih oseb k stroškom za prote-tična in ortotična sredstva, ter sanitarne priprave je določen s posebnim sklepom skupščine. 18. člen Ta pravilnik velja od dneva objave v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. februarja 1971. St. 02-2/71 Kranj, dne 27. januarja 1971. Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Kranj Predsednik Janko Bajde 1. r. 117. Na podlagi 47. člena zakona o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva (Uradni list SRS. št. 26/70) in 43. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Kranj (Uradni list SRS, št. .45/70) je skupščina skupnosti zdravstvene-za zavarovanja delavcev Kranj na seji dne 27. januarja 1971 sprejela . I ^ PRAVILNIK o vrstah, indikacijah, standardih za material in o rokih trajanja za zobno protetično pomoč in protetičnih sredstvih 1. člen (1) Ta pravilnik določa vrste, indikacije, standarde in roke trajanja za zobno protetično pomoč in sredstva, ki so zagotovljena zavarovanim osebam iz sklada za zdravstveno zavarovanje. (2) Nova zobna protetična sredstva se smejo pred pretekom roka njihovega trajanja izdelovati samo ob pogojih, ki jih določa ta pravilnik. 2. člen Zobna protetična pomoč in zobna protetična sredstva obsegajo v smislu tega pravilnika: 1) prevleke vseh vrst, vštevši tudi lite plombe, 2) snemalne in fiksne proteze, 3) obturatorje, 4) opornice pri paradontopatiji, 5) ortopedske in ortodontske pripomočke. 3. člen I , Prevleke (krone) se devljejo: ;l)-če je destruirana zobna krona in ne bi zadostovalo samo plombiranje; 2) na zobe, ki nosijo fiksne proteze; 3) na zobe, ki nosijo kljukice (po potrebi); 4) če to zahteva lega zob; 5) ker je treba urediti višino vgriza. 4 4. člen Snemalne in fiksne proteze (mostovi) se izdelujejo v vseh primerih, kadar manjkajo zobje, razen: 1) fiksne proteze — kadar manjka po en zob med molarji (kočniki) ali premolarji (ličniki), če ne gre za prvi premolar; 2) snemalne proteze — kadar manjkata zadnja dva molarja (ne eni ali obeh straneh čeljusti), ali kadar manjka po en zob med molarji in premolarji; 3) privesek z vgrizno ploskvo, privesek kot nadomestilo molarja ali privesek nazaj — če ne gre za manjkajoči stranski sekalec. 5. člen (1) Kadar manjkajo zavarovani osebi eden poleg drugega več kot trije zobje, se ji izdela praviloma snemalna proteza. (2) Kadar manjkajo zavarovani osebi eden poleg drugega več kot trije zobje, se ji sme izdelati fiksna proteza, če to dovoljujejo razdalja med nosilnimi zobmi, okluzija in artikulacija ter če so nosilci mosta dovolj trdni in stabilni. (3) Fiksna proteza se sme pritrditi tudi na modrost« ni zob, če je dovolj trden in stabilen in je s tem zagotovljeno določeno trajanje proteze. 6. člen Začasna in imediatna proteza se izdela zavarovani osebi, ki ji je ta potrebna za opravljanje njenega poklica in zato, da se prepreči poslabšanje njenega splošnega zdravja, kadar manjkajo najmanj štirje zobje v spodnji ali zgornji vilici drug pri drugem, od katerih sta najmanj dva sprednja. 7. člen , Za standardne materiale, iz katerih se smejo izdelovati zobna protetična sredstva, se štejejo: 1) za prevleke in fiksne proteze — polplemenite zlitine (auropal, pajador in pod.) in akrilat; 2) za zobne fasete — akrilat in porcelan; 3) za proteze — akrilat, kavčuk, zlitina krom-ko-balt, molibden ipd.; 4) za skeletirane proteze — zlitine kroma, kobalta in molibdena in pod. 8. člen (1) Zobna protetična sredstva morajo trajati: 1) prevleke in fiksne proteze iz polplemenitih zlitin — najmanj štiri leta: 2) prevleke na zobeh, ki nosijo parcialne proteze — najmanj tri leta; 3) prevleke iz akrilata — najmanj dve leti; 4) parcialne proteze iz akrilata — najmanj tri leta; 5) totalne proteze iz akrilata — najmanj pet let; 6) proteze s kovinsko ploščo — najmanj pet let; 7) začasne in imediathe parcialne proteze — najmanj šest mesecev; ' • ' ' 8) začasne in imediatne totalne proteze — najmanj eno leto. (2) Opravičnost novega protetičnega sredstva iz 3. in 4. točke 2, člena tega pravilnika, za katero ni določen rok trajanja, presoja zdravniška komisija skupnosti zdravstvenega zavarovanja na predlog posameznega zdravnika. (3) Roki trajanja, ki so navedeni v tem členu, tečejo od dneva, ko je. zavarovani osebi nameščeno ustrezno zobno protetično sredstvo. (4) Zobna protetična sredstva, ki so navedena v tem členu, dobi zavarovana oseba po preteku predpisanega roka trajanja le, če ugotovi posamezni zdravnik, da je postalo dotedanje zobno protetično sredstvo neuporabno. (5) Pred pretekom roka trajanja iz tega člena se sme izdelati zavarovani osebi novo protetično sredstvo le, če je dotedanje zaradi anatomsko-patoloSkih in tunkcionalnih sprememb postalo neuporabno. Opravičenost novega protetičnega sredstva presoja zdravniška komisija. (6) V primerih, ko je pred potekom roka trajanja potrebna samo reparatura proteze, je potrebna Obrazložitev zobnega terapevta v kartoteki in na obračunskem listu. 9. člen Če izdela zdravstveni zavod zobno protetično sredstvo iz plemenite kovine, mu mora zavarovana oseba ^đotiiesUti razliko med vrednostjo standardnega materiala, ki ji je zagotovljen po tem pravilniku, in plemenito kovind, pri Čemer se računa do 1,80 grama pa-ladorja na zob oziroma krono. 10. člen Postopek za uveljavljanje pravic v zvezi z izkazovanjem zobne protetične pomoči in izdelavo zobnih protetičnih sredstev zavarovanim osebam določi skupščina zdravstvenega zavarovanja v pravilniku O uveljavljanju zdravstvenega varstva. , 11. člen Prispevek zavarovanih oseb k stroškom za zobno protetično pomoč in protetična sredstva je določen s posebnim sklepom skupščine. 12. člen Ta pravilnik velja in se uporablja od dneva objave v Uradnem listu SRS. St. 02-5/71 Kranj, dne 27. januarja 1971. Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Kranj Predsednik Janko Bajde 1. r. 118. Na podlagi 47. člena zakona o zdravstvenem zavarovanju in obveznih oblikah zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 26/70) in 43. Člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Kranj (Uradni iist SRS, št. 45/70) je skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Kranj na seji dne 27. januarja 1971 sprejela PRAVILNIK o vrstah, indikacijah, standardih za materiale in rokih trajanja slušnih pripomočkov in pripomočkov ca omogočanje glasnega govora 1. člen Ta pravilnik določa vrste, indikacije, standarde za materiale in roke trajanja za slušne pripomočke ter pripomočke za omogočanje glasnega govora. 2. člen Zavarovanim osebam so zagotovljene tele vrste pripomočkov: 1. slušni aparat (amplifikator); 2. aparat za omogočanje glasnega govora (umetno grlo na podlagi električnega vibratorja — megafon). 3. člen (1) Slušni aparat dobi zavarovana oseba, pri kateri je podana obojestranska izguba sluha, če se ga z z8rav-Ijenjem ne da izboljšati in je s tonalno in vokalno avdiometrično preiskavo ter s testiranjem karakteristik amplifikatorja ugotovljeno, da se da doseči zadovoljiv rehabilitacijski učinek. (2) Aparat za omogočanje glasnega govora dobi zavarovana oseba, ki je trajno izgubilr možnost govora zaradi bolezni, poškodbe, ali operativnega posega na grlu, če se s testiranjem ugotovi, da se da s takim aparatom doseči zadovoljiv rehabilitacijski učinek in če učenje ezofagealnega govora ni prineslo zadovoljivega uspeha. 4. čle» (1) Zavarovane osebe iz prvega odstavka 3. člena tega pravilnika dobivajo slušni aparat: L predšolski otroci, če se giede na njihovo mentalno stanje in stopnjo okvare sluha pričakuje razvoj govora ob izvedbi strokovnega rehabilitacijskega postopka s slušnim aparatom; 2. šolski otroci, če jim je s slušnim aparatom omogočeno spremljanje pouka; 3. gluhonemi otroci, če se jim z uporabo slušnega aparata olajša spremljanje pouka v specialnih oddelkih ali zavodih; 4. zavarovanci, ki so izgubili sluh na obeh ušesih za več kot 40 decibelov in ga ni mogoče zboljšati z zdravljenjem, če se jim s slušnim aparatom omogoči ugoden rehabilitacijski učinek, tj. kakršnokoli sporazumevanje z govorom; 5. drugim družinskim članom ter upokojencem in njihovim družinskim članom lahko odobri slušni aparat izvršilni odbor ob upoštevanju socialnega stanja in družbenega udejstvovanja prosilca. (2) Slušni aparat se ne daje popolnoma gluhim. 5. člen (1) Slušni aparat dobi zavarovana oseba na podlagi izvida in mnenja avdiološkega centra, ki ima možnost, da z vokalnimi in tonalnimi avdiološkimi preiskavami ter s strokovnim testiranjem karakteristik amplifikatorja določi rehabilitacijski učinek in zagotovi rehabilitacijski postopek ter na podlagi tega ugotovi potrebo po dodelitvi aparata določenih elektro-akustičnih karakteristik, ki bo v danem primeru najbolje ustrezal okvari sluha. (2) Aparat za omogočanje glasnega govora dobi zavarovana oseba na podlagi izvida in mnenja klinike za bolezni ušes, nosa in grla, ki predpisuje to vrsto pripomočkov. 6. Člen (1) Zavarovana oseba ima ob pogojih 1, odstavke 5. člena tega pravilnika pravico do standardnega žepnega slušnega aparata z vrvico, ki ji po elektroakustič-nih karakteristikah ustreza. (2) Ce zahteva zavarovana oseba slušni aparat drugačne obliko (aurikulete, aparat vdelan v očala in podobno), prevzemu sklad zdravstvenega zavarovanja stroške do cene standardnega aparata iz prvega odstavka tega člena ob pogojih iz 1. odstavka 5. člena tega pravilnika. 7. člen (1) Rok trajanja slušnega aparata znaša: 1 za otroke do dopolnjenih 7 let — 24 mesecev; 2. za otroke in mladino od dopolnjenih 7 let do dopolnjenih 18 let 36 mesecev; 3. za druge zavarovane osebe — 48 mesecev. (2) Rok trajanja aparata za omogočanje glasnega govora znaša 48 mesecev. (3) Po preteku rokov trajanja iz prvega in drugega odstavka tega člena ima zavarovana oseba pravico do novega slušnega aparata oziroma aparata za omogočanje glasnega govora ie, če se ugotovi, da je postal prejšnji neuporaben in tla se ne da popraviti za nadaljnjo uporabo oziroma bi znesli stroški popravila več kot bi stal novi aparat. . tl. člen (1) Pred pretekom tokov trajanja iz 7. člena lega pravilnika dobi zavarovana oseba nov 'slušni aparat le, če je postal prejšnji neuporaben zaradi poškodbe zavarovanca pri delu, ali če se sluh spremeni v tolikšni meri, da se s prejšnjim aparatom ne dosega zadovoljivega zboljšanja, a se ga da doseči z novim aparatom.' (2) Določila prejšnjega odstavka tega člena veljajo smiselno tudi za zavarovana osebo, ki ima aparat za omogočanje glasnega govora. 9. člen (1) Služba skupnosti zdravstvenega zavarovanja zagotovi zavarovanim osebam slušne aparate in aparate za omogočanje glasnega govora pri organizacijah: 1. ki dajejo glede kakovosti izdelave in možnosti popravljanja oziroma nadomeščanja delov aparata ter glede na elektroakustične karakteristike in trajriosti materialov, iz katerega so taki aparati izdelani največ garancije, da bo normalna uporaba aparata trajala najmanj polovico rokov trajanja iz 7. člena {ega pravilnika; 2. ki jih dobavljajo v skladu s strokovnimi medicinskimi predpisi in sodobnimi tehničnimi dosežki; 3. ki nudijo kvalitetne izdelke po najnižji ceni. (2) Garancijski rok iz prvega odstavka tega . člena ter obveznosti organizacije, če bi se aparat brez krivde zavarovane osebe pred pretekom garancijskega roka pokvaril, postal neuporaben, morajo biti dogovorjeni v pogodbi z organizacijo, ki nabavlja in dobavlja aparate. 10, člen (1) Po preteku garancijskega roka iz 9. člena ♦ega pravilnika zagotovi in prevzame stroške sklad zdravstvenega zavarovanja za dele aparata, ki so zaradi uporabe doslužili, oziroma popravilo aparata, k* se je pokvaril, ne da bi bila to zakrivila zavarovana oseba s svojim nepravilnim ravnanjem. (2) Določilo prejšnjega odstavka tega člena ne velja za zavarovane osebe iz drugega odstavka 6. člena tega pravilnika. 11. člen Postopek za uveljavljanje pravic do slušnih pripomočkov in pripomočkov za omogočanje glasnega govora določi skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja v pravilniku o uveljavljanju zdravstvenega varstva. 12. člen Prispevek zavarovanih oseb k stroškom za slušne pripomočke in pripomočke za omogočanje glasnega govora je določen s posebnim sklepom skupščine. 13. člen Ta pravilnik velja in se uporablja od dneva objave v Uradnem listu SRS. St. 02-1/71 Kranj, dne 27. januarja 1971. Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Kranj '"Predsednik Janko Bajde 1. r. 119. Na podlagi 47. člena zakona o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 26/70) in 43. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanje delavcev Kranj (Uradni list SRS, št. 45/70) je skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Kranj na seji dne 27. januarja 1971 sprejela P R A V I I. N I K o vrstah, indikacijah, standardih za materiale in rokih trajanja očesnih pripomočkov 1. člen Ta pravilnik določa vrste, indikacije, standarde za materiale in roke trajanja za očesne pripomočke, ki jih dobivajo zavarovane osebe. 2. člen Zavarovanim osebam so zagotovljene tele vrste očesnih pripomočkov: (1) očala: — s stekli v dioptrijah, — z mlečnimi stekli, — s temnimi stekli brez dioptrij, — s temnimi stekli v dioptrijah, — s temnimi stekli iz plastične mase, — z bifokalnimi stekli, — s specialnim sistemom leč (teleskopska očala), — s temnimi stekli brez dioptrij, s stenopeično režo in ščitniki s strani (očala z luknjico); (2) kontaktna stekla; (3) očesne proteze. 3. člen 5) obojestranskih afakij. (1) Očala s stekli v dioptrijah dobi zavarovana oseba za korekcijo ostrine vida na daljavo in bližino pri ametropiji ali prezbiopiji. (2) Očala z mlečnimi stekli dobi zavarovana oseba, ki ima diplopijo in monokularno atakijo, v primeru anizokorije. (3) Očala s temnimi stekli brez dioptrij dobi zavarovana oseba v primerih: 1) spačenost zunanjih delov očesa; 2) kroničnih recidivnih keratokonjunktivitisov; 3) obolenja sprednjega segmenta očesa, zaradi skleritisa, karatitisa, iritisa ali iridociklitisa; 4) obolenja očesnega ozadja ali očesnega živca, zaradi horioditisa, horioretinitisa, retinitisa, nevritisa, nevroretinitisa, atrofije očesnega živca in odstopa mrežnice; 5) po intrakularnih operacijah (mrene, glaukoma, odstranitvi tujka iz očesa ipd.), če je nastala po operaciji komplikacija — iritis, krvavitev v steklovini očesa ipd. (5) Kontaktna stekla dobi v primerih iz prvega odstavka tega člena zavarovana oseba, če očesna klinika ugotovi, da zavarovana oseba prenaša taka stekla in ji je uporaba takih stekel nujno potrebna za šolanje ali za opravljanje dela. 5. člen Očesno protezo dobi zavarovana oseba: 1) polno .pri anoftalmusu; 2) luskinasto pri delni odstranitvi ali atrofiji očesnega zrkla; 3) orbitalno, kadar so poleg atrofije očesnega zrkila skaieni tudi zunanji deli očesa. 6. člen Očesne pripomočke predpisuje zdravnik specialist — okulist, kolikor ni v tem pravilniku drugače določeno. 7. člen (4) Očala s temnimi stekli v dioptrijah dobi zavarovana oseba, pri kateri je poleg obolenja iz prvega odstavka tega člena hkrati podano tudi kakšno obolenje, ki je navedeno v tretjem in osmem odstavku tega člena. (5) Očala s temnimi stekli iz plastične mase dodi zavarovana oseba, ki je slepa. 1 (6) Očala z bifokalnimi stekli namesto dveh očal s stekli v dioptrijah za korekcijo vida na bližino in daljavo dobi zavarovana oseba pri ametropiji ali prezbiopiji, če je podana zaradi poklica in vrste dela, ki ga opravlja, potreba po sočasni korekciji ostrine vida na bližino in daljavo; (7) Očala s specialnim sistemom leč (teleskopska očala) dobi zavarovana oseba z visoko stopnjo slabovidnosti, pri kateri se ostrina vida na obeh očesih ne pa zboljšati z navadnimi stekli za korekcijo in pri kateri se po mnenju očesne klinike z nošenjem takih očal dosega polovica normalne ostrine vida in omogoča opravljanje poklica. (8) Očala s temnimi stekli brez dioptrij in s ščitniki s strani, s stenopeično režo ali brez reže, dobi zavarovana oseba v primerih: 1) odstopa mrežnice; 2) krvavitve v steklovini očesa; 3) kroničnega pomladanskega katarja veznic (Gonj unctivitis vernalis). . 4. člen (1) Kontaktna stekla dobi zavarovana oseba v primerih : 1) keratokonusa; 2) monokulame (unilateralne) alakije (Aphakia unilateralis), kadar je leča na drugem očesu prozorna; 3) anizometropije, ki presega 3 dioptrije, in potrebe stereoskopskega vida v zvezi s poklicem; 4) ametropij, ki presegajo 5 dioptrij, kombiniranih z astigmatizmom, ki presega 3 dioptrije, pri katerem se s stekli v dioptrijah ne da doseči ostrina vida, večja kot 0—5 dioptrije. (1) Okviri za očala, ki so zagotovljeni zavarovanim osebam, se delajo iz plastične mase. pri. čemer morajo biti krilca ojačena s kovinsko armaturo. (2) Očesne proteze se delajo iz plastične mase, stekla, porcelana ali kakšne druge snovi, ki je primerna za to vrsto pripomočkov. ( (3) Če standardna oblika in velikost očesne proteze ne ustreza obliki in velikosti konjunktivaine vrečice, se izdela očesna proteza po meri. 8. člen (1) Očesni pripomočki morajo trajati najmanj: 1) Okviri očal: — za zavarovane osebe — otroke in mladino da dopolnjeni)! 18 let — 18 mesecev; — za druee zavarovane osebe O A . 2) stekla in temna stekla v dioptrijah ter brez dioptrij : — za zavarovane osebe — otroke in mladino do dopolnjenih 18 let starosti — 18 mesecev; — za druge zavarovane osebe — 30 mesecev; 3) mlečna stekla, bifokalna stekla, teleskopska očala in kontaktna stekla 30 mesecev; 4) očesne proteze: , — za zavaroVane osebe do dopolnjenih 18 let starosti — 18 mesecev; — za druge zavarovane osebe — 30 mesecev. (2) Zavarovane osebe, ki imajo pravico do očesne proteze, imajo enkrat na leto tudi pravico do poliranja očesne proteze. 9. člen (1) Pred pretekom rokov trajanja iz 8. člena tega pravilnika dobi zavarovana oseba nove očesne pripomočke in sicer: 1) stekla v dioptrijah, če se spremeni razlika v sferni korekciji za 0,5 ali v cilindrični korekciji za 0,25 dioptrije; - 2) teleskopska očala in kontaktna stekla, kadar je to potrebno po mnenju okulistične klinike. (2) Pred pretekom rokov trajanja iz 8. člena tega pravilnika dobi nov očesni pripomoček zavarovana oseba tudi, če postane pripomoček neuporaben, zaradi poškodbe zavarovane osebe, ki ga nosi pri delu ali zaradi anatomskih in funkcionalnih sprememb, kar ugotovi zdravnik specialist-okulist oziroma okulistična klinika. 10. člen (1) Služba skupnosti zdravstvenega zavarovanja zagotovi zavarovanim osebam očesne pripomočke pri organizacijah : 1) ki jih dobavljajo v skladu s strokovnimi medicinskimi predpisi in sodobnimi tehničnimi dosežki; 2) ki dajejo glede kakovosti izdelave in vzdržljivosti materiala garancijo za normalno uporabo pripomočka najmanj polovico roka trajanja, ki ga zanj določa ta pravilnik; 3) ki nudijo kvalitetne izdelke po najnižji ceni. (2) Garancijske roke in cene iz prvega odstavka tega člena ter obveznosti organizacije v primeAi, če se pripomoček pred potekom garancijskega roka brez krivde zavarovane osebe pokvari ali postane neuporaben, določita služba skupnosti zdravstvenega zavaro- vanja. in organizacija, ki dobavlja pripomočke, s pogodbo. 11. člen Postopek za uveljavljanje pravic do očesnih pripomočkov določi skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja v pravilniku o uveljavljanju zdravstvenega varstva. 12. člen Prispevek zavarovanih oseb k stroškom za očesne pripomočke je določen s posebnim sklepom skupščine. 13. člen Ta pravilnik velja in se uporablja od dneva objave v Uradnem listu SRS. St. 02-4/71 Kranj, dne 27. januarja 1971. Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Kranj Predsednik Janko Bajde 1. r. \ * \ V / VSEBINA: 8. Odločba o predstavnikih družbene skupnosti v muzejskem svetu Muzeja ljudske revolucije v Ljubljani ....................................................105 8. Odločba o predstavnikih družbene skupnosti v svetu deloine skupnosti Narodne galerije v Ljubljani ... 105 10. Odločba o predstavnikih družbene skupnosti v svetu delovne skupnosti Slovenskega Šolskega muzeja v Ljubljani.........................................105 11. Odločba o imenovanju predstavnika družbene skup- nosti v svetu zavoda za usposabljanje slušno in govorno prizadetih v Ljubljani.....................106 12. Odredba o združitvi, o razdružitvi »n o preimenovanju nekaterih naselij v občinah Sežana, Črnomelj, Grosuplje, Novo mesto, Maribor, Ajdovščina in Krško 106 13. Odločba o ugotovitvi poprečne obrestne mere, po ka- teri so se obrestovale hranilne vloge v Socialistični republiki Sloveniji v letu 1970 ................. ... 107 AKTI REPUBLIŠKE VOLILNE KOMISIJE: 14. Poročilo o izidu nadomestnih volitev poslanca v republiški zbor Skupščine SR Slovenije............107 PREDPISI OBČINSKIH SKUPŠČIN: 67. Odlok o stopnjah prispevkov za otroško varstvo v letu 1971 (Celje) ................................... 108 68« Odlok o spremembi odloka o odstotkih sredstev, ki se izločajo iz sklada skupne porabe za subvencioniranje stanarin v letu 1970 (Celje) . . ......108 69. Odlok o vodovodnem redu za območje občine Celje (Celje) ...............................................108 70. Sklep o potrditvi statuta doma strokovnih šol Vere Šlandrove v (Celju) . .............................. 112 71. Odlok o stopnjah prispevkov za otroško varstvo v letu 1971 (Cerknica) . . ...................'. . . . 112 72. Sklep o spremembah in dopolnitvah sklepa o poobla- stitvi urbanističnega zavoda — Projektivni atelje Ljubljana in Komunalno stanovanjskega podjetja za opravljanje strokovnih zadev s področja urbanističnega planiranja (Cerknica) ............................112 73. Odlok o prometnem davku od nepremičnin in pravic (Grosuplje) ...........................................113 74. Odlok o stopnjah prispevka za otroško varstvo (Grosuplje) ........................... /..................113 75. Odlok o izločanju sredstev iz sklada skupne porabe za subvencioniranje stanarin (Grosuplje)...............113 76. Odlok o določitvi obrestne mere od sredstev poslov-. nega sklada komunalnih, gostinskih in obrtno-stori- 1 tvenih gospodarskih organizacij (Grosuplje) .... 114 77. Odlok o sprejetju zazidalnega načrta (Grosuplje) . . 114 78. Odlok o prenosu presežka dohodkov občinskega pro- računa za leto 1970 v občinski sklad skupnih rezerv (Lenart) . ...................................... 114 79. Odlok o stopnjah prispevkov za otroško varstvo za leto 1971 (Lenart)................................... 115 80. Odlok o obveznem izločanju sredstev za stanovanj- sko izgradnjo in določitvi odstotka sredstev za kritje razlike v stanarini (subvencioniranje) za leto 1971 (Lenart) .................................................115 81. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o stopnjah prispevkov in davkov (Ljubljana Bežigrad) . . 115 82. Odlok o spremembi odloka o prometnem davku od nepremičnin in pravic (Ljubljana Bežigrad) .... 116 83. Odlok o stopnjah prispevka za dnevno varstvo otrok v letu 1971 (Ljubljana Bežigrad).......................116 84. Odlok o določitvi stalnih sredstev za financiranje vzgoje in izobraževanja (Ljubljana Bežigrad) .... 116 85. Odlok o določitvi stalnih sredstev za financiranje de- javnosti občinske organizacije Socialistične zveze delovnega ljudstva Ljubljana Bežigrad................117 86. Odlok o sprembah in dopolnitvah odloka o stopnjah prispevkov in davkov (Ljubljana Moste-Polje) ... 117 87. Odlok o spremembi odloka o prometnem davku od nepremičnin in pravic na območju občine Ljubljana Moste-Polje .......................................118 88. Odlok o stopnjah prispevka za dnevno varstvo otrok v letu 1971 (Ljubljana Moste-Polje)....................118 89. Odlok o določitvi sredstev za financiranje vzgoje in izobraževanje za leto 1971 (Ljubljana Moste-Polje) . . 118 90. Odlok o razpisu nadomestnih volitev (Ljubljana Moste-Polje) .........................•..................us 91. Sklep o poimenovanju podružnične osnovne šole 2e- limlje (Ljubljana Vič-Rudnik)........................ . 119 92. Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o občinskem prometnem davku (Logatec)........................119 93. Odlok o stopnjah prispevkov za otroško varstvo v občini Logatec za leto 1971...............^. .... 12« 94. Odlok o ugotovitvi najvišjih in poprečnih letnih ko- smatih osebnih dohodkov delavcev za leto 1971 v občini Logatec......................................120 95. Sklep o javni razgrnitvi predloga zazidalnega načrta Radna — del (Sevnica)..................................121 96. Odlok o razveljavitvi odloka o občinskem prometnem davku od nepremičnin in pravic (Lalec).................121 97. Odlok o stopnjah prispevka za otroško varstvo v letu 1971 (Žalec) ...................................... 121 93. Odlok o obveznem izločanju sredstev za delno nadomestitev stanarine (Žalec)............................122 99- Sklep o razgrnitvi urbanistične dokumentacije -Pe- trovče-Dobriša vas« na javni vpogled (Žalec) .... 122 SPLOŠNI AKTI SKUPNOSTI ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA: 100. Sklep o ustanovitvi zveze skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev SK Slovenije ......................123 101. Sklep o finančnem načrtu skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Kranj za leto 1971 ...... 124 102. Sklep o določitvi prispevka za zdravstveno zavarovanje delavcev za leto 1971 (Kranj)...................124 103. Sklep o plačevanju prispevka za zdravstveno zavaro- vanje za Cas, ko se zaposleni delavci nahajajo na neplačanem dopustu (Kranj) . . '.............124 104. Sklep o določitvi pavšalnega prispevka za zdravstve- no zavarovanje za nekatere kategorije zavarovanih oseb (Kranj).....................................125 105. Sklep o določitvi prispevka za zdravstveno zavarova- nje delavcev za nesrečo pri delu in obolenje za poklicno boleznijo (Kranj) ........................125 106. Sklep o osnovah in stopnjah za zdravstveno zavaro- vanje delavcev, ki so zaposleni ali so na strokovnem izpopolnjevanju v tujini (Kranj).................126 107. Sklep o določitvi pavšalnega prispevka za zdravstveno zavarovanje za nesrečo pri delu In za obolenja za poklicno boleznijo za osebe iz 30. člena republiškega zakona o zdravstvenem zavarovanju In o obveznih oblikah zdravstvenega varstva (Kranj) . . . .126 108. Sklep o določitvi pavšalnega prispevka za zdravstveno varstvo za osebe iz 29. člena republiškega zakona o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva (Kranj)........................127 109. Sklep o prispevku zavarovanih oseb k stroškom za nekatere oblike zdravstvenega varstva (Kranj) ... 1^8 110. Sklep o merilih za razvrščanje v osnove za plačevanje prispevka za zdravstveno zavarovanje oseh, ki opravljajo samostojno poklicno dejavnost (Kranj) . . 129 111. Sklep o obsegu zdravstvenega varstva in osnovah za sklepanje pogodb o izvajanju zdravstvenega varstva v letu 1971 (Kranj)....................................13« 112. Sklep o povračilu stroškov za prehrano in nastanitev zavarovane osebe med potjo In bivanjem v drugem kraju ter o povračilu za uporabo drugačnega vozila namesto reševalnega avtomobila (Kranj)..............13« 113. Sklep o zneskih pogrebnin za zavarovane osebe (Kranj) .«........................................... 131 114. Pravilnik o ugotavljanju osnov ter o obračunavanju In plačevanju prispevkov za zdravstveno zavarovanje (Kranj) ..........................................131 115. Pravilnik o predpisovanju, Izdajanju in zaračunava- nju zdravil, ki se predpisujejo zavarovanim osebam (Kranj)...........................................134 116. Pravilnik o vrstah, indikacijah, standardih za ma- terial in o rokih trajanja za protetična In ortotlčna sredstva ter sanitarne priprave (Kranj).........13* 117. Pravilnik o vrstah, indikacijah, standardih za mate- rial in o rokih trajanja za zobnoprotetično pomoč in protetičnih sredstvih (Kranj) ................^39 118. Pravilnik o vrstah, indikacijah, standardih za materiale in rokih trajanja slušnih pripomočkov in pripomočkov za omogočanje glasnega govora (Kranj) . . 119. Pravilnik o vrstah, indikacijah, standardih za mate- t riale in rokih trajanja očesnih pripomočkov (Kranj) Izdaja časopisni zavod -Uradni list SRS* — Direktor In odgovorni urednik: Jože Jurač — Tiska tiskarna -Toneta Tomšiča-*-vsi v Ljubljani — Naročnina za leto 1971 64 din — Reklamacije se upoštevaje le mesec dni po izidu vsake Številke — Uredništvo In uprava: Ljubljana. Veselovo 11. poštni predal 37ft'VII — Telefon: direktor uredništvo, uprava In knjigovodstvo: 20 701. prodaja, preklici m naročnine 23 579 — Čekovni račun 601-3-60 URADNI LIST SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE Številka 3 Razglasni del z dne 9. februarja 1971 LETO XXVIII Register podjetij in obrtov KAZENSKI ZAKONIK s pojasnili in sodno prakso Profesorja dr. Peter Kobe in dr. Ljubo Bavcon sta pripravila novo izdajo, napisala obširna pojasnila, navedla sodno prakso, prečiščenemu besedilu zakonika pa je dodano tudi stvarno kazalo. — 72 din. Vpisi Okrožna gospodarska sodišča razglašajo Besedilo: »Gramat«, podjetje gradbenih materialov, Sevnica — skrajšano: »Gramat«, Sevnica (Bo-Štanj 14). Poslovni predmet: izkoriščanje kamnolomov, gramoznic in peskokopov; proizvodnja cementnih in gradbenih elementov; uslužnostno žaganje hlodovine in pragovne hlodovine na polnojarmeniški žagi; maloprodaja cementa. V. d. direktorja je Josip Papež. Pooblačenci za podpisovanje so: Josip Papež, v. d. direktorja, Hilda Trupej, računovodkinja in Mara Železnik, materialna knjigovodkinja. Ustanovitev: Samostojna organizacija združenega dela — pravna oseba Proizvodnja gradbenega materiala Sevnica, Boštanj 14, podjetja "Tehnogradnje«. Maribor, se je po izvedbi referenduma dne 26. X. 1970 izločila iz podjetja »Tehnogradnje«, Maribor, v samostojno podjetje. Celje, 19. januarja 1971. Rg VII 109U 103 Spremembe Okrožna gospodarska sodišča razglašajo Besedilo: »Dinos«, podjetje za oskrbovanje gospodarstva z odpadnimi surovinami, Ljubljana. Pri poslovalnici Celje se izbriše poslovodja Jože Mirnik in vpiše Venčeslav Kolar, vršilec dolžnosti poslovodje. Celje, 13. januarja 1971. Rg I 134'6 73 Besedilo: Gradbeno obrtno podjetje »Usluge«, Polzela. Izbriše se Franc Stepišnik in vpiše Ivan Mikek, novi direktor podjetja. Rg II 56/13 107 Besedilo: Trgovsko podjetje »Savinjski magazin«, Žalec. Pri organizaciji združenega dela — Poslovalnici Andraž, se izbriše poslovodja Mirko Canjko in vpiše Helena Brezovnik, poslovodkinja. Rg VI 110 72 106 Celje, 19. januarja 1971. Besedilo: Splošno gradbeno podjetje »Primorje«, Ajdovščina. Pri organizaciji združenega dela — projektivnem biroju se razširi predmet poslovanja na: projektiranje gradbenega dela objektov normalne zahtevnosti iz področja visokih in nizkih zgradb; izdelovanje investicijsko tehnične dokumentacije za posebno zahtevne in specifične objekte, naštete v 2. čl. pod 1. tč. zak. o ureditvi določenih vprašanj iz področja graditve investicijskih objektov; elektroinstalacije, centralna kurjava, vodovod in klimatske naprave (šolski objekti, gledališča, zdraviliščni, okrevališčni in gostinski objekti). Koper, 28. decembra 1970. Rg I a 64/16 56 Besedilo: »Meblo«, tovarna pohištva, Nova Gorica. Pri organizaciji' združenega dela — trgovini s pohištvom Nova Gorica 'se spremeni: sedež trgovine iz Kidričeve 18 na Leninovo 4; ime trgovine tako, da se odslej glasi: »Salon Meblo«, Nova Gorica; predmet poslovanja je odslej: prodaja na drobno vseh vrst pohištvenih , izdelkov, vključno gospodinjskih in drugih aparatov, ki dopolnjujejo stanovanjsko opremo; vseh vrst svetil in pripadajočih delov; posteljnine, zaves, teplhov in tapet vseh vrst, blazin in tapetniškega blaga; okrasnih kovinskih, keramičnih, steklarskih in drugih vrst izdelkov; slik vseh vrst; izbriše se dosedanji poslovodja Cemic Franjo in vpiše Munih Tadej, ki podpisuje za trgovino. Koper, 31. decembra 1970. Rg I a 46/46 55 Besedilo: Gostinsko podjetje »Bovec« v Bovcu. Pri organizaciji združenega dela — poslovni enoti Alpski turistični center, Bovec se izbriše vodja enote Torkar Branko ter vpiše Božič Evgen, šef poslovne enote, ki zanjo tudi podpisuje. Koper, 5. januarja 1971. Rg II a 132/12 112 Besedilo: Zavarovalnica »Sava«, Ljubljana. Pri poslovni enoti Koper, Prečna 3 se izbriše računovodkinja Seršen Carmen in vpiše Klasek Ružena, šef oddelka računovodstva. Koper, 13. januarja 1971. Rg I b 427/4 115 Besedilo: »Emona«, proizvodno trgovsko In turistično podjetje, Ljubljana. Vpiše se Vila Bled na Bledu, pl opravlja gostinske ih turistične dejavnosti. Vodja organizacije je Kla-divar Jože, ki zanjo podpisuje v mejah njenih samostojnih pravic. Samostojne pravice organizacije: sklepanje pogodb v imenu in za račun podjetja v mejah predmeta poslovanja organizacije. Organizacijo je ustanovil DS podjetja dne 1. VI. 1970. Ljubljana, 9. decembra 1970. Rg II 261/201 121 Besedilo: Elektro gospodarstvo Maribor — »Toplarna«, Ljubljana. Zaradi spremembe statusa v samostojno organizacijo združenega dela — pravno osebo, sprememba imena, ki odslej glasi: Toplarna Ljubljana — samostojna organizacija — pravna oseba (skrajšano: s. o. p. o.) v sestavu podjetja Elektro gospodarstvo Maribor. Poslovni predmet odslej: proizvodnja električne energije, proizvajanje, prenos in prodaja toplotne energije, proizvajanje, prenos in prodaja tehnološke pare, pridobivanje in prodaja stranskih proizvodov (pepela, destilirane vode, peska pridobljenega v procesu kemične priprave vode itd.), projektiranje daljinsko-prenosnih in internih toplotnih naprav, izvajanje projektov in nadzorov, kopiranje in preslikavanje, raziskava in razvoj daljinskega ogrevanja, delavniške storitve, izdelave in montaže priključkov in servisni pregledi za opremo, vzdrževanje in popravila toplotnih naprav, prevozi z lastnimi prevoznimi sredstvi za lastne potrebe in potrebe drugih po naročilu, organiziranje okrepčevalnice za dnevne prehrambene obroke in točenje brezalkoholnih pijač delavcem in zastopnikom poslovnih strank. Izbriše se dosedanje besedilo samostojnih pravic organizacije in vpiše subsidiarna odgovornost: za obveznosti organizacije odgovarjajo solidarno z vsemi svojimi sredstvi podjetja in druge samostojne organizacije — pravne osebe v sestavi podjetja, razen za obveznosti iz pogodb, ki jih organizacija sklene v nasprotju z določbami 33., 34. in 35. člena statuta podjetja. Vpiše se nova organizacija združenega dela: enota komunalne energetike Ljubljana, Ljubljana, Toplami-ška 19, ki ima takle poslovni predmet: proizvajanje, prenos in prodaja toplotne energije, proizvajanje, prenos in prodaja tehnološke pare, pridobivanje in prodaja stranskih proizvodov (pepela, destilirane vode, peska, priddbljenega v procesu kemične priprave vode itd.), projektiranje daljinsko prenosnih in .internih toplotnih naprav, izvajanje projektov in nadzorov, kopiranje in preslikavanje, raziskave in razvoj daljinskega' ogrevanja, delavniške storitve. izdelava in montaže priključkov in servisni pregledi za opremo, vzdrževanje in popravila toplotnih naprav, organiziranje okrepčevalnice za dnevne prehrambene obroke in točenje brezalkoholnih pijač delavcem in zastopnikom poslovnih strank. Vodja enote je Klugler Bem-hard. v. d. direktorja Toplarne Ljubljana, ki za enoto podpisuje v mejah njenih samostojnih pravic. Samostojne pravice: samostojno sklepa pogodbe o nakupu in prodaji blaga in o drugih poslih blagovnega prometa, ki se nanašajo na njeno poslovanje v imenu in na račun Toplarne Ljubljana s. o. p. oj — Elekt-ro gospodarstva Maribor. Enoto je ustanovil DS podjetja s sklepom z dne 21. XII. 1970. Ljubljana, 31. decembra 1970. Rg XIV 1323/4 127 Besedilo: »Kovinotehna«, Celje. Vpiše se prodajalna »Tehnika', Mengeš, Blejčeva 13, ki prodaja na veliko in malo blago v trg. strokah: galanterijsko in bazarsko blago, vr-varski izdelki, izdelki iz konoplje in jute, proizvodi' iz gume in umetnih snovi — plastike, železnina in kovinsko blago, kolesa, šivalni stroji in potrebščine, fotografski in optični aparati in potrebščine, glasbila radijski aparati in potrebščine, elektrotehnični material, ure in izdelki iz plemenitih kovin, barve, laki, kemikalije in potrebščine, gradbeni material, sanitarni in instalacijski material, steklo, porcelan in keramika, pohištvo, gospodinjske potrebščine, tehnično blago. Storitve v blagovnem prometu: zastopniške storitve in posredovanje blaga, ki je predmet poslovanja. Poslovodja je Cas Ivan, ki za prodajalno podpisuje v okviru njenih samostojnih pravic. Samostojne pravice prodajalne: nakpp in prodaja trgovskega blaga za prodajalno »Tehnika« v imenu in za račun podjetja. Organizacijo je ustanovil DS podjetja dne 10. XII, 1970. Ljubljana, 11. januarja 1971. Rg V 616/1 137 Besedilo: »Koopagenci ja«, Trgo- vinska agencija Srbije, Beograd. Pri »Kooprometu« samostojni organizaciji — pravni osebi, Ljubljana, Frankopanska 5 se vpiše prenos sedeža na Trg Komandanta Staneta 4 v Ljubljani. Rg XIV 1353/4 128 Besedilo: Združenje poslovnih bank in hranilnic, Ljubljana. Vpiše se prenos sedčža iz Komenskega 7 v Šubičevo 2/V v Ljubljani. Rg X 1204/8 126 Ljubljana, 13. januarja 1971. Besedilo: Gostinsko podjetje, Črnuče. Pri gostilni »Stadion«, Ljubljana, Titova 84 se izbriše Dular Cilka in vpiše Sumrak Milena, nova poslo-vodkinja. Rg II 219/16 131 Besedilo: Trgovsko podjetje »Tabor«, Grosuplje. Izbriše se poslovalnica »Jelka«', Struge zaradi ukinitve. Izbriše se točilnica pijač, Ljubljana, Viška 55 zaradi ukinitve. Vpiše se prodajalna »J'elka«, Struge na Dolenjskem, nova stavba, ki prodaja na drobno: živila in gospodinjske potrebščine; sadje, zelenjava, in izdelki; tobačni izdelki, vžigalice .n potrebščine; mešano industrijsko blago; predpakirano sveže meso in izdelki, perutnina (sveža) in jajca ter gradbeni material. Poslovodja je Pavle Šuštar. Prodajalna nima samostojnih pravic, tlstanovil jo je DS 16. XII. 1970. Rg II 230/56 132 Besedilo: »Iskra« — Tovarna us-merniških naprav, Novo mesto — v Združenem podjetju -Iskra«, Kranj. Izbriše se dosedanji pooblaščenec za podpisovanje Recelj Marjan in vpiše Mrkšič Simo, sekretar, ki podpisuje v odsotnosti direktorja. P.g II 224/5 140 Ljubljana, 15. januarja 1971. Besedilo: Živilski kombinat »In-tes«, Maribor. Vpiše se pripojitev Parne pekarne Mežica. Maribor, 12. januarja 1971. Rg 3/1-251 91 Besedilo: »Elektro«, Celje. Pri poslovni enoti Slovenj Gradec se izbriše dosedanji vodja poslovne enote Debelak Bojan in se pri Dragu Movhu, pomočniku vodje poslovne enote .zbriše dosedanji naziv in dosedanje pooblastilo in vpiše novi naziv in novo pooblastilo: »vodja poslovne enote«, ki podpisuje v mejah poslovanja posle enote in njih samostojnih pravic. Rg 270/III-14 83 Besedilo: »Vinojug«, iozaro vinarsko preduzečc Gevgelija. Pri skladišču Maribor se vpiše Bife, št. 22, Maribor, Šentiljska 5, ki toči alkoholne in brezalkoholne pijače. Poslovodkinja je Rajzman Emilija, ki podpisuje v mejah poslovanja bifeja: Enoto je ustanovilo podjetje s sklepom DS z dne 25. IH-1969. Enota nima samostojnih pravic; posluje po poslovnem predmetu V imenu in na račun podjetja. Rg 573/1-8 84 Besedilo: »Lesnina«, Ljubljana. Pri skladišču na debelo in drobno v Murski Soboti, Marki šavska cesta se izbriše dosedanji šef skladišča Šoštarec Karel in i/piše novi šef skladišča Lainšček Dezider. Rg 269/1-6 79 Besedilo: Gostinsko podjetje hotel »Orel« Maribor. Vpiše se pripojitev Gostinskega podjetja hotel »Zamore«, Maribor. Vpiše se po pripojitvi organizacija združenega dela: gostinska enota -Zamore«. Maribor, Gosposka 30, ki ima takle poslovni predmet: opravljanje gostvnskih storitev, nudenje toplih in mrzlih jedil, dajanje prenočišč in menjalnica za valute ter prodaja tobačnih izdelkov, vžigalic in trgovskega blaga. Direktor enote je Musil Pavla. Za enoto podpisujejo pooblaščenci za podpisovanje podjetja in pa direktor enote, vendar ta le v mejah poslovanja enote. Enoto je ustanovilo podjetje s sklepom DS z dne 21. X. 1970. Samostojne pravice: Gostinska enota ima položaj samostojne organizacije dela brez svojstva pravne osebo in je v sestavu gostinskega podjetja hotel »Orel«, Maribor. Poslovna enota samostojno stopa v poslovna razmerja z drug.mi in v ta namen sklepa pogodbe v im^nu in na račun podjetja, vendar to le v obsegu poslovanja gostinske enote. Gostinska enota pa ne more sklepati pogodb o investicijsk i izgradnji objektov, o nakupu in prodaji' nepremičnin in letnih kornere, pogodb o nakupu in prodaji^ blaga Gostinska enota ima skupen žiro račun in druge račune pri podjetju. Gostinska enota samostojno pridobiva dohodek po kritju zakonskih obveznostih v skladu z načeli določenimi v statutu in drugimi splošnimi akti podjetja. Rg 168T-45 83 Maribor, 18. januarja 1971. Besedilo: Mariborska mlekarna, Maribor. Vpiše se prodajalna MM »Market« Merkur, Maribor, Vetrinjska 22, ki prodaja na drobno po trgovskih strokah: mleko in mlečni izdelki, kruh in pecivo ter sladoled (lučke) sadje, zelenjava in njihovi izdelki ter zmrznjeno sadje in zelenjava; predpakirano sveže rnepo in perutnina ter zmrznjene ribe; delikatese vseh vrst; tobak in tobačni izdelki ter potrebščine. Poslovodja je Cafuta Franc. Za prodajalno podpisujejo pooblaščenci za podpisovanje obrata Maribor in poslovodja, vendar ta le v mejah poslovanja prodajalne. Enoto je ustanovilo podjetje s sklepom DS z dne 27. XI. 1970. Enota nima samostojnih pravic; posluje v imenu in na račun podjetja. Maribor, 26. januarja 1971. Rg 310/1-243 159 Izbrisi Okrožna gospodarska sodišča razglašajo Besedilo: Parna pekarna, Mežica. Zaradi pripojitve k Živilskemu kombinatu »Intes«. Maribor. Maribor, 12. januarja 1971. Rg 52UII-19 92 Besedilo: Gostinsko podjetje hotel »Zamore«, Maribor. Zaradi pripojitve k Gostinskemu podjetju »Orel«, Maribor. Maribor, 18. januarja 1971. Rg 139/1-37 81 Zadružni register Spremembe Okrožna gospodarska sodišča razglašajo Besedilo: Kmetijska zadruga »4. junij«, Ilirska Bistrica. Pri mesnici št. 1, Ilirska Bistrica se izbriše dosedanji poslovođa Širca Alojz in vpiše Dolgan Božidar, poslovodja; pri trgovini z mešanim blagom Novokračine se izbriše dosedanji poslovodja Ružič Franc in vpiše Klepač Ivanka, poslovodkinja. Koper, 22. decembra 1970. Zadr Ib 3/45 65 Besedilo: Kmetijska zadruga »Sloga«, Kranj. Vpiše se hranilno kreditna služba Kmetijske zadruge »Sloga-«, Kranj, Gasilska 5, ki ima takle poslovni predmet: zbiranje hranilnih vlog m dajanje kreditov, sklepanje pogodb o poslovnem' sodelovanju z drugimi hranilno kreditnimi službami in poslovnimi bankami, odločanje o organizaciji dela. Vodja službe je Rehberger Marija, ki za službo podpisuje v okviru predmeta poslovanja službe. Pravice službe so razvidne iz pravilhika o poslovanju hranilno kreditne službe z dne 26. XII. 1969. Organizacijo je ustanovil zadružni syet z. dne 26. XII. 1969. Ljubljana. 14. januarja 1971. Zadr III 322/18 160 Razglasi sodišč Oklici dedičem O 1767/69-8' 6894 V zapuščinski zadevi po dne 14. XII. 1969 umrlem Poliču Francu, kmetovalcu iz Zg. Porčiča 71, p. Gradišče v Slov. gor., se njegov sin Polič Jakob, roj. 20. VI. 1941, sedaj bivajoč v Avstraliji, poziva, da se v roku 1 leta po objavi tega oklica zglasi pri tem sodišču zaradi uveljavljanja svojih dednih pravic. Po brezuspešnem poteku tega roka se bo zapuščinska razprava nadaljevala in končala na podlagi izjav postav- ljenega mu skrbnika in podatkov, ki bodo sodišču na razpolago. Občinsko sodišče v Mariboru, dne 29. septembra 1970. O 1044/70-6 620 Pri Občinskem sodišču v Mariboru teče zapuščinski postopek po pokojnem Thumu Jožefu, sinu Josipa, upokojencu, rojenem 8. IV. 1908, državljanu SFRJ, poročenem, stan. v Mariboru, Mladinska 7, ki je umrl 14. VIII. 1970. Dediči dedujejo na podlagi oporoke; nujni dedič je tudi zapustnikov sin Thuma Saša, ki živi nekje v tujini; Pozivamo Thuma Sašo, da se v enem letu od objave tega oklica priglasi temu sodišču, ker bomo sicer po preteku roka opravili obravnavo na podlagi izjave skrbnika in na podlagi podatkov, s katerimi bomo razpolagali. Občinsko sodišče v Mariboru, dne 13. januarja 1971. O 162/70 469 Žitnik Konštancija roj. Meško, hči Alojza, roj. 19. II. 1897, kmeto-valka iz Kajžarja 18 je umrla 20. VII. 1970. Napravila je pismeno oporoko pred pričami z dne 13. X. 1969, s katero je postavila za dediča vsega svojega premoženja hčerko Hodžič Angelo. Do dediščine ima pravico tudi njen sin Meško Štefan, ki je neznanega prebivališča. Ta se poziva, da se v enem letu od te objave priglasi sodišču, sicer bo sodišče opravilo zapuščinsko obravnavo po podatkih, s katerimi bo razpolagalo in po izjavi skrbnika Lepoša Franca iz Murske Sobote, Štefana Kovača 17. Občinsko sodišče v Ormožu, dne 21. januarja 1971. O 26/71^ 622 Dne 10. I. 1971 je umrla Marija Kramer roj. Kladnik, gospodinja iz Zavodic 7, p. Nazarje. Njena v tujini živeča otroka Ivana Kramerja in Jožico Purnat vabimo, da se priglasita sodišču kot dediča ali da si postavita pooblaščenca v SFRJ, ki bi ju zastopal v tem postopku. Ce tega ne bi storila v enem letu po objavi tega oklica, bo njune koristi v zapuščinskem postopku zastopal začasni skrbnik. Občinsko sodišče v Šoštanju, dne 27. januarja 1971. Amortizacije vrednotnic, katerih Imetniki se pozivajo naj v danem roku priglasijo sodišču svoje pravice, sicer se bodo vrednotnice 4 izrekle za neveljavne Rnp 471/70 317 Tudjina Marija iz Ljubljane, Ga-Ijevica 226 prosi za amortizacijo hranilne knjižice Ljubljanske ban- ke, Ljubljana, ekspozitura Šiška, št. 4540 na ime Tudjina Marija, Ljubljana, Galjevica 226 s saldom 1200 din. Priglasitveni rok je dva meseca od te objave. Občinska sodišče II v Ljubljani, dne 14. januarja 1971. Rnp 561/70 470 Pirkovič Antonija, Ljubljana, Kebetova lOe prosi za amortizacijo hranilne knjižice Mestne hranilnice Ljubljanske, št. 305043 glasečo na "Prinesitelj — geslo«, Pirkovič Antonije, Ljubljana. Kebetova 10 s saldom 8000 din. Priglasitveni rok je dva meseca od te objave. Občinsko sodišče II v Ljubljani, dne 19. januarja 1971. R 3/71 716 Horvat Filip in Helena iz Ormoža, Kolodvorska 4, prosita za amortizacijo življenjske zavarovalne police, št. 705116 z dne 1. XII. 1960 Zavarovalnice Maribor, glaseče na ime Horvat Filip in Helena in na znesek 242.000 S din. Priglasitveni rok je dva meseca od te objave. Občinsko sodišče v Ormožu, dne 29. januarja 1971. Razne objave Razpisi St. 110-1/71-01 671 Skupščina občine Gornja Radgona po 13. členu zakona o sodiščih splošne pristojnosti (Uradni list SRS, št. 20-220/65) in 43. člena temeljnega zakona o splošnih sodiščih (Uradni list SFRJ, št. 7-82/65) razpisuje prosto delovno mesto sodnika občinskega sodišča v Gornji Radgoni. Kandidati, ki izpolnjujejo z zakonom predpisane pogoje za sodnika se naj priglasijo v 30 dneh od objave tega razpisa komisiji za volitve in imenovanja skupščine občine Gornja Radgona. Skupščina občine Gornja Radgona St. 1/3-111-14/70 618 Komisija 'za volitve, imenovanja in kadrovska vprašanja pri skupščini občine Ljubljana Šiška razpisuje delovno mesto ravnatelja za osnovno šolo Tineta Rožanca v Pirničah. Kandidat mora poleg splošnih, izpolnjevati še posebne pogoje: a) da ima srednjo, višjo ali visoko izobrazbo pedagoške smeri, b) da ima 10 let vzgojno-izobraževalne prakse, c) da se odlikuje s pedagoškim, organizacijskim in družbeno-političnim delom. Kandidati naj pošljejo prijave z ustreznimi dokazili komisiji 15 dni od te objave. Komisija St. 01-83/1-1971 670 Znanstveni svet Inštituta za slovenski jezik Slovenske , akademije znanosti in umetnosti razpisuje delovno mesto višjega strokovnega sodelavca-sla-vista v dialektološki sekciji. Kandidati morajo izpolnjevati splošne pogoje za ta naziv in imeti večletno prakso v dialektologiji in etimologiji. Kolkovane prošnje z življenjepisom in opisom dosedanjega dela v stroki naj vlože prosilci v 15 dneh po tem razpisu pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, Ljubljana, Novi trg 3. Znanstveni svet St. 82/71 816 Višja šola za zdravstvene delavce v Ljubljani razpisuje redna delovna mesta predavatelja in strokovnih sodelavcev za nedoločen čas: 1 predavatelja za predmet angleški jezik; 6 strokovnih sodelavcev za predmet nega bolnika; 1 strokovnega sodelavca za predmet nega bolnika in za predmet zdravstvena vzgoja; 1 strokovnega sodelavca'za predmet nega bolnika in za predmet organizacija sestrske službe; 1 strokovnega- sodelavca za predmet patronažna služba; 1 strokovnega sodelavca za predmet noga otroka; 1 strokovnega sodelavca za predmet fizioterapija; 1 strokovnega sodelavca za predmet zdrava prehrana in dietetika. Za predavatelja se lahko prijavi kandidat, ki ima ustrezno visoko izobrazbo, ima v praksi pridobljene izkušnje in je sposoben za pedagoško delo. Za strokovnega sodelavca se lahko prijavi kandidat, ki ima ustrezno višjo izobrazbo, obvlada probleme svoje stroke in ima v praksi pridobljene izkušnje ter je sposoben za pedagoška dela. Prijavo kolkovano s kolkom za en dinar s prilogami (diploma, življenjepis, strokovna dela) pošljite na naslov: Višja šola za zdravstvene delavce, Ljubljana, Poljanska cesta 26a, najkasneje v 15 dneh po objavi tega razpisa. Svet višje šole za zdravstvene delavce v Ljubljani Poziv upnikom in dolžnikom naj v danem roku priglasijo terjatve oziroma poravnajo svoje obveznosti do podjetij v likvidaciji, sicer se bodo dolgovi sodno izterjali 672 S sklepom skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, št. 463-35/70-3 z dne 24. XII. 1970 je Gostilna »Slovenske gorice«, Ljubljana, Zaloška cesta 31 prešla z dnem 31. XII. 1970 v redno lil^idacijo. Priglasitveni 1 rok je 30 dni po tej objavi na naslov: Gostilna »Slovenske gorice« v likvidaciji, Ljubljana, Zaloška cesta 31. Predsednik likvidacijskega odbora Razpisi javnih nafečajev za graditev investicijskih objektov St. 04-52/71 751 Stanovanjsko in komunalno podjetje Brežice razpisuje javni natečaj za oddajo 17 stavbnih parcel v Novi vasi, pošta Jesenice na Dolenjskem. Na javnem natečaju, ki bo v ponedeljek dne 1. marca 1971 ob 9. uri v sejni sobi Doma družbenih organizacij v Brežicah, Cesta prvih borcev 24, se odda 17 stavbnih parcel za gradnjo enodružinskih stanovanjskih hiš v Novi vasi. Izklicna cena za 1 m2 zemljišča je 10 din. Investitor plača poleg izklicne cene za vrednost zemljišča tudi stroške za pripravo in opremo stavbnih parcel. Ti stroški, kakor tudi ostali pogoji natečaja, so razvidni na sedežu podjetja. Stanovanjsko komunalno podjetje Brežice / Izdaja -Uradni list SRS- — Direktor In odgovorni urednik: Jože Jurač — Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča« v Ljubljani