PfHa mezni izvo odbile na fronti v pokrajini Kiangu vse n:ipade Kuomintangovili čet ter jim prizadejale težke izgube v ljudeh in materialu. Zlasli srditi so bili boji v severnem Kiangsuju, kjer so Kuomintan-?°ve čete izvršile vrsto napadov na utrjene postojanke enot narodno-osvobodilne vojske. Po več dni trajajočih bo-ld>i so enote narodno-osvobodilne voj-sko prešle v protinapad ter osvobodile ®°8ti Šujang in Funing. Agencija France Presse poroča, da enote narodno-osvobodilne vojske Pričele na fronti v pokrajini Honan z uspešnimi ofenzivnimi operacijami. Po ^dnjih poročilih so močne enote narodno - osvobodilne armade prebile na Veo mestih Kuomintangove linije ter Prodrle v predmestje glavnega mesta Pokrajine Honan Kajfeng. i. ;.° poročilih nankinških listov, je po-!;:,1» v čungčinu dobila te dni nalog, n lahko na kraju samem ustreli vsa upora .e8a udeleženca upora lačnih ljudi, p ,.e*ienih bo določeno število od 250 u,*i. ki so bili aretirani v zvezi z upo- rom lačnih. Po zadnjih poročilih so se talko imenovani riževi upori, ki so se pričeli v čungčinu 15. junija, razširili tudi na okolico mesta na obe strani rek Jangce in Čialin. Kljub policijskim ukrepom pa se upori nadaljujejo. List »Šen Pao« poroča, da sta tudi nankinška policija in orožniŠtvo dobila ukaz, naj pobijejo vse udeležence riževih vstaj. V okrožja, kjer so skladišča riža, so prišli posebni kombinirani oddelki policije in vojske. V nadaljevanju poletne ofenzive so enote narodno-osvobodilne vojske osvobodile v prvih treh tednih še sedem mest, in sicer Čangčin, Tajan, Hsintau. Feučeng, Česu, Čufu in Šingjang. V zahodnem Hopeju so enotne narodnoosvobodilne vojske prodrle do železniške proge Peking — Hupejkou. Oddelki so presekali omenjeno železniško progo na 11 mestih ter razstrelili 9 mostov. s tem pa onemogočili Kuoraintan-govim četam, da bi uporabljale to važno progo za preskrbo. Poročajo, da je imelo 8 Kuomintango-vih divizij, ki so operirale na tem sektorju fronte, težke izgube v ljudeh in materialu. V bqjih blizu Fingkua, mesta v -jugovzhodnem Hopeju, so imele Kuomintangove čete nad 1200 ubitih oficir jev in vojakov. Na ostalih frontah nadaljujejo enote narodno-osvobodilne vojske z uspešnimi operacijami ter osvobajajo obsežna področja. V bojih pri Fcngijami, ki leži 60 milj severno od Tji ncinu jc poginilo 1500 Kuomintangovih oficiriev in vojakov. bistveno razlikuje od denarne reforme v zapadnih conah. Medtem ko je bila denarna reforma v zapadnih conah Nemčije izvedena le v interesu inozemskih in nemških monopolističnih firm, se sovjetska reforma ozira na potrebe delovnega ljudstva, na načela socialne pravičnosti in na potrebo hitre obnove nemškega mirnodobnega gospodarstva. Denarna reforma v sovjetski coni bo izvedena le z malimi izgubami za-delovno ljudstvo. Težo reforme bodo nosili ljudje, ki so se obogateli v vojni s špekulacijami in protipostavnem trgovanjem na »črnem trgu«. Na predlog nemške gospodarske komisije in po želji nemške demokratične javnosti je maršal Sokolevski odredil, da se uvedejo s 24. junijem 1948 v celotni sovjetski zasedbeni coni in v Velikem Berlinu kot nove denarne enote stare »Reiclisraarke« in >Rentenmarke< z nalepljenimi Specialnimi kuponi. Dro biž ostane z isto vrednostjo v obtoku. Te bančne note in drobiž so edina pravnoveljavna denarna enota v sovjetski zasedbeni coni in v Velikem Berlinu, ki je pokrajinsko in gospodarsko njen sestavni del. Na ta način se naj zabranijo zmešnjave v denarnem oblo ku ter preprečijo gospodarske težkočo Zamenjava starega denarja v nove denarne enote je v času od 24. do 28. junija 1948 v razmerju 10:1. V zaščito tekočih dohodkov delovnega ljudstva predvideva naredba pri zame njavi bančnih not posebne ugodnosti in sicer se zneski do 70 mark na osebo lahko zamenjajo v razmerju 1:1; denarne vloge do 100 mark v razmerju 1:1. do 1000 mark pa v razmerju 5:1; zavarovalne police se zamenjajo v razmerju 3:1. Zneski iz tekočih računov državnih, občinskih in dragih ljudskih obratov se zamenjajo v razmerju 1:1. Krediti, ki so jih prejele kmetije, katerim so bila z agrarno reformo dodeljena zemljišča uživajo ugodnosti zamenjave v razmerju 5:1.’ Pri izvedbi denarne reforme ostanejo vse mezde in plače za delavce in nameščence, penzije in štipendije ter vse blagovne cene nespremenjene. Izvedbo denarne reforme vodi nem-ška gospoda raka komisiia. Skupnost narodov CSR in FLRJ v borbi proti imperializmu Novi jugoslovanski veleposlanik v Pragi Marijan Stilinovič je izročil svoje poverilnice predsedniku češkoslovaške republike Klementu Gothvaldu. Ob Vej priložnosti je imel govor, v katerem je med drugim dejal: »Naš boj proti istim zavojevalcem in naša stalna politika in kulturno sodelovanje v preteklosti nas povezujeta s tesnimi vezmi. Tisto, kar je danes ne-raždražljivo in kar nas trajno povezuje, je boj proti okupatorju v osvobodilni vojni narodov Jugoslavije in junaški odpor narodov Češkoslovaške republike. odpor, vreden narodov, ki ljubijo svobodo in samostojnost. Zmagoviti zaključek osvobodilne vojne, v kateri je imela odločilno vlogo Sovjetska zveza, odpira novo stran v življenju naših narodov in njihovega medsebojnega sodelovanja. Naši državi, ki se opirata na močno Sovjetsko zvezo, se bosta borili z vsemi silami, da se mir, ki ga tako žele vsi narodi, učvrsti in ohrani. Ko smo izgrajevali in dvigali naši dr žavi, smo hkrati dalje razvijali naše odnose in sodelovanje na področju političnega, gospodarskega in kulturnega življenja. Te odnose bomo danes le prav posebno razvijali in poglabljali. Narodi Jugoslavije so navdušeni nad zmagami, ki jih je izvojevalo ljudstvo Češkoslovaške republike v zadnjem času nad silami reakcije. Pozdravljajo februarsko zmago in zmago prerojene Narodne fronte na volitvah, prepričani, da so položeni čvrsti in varni temelji za razvoj in razcvet ljudske demokracije v Češkoslovaški republiki.« Ko je predsednik ČSR Klement Golt-vvald sprejel poverilnice, je naglasil tradicionalno prijateljstvo češkoslovaških in jugoslovanskih narodov, ki so v veliki osvobodilni borbi proti istemu sovražniku ustvarili temelje za novo višjo obliko skupnosti. »Pred dvemi leti,« je dejal predsed- nik Gott\vaid. »smo dali duška tej skup nosti s pogodbo o prijateljstvu, sodelovanju in medsebojni pomoči, katera je trden branik proti morebitnim novim poskusom napada na svobodo in neodvisnost Jugoslavije in Češkoslovaške. Pri zmagovitem zaključku osvobodilne vojne v zagotovitvi naše skupne varnosti in v neomajnem prizadevanju za mir je igrala odločilno vlogo Sovjetska zveza. To je nadaljnji skupni Člen v verigi. ki spaja naše narode. Nadaljnja naša vez je skupna pripravljenost, da z vsemi silami delamo na to, da bi se mir na svetu ohranil in da bi lahko naši narodi pri delu za ohranitev miru z vsemi silami zagotovili izgraditev naših Ijudsko-demokratičnih ureditev. V kratkem razdobju od podpisa naše zavezniške pogodbe je bilo mnogo napravljenega na vseh področjih naših medsebojnih odnosov. Ostanejo nam še velike možnosti posebno na področju gospodarskega sodelovanja, kjer moremo s poglabljanjem in vskladitvijo naših odnosov medsebojno pripomoči, da se bo povečala blaginja naših narodov.« ZDA naj prenehajo s hladno vojno proti ZSSR Diuštvo ameriško - sovjetskega prijateljstva je sporočilo, da je čez sto uglednih funkcionarjev tega društva podpisalo pismo, v katerem pozivajo vlado ZDA, da preneha s hladno vojno in mimo reši vse nesporazume z ZSSR. Društvo navaja izjavi J. V. Stalina in kandidata za predsednika Henryjtf VVallacca, da se nesoglasja med ZSSR in ZDA morejo urediti mirnim potom V pismu pozivajo vlado Združenih dr žav Amerike, da izkoristi to možnost za zavarovanje miru. Tako delovanje, je rečeno v pismu, bi s hvaležnostjo pozdravili milijoni ljudi po vsem svetu in bi ga v celoti podprjo tudi ameriško ljudstvo. .LFJ vodi jugoslovanske narode v boljšo bodoinost V nedeljo, dne 20. junija t. I. je bila seja plenuma Zveznega odbora Ljudske fronte Jugoslavije. V poročilu o delu Ljudske fronte je minister Peter Stambulič opozoril na naloge, ki jih je postavil maršal Tito na II. kongresu LFJ. Med drugim je dejal: V zveži s poizkusi mednarodnega imperializma, predvsem ameriškega in angleškega, da bi znova oživel fašizem v zvezi s povečano vojnoliujskaško politiko imperialističnega antidemokratič-noga tabora, je kongres postavil pred organizacije Fronte naloge, da se odločno in vztrajno bore proti vojno — huj1 skaški politiki, za mir in demokracijo skupaj s silami miru in demokracije na svetu na čelu s Sovjetsko zvezo. Nato je govoril o pomenu petletnega plana in njegovih uspehih v letu 1947 in prvem letošnjem četrtletju ter poudaril važnost planskih nalog v letu 1948. Nadaljeval je: Kaj pomenijo rezultati izvršitve plana? Pomenijo, da je pot graditve socializma. po kateri nas je vodila naša slavna Partija in tov. Tito, pravilna. Pomenijo, da je petletni plan stvarni izraz ustvarjalnih sil našega ljudstva in naravnega bogastva, naše države. Te uspehe smo mogli doseči zaradi enotnosti naših narodov v LF in velike ljubezni, ki jo,ona goji do Komunistične partije. Ti uspehi še bolj vzpodbujajo vse poštene ljudi k še večji požrtvovalnosti pri premagovanju vseh težav. Boj za izvedbo plana povzroča po večini odpor kapitalističnih elementov. Oni skušajo ovirati graditev socializma, pri čemer uporabljajo različna sredstva od sabotaže in stopanja v službo imperialističnih držav do poskusov, da bi zmanjšali delovni polet in zaupanje v vrstah delovnega ljudstva, razširjanje vojnega razpoloženja, dvomov in nezaupanja v naše sile. O razvoju petletnega plana je minister nadaljeval: V boju za izvedbo piana razvija LF vsestransko delavnost v vseh področjih gospodarskega življenja. V podjetjih, ustanovah in na vasi izvaja LF politič. mobilizacijo delovnih ljudi za dvig proizvodnje, dvig proizvodnosti dela^ mobilizacijo delovne sile, znižuje stroške proizvodnje. Velikega pomena so prostovoljne delovne akcije Fronte in pomoč za izvršitev del, določenih po državnem planu. Sem spadajo objekti, kakor gradnja avtomobilske ceste Beograd — Zagreb, gradnja prekopa Donava — Tisa — Donava, kakor tudi dela na manjših objektih. LF' je razvila nenavadno živo delavnost pri uresničevanju frontovskih planov, ki jih sprejemajo same organizacije Fronte in ki pomenijo izpopolnitev državnih planov. To delo se razvija pri graditvi lokalnih cest, zadružnih domov, komunalnih objektov, zboljšanju zdravstvenih razmer itd. Vrednost teh del je znašala lani saino v LH Srbiji nad 3 milijarde dinarjev, kar dosega skoraj višino posojila, ki ga je razpisala zvezna vlada. Vrednost dela po sprejetih planih za letošnje leto znaša v Srbiji 6 milijard dinarjev. Posebej bi se dotaknil graditve zadružnih domov, kar so prevzele nase, skupno z zadrugami organizacije F'ron-te. Letos gradimo v Jugoslaviji 4000 zadružnih domov s 3,217.000 kv. metri površine.. Zgraditev domov bo veljala okrog 9.5 milijard din. Skoraj na vseh gradbiščih sc je začelo delo. Ljudstvo je navdušeno sprejelo gradnjo domov in nastalo je veliko število delovnih enot. Letos morajo organizacije-LF' na vasi polog graditve zadružnih domov in izvedbe svojih planov zlasti skrbeti za razvoj zadružništva in kmetijstva s pomočjo zadružništva. di, da so organizirali in vodili ljudsko oblast. Takoj po osvoboditvi, ko smo začeli z mirno graditvijo naše države, je bilo politično-vzgojno delo usmerjeno k dviganju naših delovnih ljudi na raven zavednih graditeljev nove družbene ureditve. S sprejetjem petletnega plana in ustvaritvijo dela tega plana je stopila naša država na pot socialistične graditve. LF, v kateri so združene milijonske množice delovnih ljudi, se bori danes za plan, za zgraditev, podlage socialistične' družbe. Pri graditvi socializma se učimo na vzgledu Sovjetske zveze, ki je že vzdav-naj zgradila socialistično družbo. Ob koncu svojega govora je minister Stambulič dejal: Zlasti moramo okrepiti delo pri raz-napredek^ krinkavanju sovražnikov nuše države, vsem času svoje-veliko pozornost Ljudska fronta je v ga obstoja posvečala politično-vzgojnemu delu svojih članov. Med osvobodilno vojno je vzgojno delo dvigalo domoljubno zavednost našega ljudstva, razvijalo mr/njo proti sovražniku in utrjevalo prepričanje, da je mogoče sovražnika premagati samo z oboroženim bojem. S politično-vzgo.inim delom smo usposabljali naše delovne 1 j n - tujih agentov, saboterjev in špekulantov, kakor tudi temne igre imperialističnih sil z njihovo vojno-hujskaško politiko. Ostro moramo ožigosati vse tiste, ki skušajo z razširjenjem vojne psihoze ovirali našo veliko borbo za mirno graditev. Niti trenutek ne smemo pozabiti, da je LF politična organizacija, ki združuje. delovne ljudi naše države v boju za boljšo bodočnost in za uresničitev vzvišenih ciljev. UucisfMO Trsta ne bo dopuščalo kršitve mirovne pogodbe Dne 20. junija t. I. je bila v Trstu seja Glavnega odbora Slovensko-italijanske antifašistične unije (S1AU). Predsednik glavnega odbora dr. Po-gassi je dejal v svojem govoru, da so sejo sklicali zaradi težkega položaja, v katerem je tisti 'del Svobodnega tržaškega ozemlja (STO), ki je pod okupacijo angloanieriških oblasti, ki skušajo na vse mogoče načine ovirati razvoj Trsta. Za dr. Pogassijem je govoril sekretar Glavnega odbora SIAU Branko Babič. Babič se je dotaknil vključitve^ i .oui v .-Marshallov načrt« in dejal, da je Trst prejel kot prvo »pomoč« mleko v prahu in suh grah in da ta »pomoč« ni prav nič zboljšala težkega gospodarskega položaja v mestu. Babič je nalo dejal, da povzročata teror civilne policije in politika anglo-ameriške okupacijske vojaške uprave različne incidente, ki naj upravičijo potrebo čim daljšega bivanja zasedbenih čet v Trstu. Celotna zasedbena politika vojaške uprave v Trstu — je poudaril Babič — je samo člen v dolgi verigi kršitev mirovne pogodbe. Vrhunec vsega pa je sklenitev gospodarskega in denarnega sporazuma med generalom Aireyem in italijansko vlado, kar mirovna pogodba izrecno prepoveduje. Tržaško prebivalstvo — je končal Babič — se odločno bori za spoštovanje mirovne pogodbe in ne bo dovolilo, da bi brez njega in proti njegovim življenjskim koristim izdajali sklepe o bodoči usodi Trsta. K temu boju pozivamo vse sile, ki žele mir in napredek našega mesta ter vsega svobodnega ozemlja. V tej smeri se bo tržaško ljudstvo še prej borilo za svoje pravice, ker se zaveda upravičenosti svojih teženj in svoje zmage. Med razpravo, ki se je razvila po Babičevem govoru, je govoril delavec ladjedelnice sv. Roka Pobega o težkem položaja delavcev tržaških ladjedelnic. Omenil je, da je bilo v tej ladjedelnici leta 1945 zaposlenih 1100 delavcev, medtem ko je danes, tri leta po vojni, v ladjedelnici zaposlenih samo 850 delavcev. Na koncu seje so soglasno sprejeli resolucijo o gospodarskem položaju STO-ja pod angloameriško okupacijo, ki so jo poslali' Organizaciji združenih narodov. Istega dne popoldne je civilna policija v Trstu zaprla predsednika Zveze antifašistične mladine Tržaškega ozemlja Angela Blažino. Delegacija zveze je zahtevala pojasnilo pri polkovniku Gardnerju, ki je odgovoril, da o tem nič ne ve. Takoj nato je delegacija zahtevala razgovor z direktorjem za civilno zadeve, ki pa delegacije ni hotel sprejeti. V zvezi z aretacijo predsednika je poslala Zveza antifašistične mladine STO-ja okupacijski vojaški upravi protestno pismo, v katerem izraža v imenu svojih članov ogorčenje nad to aretacijo. Bla-žina je kot 16 letni mladinec stopil v partizanske vrste in bil več mesecev interniran po nemških koncentracijskih taboriščili. Vodstvo zveze zahteva, naj okupacijske oblasti nomudmm iznuste aretiranega Blažino. Pronimefifiti nacist pred sodiščem Predvčerajšnjim je bila pred senatom ljudskega sodišča v Celovcu kazenska obravnava proti Vladimirju Pawlowske-mu, prvemu koroškemu deželnemu glavarju po prevzemu oblasti po koroških nacistih. Razpravi je predsedoval podpredsednik deželnega sodišča dr. Berger, ki je koroškim Slovencem že znan po milih obsodbah vojnega zločinca Or-litscha iz Železne Kaple in gestapovskih agentov Pototschniga in Kalischni-gove, ki sta denuncirala in spravila v nesrečo celo vrsto slovenskih in avstrijskih antifašistov. V obtožnici je bilo rečeno, da je bil Pawlowsky od pomladi 1933 do naci- lov. Gaspeiju avstrijske oblasti onemogočajo zdravljenje na svojem lastnem domn S temeljitim razkrinkavanjem razmer v kaznilnici Kariau, kjer je moral prebiti sekretar OF' za Slovensko Koroško več kot pol leta pod najbolj ponižujočimi pogoji, so koroški Slovenci končno izsilili njegovo izpustitev na svobodo. Komaj pa se je tov. Gašper vrnil med svoje ljudstvo na Slovensko Koroško, je ponovno izpostavljen šikanam tukajšnjih varnostnih oblasti. Tov. Gašper se je vrnil iz zapora bolan. Da bi si nekoliko' popravil svoje razrvano zdravje na svojem domu v Lobniku pri Železni Kapli, kjer njegov oče prav tako trpi na posledicah Trpljenja polnega življenja v izseljeniškem taborišču, je tovariš Gašper zaprosil že v ponedeljek za podaljšanje svojega permita«, katerega veljavnost je v času njegovega prisilnega bivanja v Karlau-u potekla. V svoji prošnji za podaljšanje permita je tudi navedel, da je kot politični preganjanec v posesti izkaznice po § 4, ki posestnikom po zakonu zajamči pri uradih prednostno vpoštevanje. Nekaj dni prej je zaprosila za dovoljenje v zaporno cono tudi žena tovariša Gašperja. Prošnji jo priložila potrdilo občinskega urada v Dobrli vesi, da bo pomagala doma pri delu na polju. Po vsem tem bi človek pričakoval, da sc bo s strani oblasti ugodilo prošnjam za izstavitev oziroma podaljšanje permita v zaporno cono. Zgodilo pa se je nasprotno. Ko je vprašal tov. Gašper včeraj, dne 25. 6. 1948 na policiji, ali sta permita že izstavljena, so ga uradniki policijske direkcije pošiljali iz enega urada v drugega. Po .dolgem tavanju iz urada v urad so mu končno v uradu kriminalne policije pojasnili, da je bila izstavitev permita za njega in njegovo ženo odklonjena. Za odklonitev dovoljenj za zaporno cono niso navedli no-benih razlogov. Pri tozadevni telefonski intervenciji se je varnostni ravnatelj polkovnik Stossier delal sicer začudenega in licemersko dejal, zakaj tovariš Gašper ni prišel k njemu, ob pritožbi nad uradniki policijske direkcijo pa je bilo takoj konec Stossierjevega »svetohlinstva ter naklonjenosti« do koroških Slovencev. Avstrijskim oblastem očitno ni po volji, da je tovariš Gašper bil zaradi bolezni izpuščen na. svobodo in mu zato z neupravičenim odrekanjem permita jemljejo celo možnost zdravljenja in oddiha na lastnenr domu na domači slovenski zemlji. Sedaj tudi vemo, zakaj ti zagovorniki »nedeljive Koroške« tako krčevito zagovarjajo njeno deljenost z zaporno cono. stičnega puča v letu 1934 pokrajinski propagandni govornik in pokrajinski organizacijski vodja nacistične stranke na Koroškem. Ko so nacisti prevzeli oblast, je Pawlowsky postal prvi deželni glavar na Koroškem. Iz tega sledi, da je bil y letih 1934 do 1938 aktivno soudeležen pri pripravah za priključitev Avstrije k Hitlerjevi Nemčiji. V nacistični SS-formaciji se je povzpel do Standartenfiihrerja. Po letu 1943 pa je postal upravni svetnik gospodarskih obratov na Jesenicah. Kakor do sedaj že v neštetih primerih, je izreklo sodišče tudi nad tem pro-minentnim nacistom nepojmljivo nizko kazen. Obsodilo ga je vsled veleizdaje na 5 let ječe, vračunajo« mu 26 mese-' cev preiskovalnega zapora, dočim ga je oprostilo obtožbe po §§ 1 in 6 zakona o vojnih zločincil). Poleg nizke kazni so za proces značilne še nekatere okolnosU, ki osvetljujejo odnos prednacističnih in sedanjih avstrijskih oblasti do nacizma. 0 rep ra v je vladalo za proces precejšnje zanimanje, je sodišče smatralo za potrebno, da je zaprlo sodno dvorano že pred časom, ki je bil predviden za začetek obravnave. Vsled tega številni poslušalci niso imeli možnosti dostopa k »javni« razpravi. Kdor pa je prisostvoval obravnavi, se ni mogel prav znajti v presoji, kdo je prav za prav na zatožni klopi. Obtoženi je namreč brez ugovora smel izpovedati svoje navdušenje za .nacionalsocializem, po svoji navadi kot bivši nacistični propagandist je v podkrepitev svojega zagovora krepko udarjal po mizi pred avstrijskim senatom, zatožno klop pa je očividno zamenjal z udobnim naslanjačem kake celovške kavarne, kjer je svoječasno v družbi gauleiterja Klausnerja, Ku-tsebere, Globotschnigga, Maier Kaibi-tscha in drugih nacističnih veljakov koval načrte za uresničenje pangermanl-zma na Koroškem. V taki pozi se je obtoženi Pa\vlowsky v svojem zagovoru skliceval na to, da je kot nacistični deželni glavar debil samo to, kar delajo danes dr. Nevvole in ostali gospodje pri koroški deželni vladi. « Sedanji avstrijski! oblastniki se pri vsaki priliki trkajo na svoja prša in podčrtavajo svoje napore za obrambo pred nemško »agresijo« v času Doll-fuss - Scbuscliniggovega avstrofašizma. Da pa dejansko vsaj pri tej gospodi teh naporov ni bilo, je pokazal nastop zadnjega avstrijskega deželnega glavarji na Koroškem dr. Sucherja, ki je bil zaslišan kot priča v teku procesa. Iz njegovih navedb je bilo jasno razvidno, da zadnji predstavnik Avstrije na Koroškem niniti pomislil na kale odpor proti nacizmu in da je brez najmanjšega protesta odstopil svoje mesto svojemu »korektnemu« nasledniku Pawiowskemu. Zoprno je bilo gledati, kako se je d T. Sucher, ki je svoječasno prepuščal odločanje o politiki proti koroškim Slovencem strokovnjaku Maier Kaibitschu, po končanem zaslišanju bolj globoko 1,1 bolj »korektno« priklonil nacističnem« veljaku na zatožni klopi kakor pa sodnemu senatu. Novo pri procesu je bito tudi to. da je neki bivši funkcionar Sclmscbniggove »VaterlHndische Front« bil prisoten pri obravnavi, preden j® nastopil kot priča. Tudi bivši varnostni direktor za Koroško general Perko, ki se je poleg sedanjega namestnika d®' • želnega glavarja Ferlitscha svoječasno kot oficielni zastopnik tedanjih koroških oblasti udeležil prvega javnega nastopa ilegalne Maier Kaibitscheve SA v Št. Jakobu v Rožu, se je potrudi! v razbremenjevanju obtoženega. Vse to in pa dejstvo, da je predsednik senata, dosledno tituliral obtoženca z »gospodom«, je dajalo obeležju v sodni dvorani značilno sliko, ki je najmanj nalikovala kazenskemu postopku proti bivšemu predstavniku najbolj krvavega režima, kar ga pomni zgodovina. C Drobne novice V jeseniškem okraju znaša 1 Mošnji proračun 40,912.000 din in je štirikrat večji od lanskega. Za investiciji je namenjenih 33% izdatkov. Investicije s® določene za graditev in vzdrževanj* cest, za nakup strojev in plemenske živine, za graditev stanovanjskih h‘s- zfl povečanje tovarne nogavic v Lescah. 'L graditev opekarnih sušilnic, za nap Ijavo vodovoda na Jesenicah Ud. Nasi kmetje ne bodo nasedli p revari Že več mesecev poskuša združena reakcija na Koroškem s predsednikom Kmetijsko zbornice Gruberjem na čelu, zavajati kmečko prebivalstvo v podpiranje teženj veleposestnikov in profito-lovcev. Krik po zvišanju cen kmečkim pridelkom je odraz tega poizkusa, ki ima nedvomno namen, zasekati globoko razpoko med delovno ljudstvo in s tem razbiti pri rodno povezanost delovnega kmeta in industrijskega delavca v borbi proti kapitalističnemu izkoriščanju In imperialističnemu zasužnjevanju. Ta poizkus je dobil na Koroškem že čisto jasne obliki'. Predsednik OeVP in kmetijske zbornice, Gniber, je v svojem uvodniku v »Volkšzeitung« odkril karte, s katerimi igra reakcija. V začetku uvodnika ugotavlja točno, da se jo položaj kmeta po prvem avgustu 1947. ko je stopil v veljavo tako imenovani sporazum o mezdah, tako poslabšal, da stoji pred alternativo, da se ali določijo pridelkom, ki jih morajo kmetje oddajati, cene. ki bodo krile stroške proizvodnje, ali pa bodo morali seči po samopomoči. Tudi tega ne osporavaino, da se morajo zvišati cene žitu na povprečno ceno 80—90 grošev za kg., to je približno za polovico. Z rezervo pa je treba oceniti predlog, naj se za dosego tega zvišanja pritegne denar iz fonda zelo problematične ameriške pomoči, že z ozirom na to,,da je zelo dvomljivo, da bi Amerikanci to dopustili. Popolnoma nesprejemljiv pa je Gruberjev predlog, da bi se s povišanjem cene krompirja obremenili potrošniki, to se pravi, pred vsem delavske in na-meščenske družine. Po Gruberju bi moral vsak potrošnik doplačali za to povišanje 1.50 S na dodelitveno periodo. Gniber tudi pravi, da je treba cene klavni živini povišati od 2.20 S na 4.50 8 za kg žive teže. Pri tem pa računa takole: Breme zvišanja cen klavne živine •mj bi nosit! konsumenti. To breme bi znašalo za petčlansko družino v eni do-delitveni periodi 9 do 15 S k dosedanji ceni mesa, ki znaša za takšno dnižino 33 —, 35 S. Gruber pravi velikodušno, da bi delavci in nameščenci to lahko doplačali, če bi pokadili mesečno 3 do 3 cigaret manj kot dosedaj. Predsednik OeVP, Kmetijske zbornice >n deželni poslanec je torej mnenja, da je zvišanje cen kmečkim pridelkom. Predvsem krompirju in mesu ter konč- no tudi žitu, najlažje dos či na ta način da bi breme zvišanja n -sila masa potrošnikov — delavci, nameščenci in njihove družine. Profit m vmesnih trgovcev in prekupčevalcev bi pa oslal še naprej na dosedanji v šini. Pri krompirju bi torej ti ljudje ; o nadalje zaslužili za par minut vaga ja in razdelitve 22 grošev pri kg; živin ki prekupčevalci in n\esarji pa se bi 1 ali še naprej bogatili pri vsakem govedu za svojih 800 do 1000 S. S takšnim računanj* m in s takšnimi predlogi ne morala biti zadovoljna ne delavec in ne kmet. Ta predlog pomeni dejansko samo to, da Gruber kot predstavnika kmetov na najodgovornejših mestih podpihuje izkoriščevalce kmetov in delavcev in sramotno podpira one, ki živijo na račun produktivnega dela kmetov in delavcev. To so pa velelrgov-ei in prekupčevalci ter gospoda okrog OeVP. Ureditev cen in njihova postavitev na zdravo podlago je danes vsekakor zapoved časa in zahteva vseh kmetov in delavcev. Zboljšanje neznosnega položaja kmeta, ki mora kupovati svoje orodje in gospodarske potrebščine po 3 do 5 krat višjih cenah, kakor prodaja svoje pridelke, pa je mogoče doseči samo, če se onemogočijo visoki navmesni dobički trgovcev in prekupčevalcev. S tem in z omejitvijo njihovega števila bo dobil kmet za svoj krompir in svojo klavno živino še enkrat toliko, kot mu sedaj v škodo potrošnikov skuša obetati »predstavnik« kmetov na Koro- škem, Gruber. Le na podlagi lake rešitve bi tudi delavec lahko kupo v*, l meso in druge življenjske potrebščine cenejši in v večji množini, kot jih j” kupoval v zadnjih mesecih. Vendar to še ni dovolj, da bi bil kmet v stanju kreniti k napredku. Nuji o se morajo znižati cene orodju in str jem, cementu in železnini, obleki in obutvi. Gruberjev predlog pa pomeni, da se bodo te cene še povišale, kajti č; bo moral delavec plačevati še več za svojo prehrano, bo nujno zahteval več,i zaslužek. Ge bo moral dati podjetnik delavcu, oblasti pa svojim namešče ncem, večje plače, potem bodo skočili tudi cene industrijskim izdelkom ir* tudi davki, ki jih plačuje kmet, se bodo povišali. Kajti podjetnik v kapitalistični družbi šo nikdar ni delal v svojo zgubo. Iz lega sledi, da bo iz celotnega manevra, ki g.a skuša inscinirati Gruber, izšel kmet spet ogoljufan in prevaran, in da bo naprej delal za profit izkorišče-valnega aparata, dokler mu veleposestnik ne bo požrl zadnjo ped zemlje. To pa očividno hočejo doseči OeVP in njen Bauembunil ter Kmetijska zbornica, ki so utelešeni v osebi Hermana Gruberja. Naš kmet in delavec pa sla v borbi proti fašizmu spoznala in občutila potrebo skupnosti in povezanosti ter skovala globoko bratstvo in tovarištvo. To skupnost bosta prav danes čuvala in branila ter se dosledno borila proti po-, izkusom reakcije, ki skuša zdaj enega zdaj drugega zavajati, da bi nasedel njeni prevari, s ciljem razbijanja enotnosti delovnega ljudstva. Blaž Singer ŠT. JAKOB V BOŽU Dolgo se je pripravljal naš tovariš Touče Koren, pd. Muzi kov, prodno je zašel v zakonski jarem. Temu se mi tudi ne čudimo, kajti fantovski stan je pač najlepši. Ce se pa človek enkrat , poda v zakonska življenje, se kmalu pričnejo skrbi za družino, za dom in še mnogo drugih skrbi nastane za mlada zakonca. Začne se med drugim tudi borba za hišni ključ, — sploh če je mlada žena polna neukrotljive sile in moči. V nedeljo, dne 20. t. m. sta postala tov. Tonče Koren ip tov. Marica Stroj z Reke končno mož in žena, pred oltarjem sla si obljubila večno zvestobo in ljubezen. Na svatbi so sc zbrali najbliž- ji znanci in sorodniki, prišel pa je tudi dekliški pevski zbor, v katerem je sodelovala tudi naša mlada žena — tov. Marica. Vsi so se prav dobro imeli, tudi mlada zakonca sla sedela z od veselja in sreče žarečimi očmi za mizo. Dekleta so zapele več lepih slovenskih pesmi in tako še dvignile razpoloženje. Oba novoporočenca sta nam dobro .znana kot zavedna Slovenca. Tov. Tonče je v času fašizma sledil klicu teptanega slovenskega naroda. Šel je v vrste slovenskih partizanov ter se z njimi boril za osvoboditev svojega naroda na Koroškem ter za boljšo bodočnost delavskega razreda. Fo končani vojni se je vrnil na svoj dom in lakoj pričel s kulturnim delom. Kot dober pevec jo zbiral druge tovariše okrog sebe in skrbel, da je bil pevski zbor na visoki stopnji. Znan nam je pa tudi v vlogi Mirka v Miklovi Zali, katero je igral brez vsake kritike, ko jo je uprizorilo naše društvo prvič po končani vojni leta 1946. Kakor so želeli na svatbi vsi zbrani mlademu paru vso srečo, tako mu želimo tudi mi vse najboljše. SLOV. PLAJBERK Iz vodno več vasi in občin pošilja slos vensko antifašistično prebivalstvo protestna pisma celovškemu škofijskemu ordinariatu, \ katerih protestira proti nezaslišani zahtevi p>> odstranitvi partizanskega spomenika v si. Rupertu pri Velikovcu. Tako pismo je poslalo tudi prebivalstvo Slov. Plajberka, v katerem pravi med drugim: Slovensko antifašistično ljudstvo in partizani, zbrani na svojem sestanku v Slov. Plajberku, najostreje protesti- Opozoriio naročnikom! Naročnike, ki so prejeli polnž. iiico, prosimo, da vplačajo zaostalo naročnino. Uprava ramo proti zahtovi celovškega škofijskega ordinariata po izbrisu napisa s partizanskega spomenika ali odstranitvi spomenika s pokopališča v Št. Rupertu pri Velikovcu. Že v neštetih prilikah ste jasno pokazali mržnjo napram naprednim koroškim Slovencem, tokrat pa ste izrazili in podčrtali odkrito sovraštvo proti slovenskemu ljudstvu na Koroškem, ki je doprinašalo v borbi proti fašizmu tako ogromne žrtve za svoj narodni obsloj. Čisto jasno vidimo, da s to zahtevo pljuvate na vse te ogromne žrtve in da Vam je slovenski narod na Koroškem ničvreden. V tem tudi jasno vidimo, da ne ravnate po naukih vere in katoliške cerkve. Slovensko ljudstvo je z žulji na rokah kljub velikim težkočam postavilo spomenik padlim herojem, kol znak hvaležnosti in ljubezni, zato ostro obso' :-mo nezaslišano zahtevo celovŠk škofijskega ordinariata. ............ Siov. prosvetna zveza naznanjal Vsled slabega vremena zadnjo ned** 1 jo igrajo domači igralci ponovno MIKL0V0 ZALO v nedeljo, dne 27. junija 1948 ob 15. uri pri Žvanu na Kostanjah. V nedeljo, dne 27. 6. 1948 ob 14.30 um gostujejo Kapelčani z igro . M ati j -ček se ženi pri Cingelcu na Trati. Borba za Siov. Koroško v Londonu | »Zahvaljujem se vam za možnost, ki ste mi jo nudili in ki jo ne bom zlorabil. V izjavi Gruberja je, mimogrede rečeno, toliko netočnosti, da bi potreboval za njihovo pobijanje prav toliko časa, kolikor je trajalo njegovo pojasnjevanji'. Pridržujem si pravico, pismeno odgovoriti na to. Rad bi pa samo pripomnil, da so bile netočnosti gospoda Gruberja take, da pomenijo pomanjkanja spoštovanja do vas." Naj omenim .dva primera: odstotki, ki jih je navedel dr. Gruber, se ne nanašajo na-ozemlje, ki ga zahteva Jugoslavija, marveč za vso Koroško, ki je nihče nikoli ni zahteval. Kar se tiče sole, ki jo je omenil gospod Gruber, njegova trditev ni točna, niti Popolna. Ta šola je praznovala 1936. leta 60. letnico, ne pa 40. letnico svoje otvoritve. Toda to je bila dvojna proslava, ker se je hkrati proslavila tudi 15. letnica, odkar so jo zaprli.« Jugoslovanska delegacija v Londonu je v pismu namestnikom zunanjih ministrov odgovorila na izjavo dr. Gruberju z dni 29. aprila in pokazala neute-o1'ličnost njegovih trditev. V začetku pisma, v katerem se odgo-Vaj’ja na poskuse dr. Gruberja, da bi ®Vlgol argumentacijo jugoslovanskih zahtev, je poudarjeno, »da dr. Gruber niti najmanj ni izpodbil jugoslovanske argumentacije glede odgovornosti Avstrije, izvirajoče iz minule vojne«. Vse tisto, s čimer jc dr. Gruber odgovoril na obsežno gradivo o prenosu oblasti na Koroškem v maju 1945., je izraženo samo v trditvi, da se je Wede-nig vrnil na Koroško šele po prenosu oblasti. »Celo ta trditev je neresnična,« je rečeno v pismu, »ker se je Wedenig, izpuščen iz Dachau-a 19. aprila 1945., v trenutku, ko sicer nikogar niso izpustili, vrnil v Celovec 30. aprila 1945. ni niti on, niti kdo drug doslej ni trdil, da je bil njegov podpis na razglasu koroške vlade 7. maja 1945. falzifikat. Razkrinkajo^ izjave dr. Gruberja glede »volksdeutscherjev« in pobijajoč njegove trditve o razmestitvi hidro-eiektričnih central jugoslovanska delegacija v svojem pismu tudi še enkrat ponavlja stališče jugoslovanske vlade glede plebiscita na Koroškem leta 1920. Poudarja se, da so navedbe dr. Gruberja brez slehernega dokaza, da je bil plebiscit v načelu neprikladno sredstvo za ureditev tega vprašanja, da so ga dogodki v zadnjih 27 lotili ovrgli in razveljavili in da je bil plebiscit izvršen na krivičen način. Glede sklicevanja dr. Gruberja na dozdevno izjavo Nikole Pašiča o tem vprašanju je v pismu rečeno: »Jugoslovanska vlada znova poudarja, da nima na razpolago originalnih zapiskov o sestanku skupščine, a izvori iz druge roke, s katerimi razpolaga, potrjujejo trditve dr. M. Wutteja, ki je imel originalne zapisnike, da je Pašič govoril o sleparijah Nemcev med plebiscitom in tako zapisniki nikakor ne potrjujejo trditev dr. Gruberja.« ?Na vse izjave jugoslovanskega jircd-stavnika in vse jugoslovanske ugotovitve glede nacionalnega zatiranja slovenske manjšine v prvi avstrijski republiki,« je ugotvljeno nadalje v pismu, »je lahko dr. Gruber odgovoril samo s tremi trditvami, ki ne vzdrže nobene kritike: a) Dr. Gruber je rekel, da so leta 1936 praznovali 40. letnico slovenske zasebno šole v Št. Rupertu blizu Velikovca. Toda — kakor je jugoslovanski predstavnik že poudaril — to je bila obletnica šole, ki je ni bilo več, ker je Avstrija zaprla vse slovenske zasebne šole takoj po plebiscitu in koroški Slovenci so se pri tem pritožili na Društvo narodov zaradi kršitve čl. 67. saintger-mainske pogodbe. V vsem obdobju avstrijske republike ni bilo niti ene slovenske zasebne šole. Šola v Št. Rupertu je bila takrat in je še vedno samo kot tako imenovana -»dvojezična« Šola. SPD Gorjanci« iz Kotmare vesi gostujejo v nedeljo, dne 27. 6. 1948 ob 15. uri z igro »V Ljubljano jo dajmo« v Selah. VABILO na letni občni zbor Si i) Bilka« v Bilčovsu, ki bo v nedeljo, dne 27. 6. 1948 ob 14.30 uri pri Miklavžu. OBJAVA Občinski odbor Kmečke zveze za Slovensko Koroško Slovenji Plajberk vabi svoje člane na občni zbor, ki se viši v nedeljo 27. junija 1948 ob 3. uri pri Moranu v Podnu. VABI M 0 na • prireditev KZ-larjev in pol. preganjancev ki bo v nedeljo, dne 27. 6. 1948 ob 16. uri v telovadnici v Št. Jakobn v Rožu. O G LAS Kolesa, znamke »Puch«, »Waffenrad< in »Junior«, s kompletno pnevmatiko po ‘zuižanih cenah v prosti prodaji pri J. Lomšek-u, trgovina s stroji iu kolesi v Zagorjah, p. Dobrla ves (Sagerberg, P. Ebemdorf). En dan med GRŠKIMI OTROKI Nino Tonietti je na svojem potovanju po Bolgariji v neki obmejni vasici naletel na skupino grških beguncev z otroki. Reportaža govori o doživljajih 11-letnega dečka Todorja Kiaramarisa. Pred menoj sedi deček. Kakor uboga sestradana živalca je in se od časa do časa sunkoma obrne ter zastrmi z velikimi očmi. Poznam to duševno stanje, ker sem ga že videl pri drugih otrocih njegove starosti. Štiri ali pet let je od tega. Takrat so bili ti prebivalci piemontske vasice Boves. Pribežali so k nam partizanom, ko so bili Nemci požgali njihove domove in pobesili na mesarske kavlje može, ko so pomagali partizanskim brigadam. Sedaj vihrajo zastave, narodov - zrna govalcev nad nacizmom na WiIhelm-> strasse, na ruševinah Brandenfourških vrat,/v Miinchenu in na gnezdu Ober-salzberg. Toda zakaj so še na svetu 11-letni otroci, kakor je tale Todor Kima-maris iz vasi Lefkimi? Ti živijo pod vtisom nečega strahotnega, česar vse življenje ne bo mogoče izbrisati iz njihove zavesti. Živijo pod dojmom nečesa, kar bi se ne smelo več povrniti, potem ko so zadnji SS-ovci in zadnje fašistične črne srajce zapustile Grčijo. / Mladi Todor Kiaramaris nima sedaj prav nikogar več. Njegov oče, mati in brat so/ mrtvi. V enem dnevu so jih pobili monarhofašisti. Todor ima samo strica, ta pa je daleč z Markosom. Bori še za svobodno Grčijo s puško v roki in na čepici ima modro kokardo z belim trikotnikom. V njegovo rojstno vas so leta 1945. prišli monarhofašisti. Najprej so zaprli šolo in namestili v njej posadko. Todor je do tedaj hodil v drugi razred. Od tega dne dalje pa ni hodil več, kajti šola v Lefkimi ni več odprla svojih vrat. Učitelja so vojaki atenske vojske v Januarju 1946. prijeti in odpeljali na atoke. Po enem letu, januarja 1947., so z. bližnjih gora okrog Lefkimi prišli prvi Markosovi partizani. Ženske so ravno pred edino vaško trgovino potrpežljivo čakale na razdelitev moke, ko so zaslišalo eksplozije ročnih bomb in prasket avtomatičnega orožja. Tekle so domov in brž nato se je vsa vas začela boriti proti zatiralcu. Z orožjem in brez orožja so se borili otroci, možje in žene. Borili ko se s silo, ki jo daje človeku obup v prividu bližnje osvoboditve. Posadka atenske vojske se je po devet-najsturnem boju umaknila v dolino in partizani so prišli v Lefkimi. Ponosno je ljudstvo sprejelo svoje brate in bfaz joka pokopalo mrtve. Naslednje dni se je življehje polagoma umirilo. Todor pripoveduje takole: Ko so prišli partizani, srno spet delali tako kot prej, ko še. ni bilo monarhofa-šistov. Mati je mesila kruh in ga nosila v peč že ob petih zjutraj, ker ni bilo več policijske ure. Ded je hodil vsako soboto na trg. Odkar so prišli partizani, je bilo Ireba enkrat na teden skupaj obravnavati vse vaške zadeve, preden se je kaj zgodilo. Tudi moj oče, ki je bil brez ene noge izgubil jo je bil v tej vojni — je šel. Otroci — tudi moj brat, ki je bit večji od mene — smo hodili na gričke okrog vasi in se igrati kot nekoč, ko še ni bilo atenskih vojakov. Dokler pa so bili oni v vasi, nismo mogli nikamor, kajti na okoliške griče so postavili straže in strojnice in nihče ni smel mimo. Minilo je nekaj mesecev. Neki večer so se vrnili vojaki monarhofašistični. Ni jih bilo samo sto, oblečenih v grške uniforme in oboroženih z grškimi puškami. Bili so dobro oblečeni — kot Američani. Imeli so majhne ameriške avtomobile in vsak vojak je imel strojnico. Preden so prišli v vas, so začeli streljati s topom in porušili več kot polovico hiš. Tedaj so se morali partizani umakniti. Kdor je le mogel, je šel z njimi. Ljudje so si naložili ono bore živeža, kar so mogli nositi. Mnogo pa jih je moralo ostati, starčki in invždidi, matere z otroci in bolniki. Kako naj bi ti korakali s pariizahi do gora čez strmine in prepade, kilometre in kilometre pod sovražnikovim ognjem? A Ko partizanov ni bilo več v vasi, so prišle monarhofašistične skupine. Ogenj v vasi je že pred dvema urama prenehal in globoka tišina je stopila med hiše in prazne ceste. Skriti za. okni so ljudje, ki so ostali doma, poslušali stihe, srdite ukaze atenskiti oficirjev. Majhni avtomobili so se vrteli med hi Sestava demokratične vlade pod vodstvom generala Markosa je bila velikanskega pomena ter jo je vso ljudstvo navdušeno pozdravilo. V osvobojenih predelili so bile prvič v zgodovini Grčije svobodne volitve. Prvič so volile tudi žene. Postale so enakopravne možu, voliti in biti izvoljen. Narodne manjšine so dosegle popolno enakopravnost. Tako je volilo ljudstvo svoje zastopnike, tako so. nastali ljudski odbori. ^Naloge teh ljudskih odborov so, da v smislu odredb začasne demokratične vlade organizirajo pokrajinsko upravo, da zasigurajo prehrano ljudstva, skrbijo za obnovo šolstva ter kratko in malo izvršujejo ustavno zakonitost. Osvobojeni predeli niso več last veleposestnikov. Izvedena je bila agrarna reforma in vsak kmečki delavec je dobil svojo lastno zemljo. Tudi velika kraljevska zemljišča v Tesaliji so bila raz deljena med ljudstvo. Gozdovi in pašni ki so istotako postali ljudska imovina. Vsi vojni dobički so bili odvzeti, vsako kupovanje in prodajanje hiš in posestev med vojno je bilo prepovedano. sami in razvalinami hiš, ki so jih bili razbili topovi. Bila je zora. Iz avtomobilov i(P, kamionov so vojaki obrnili strojnice proti oknom. Vojaki so izstopili, zvočnik s kamiona pa je grmel na stanovalce, naj v desetih minutah iz-praznijo hiše in odidejo na cesto. Ko so bili ljudje na cestah, so prišli drugi vojaki s petrolejskimi posodami in začeli zažigati. Ljudje so prosili, da bi smeli kaj rešiti iz gorečih hiš. V odgovor so starega poštnega sla, ki se je vrgel v plamene svoje hiše, da bi vzel plašč, zgrabili, ga topli in pripeljali na sredo trga. Potem je vojak vrgel vanj velik kamen in ga zadel v glavo. Starček je padel. Nato so še drugi vojaki metali vanj kamenje toliko časa, dokler ni bila starčeva glava umazan kuj) krvi. Desetletno deklico, malo Todorjevo tovarišico pri igrah, ki je prestrašena začela kričati, je podnarednik takoj oklofutal, da je omedlela. Razum se ji ni več povrnil. Neka ženska Evanthija Leventi, za katero je monarhofašistični oficir trdil, da jo je videl na oknu, ko je streljala proti vojakom, je bila obsojena na smrt in takoj s sekiro obglavljena. Štiri deklice so posilili. Todor Kiaramaris ni videl, kako so ubili njegove starše. Vlekli so ga pred vojake, ki so hoteli vedeti imena. Bili so ga z bičem po obrazu, ker ni znal ničesar povedati. Mali Todor dvigne na čelu lase in mi pokaže znake bičanja. Sedaj je nehal jesti, toda glave ni dvignil. Premišljuje. Žalostno jo videli premišljevati takega otroka. To je tragično življenje grških otrok. Kot odrasli borci Demokratična vlada je razglasila amnestijo za vse one ntanjobremenjem: ter za tiste, ki so dokazali svojo voljo In pripravljenost za dobrobit naroda. Cela vrsta, zakonov začasne demokratične vlade, kakor zakon za ljudsko zdravje, socialno zasiguranje, starostno oskrbo, podržavljenje bank in težke industrijo, izobrazbo ter pravice delavcev, Ustvarja pogoj za ljudsko demokracijo, ko bo končana osvobodilna borba. Prvič uživajo vasi in mesta v osvobojenih predelih Grčije resnično socialno oskrbo. Celo mala mesta in vasi do bijo svoje zdravnike, bolnice ter druge uredbe. Obnova napreduje kljub velikim tež-kočam in še trajajočim borbam. Obnavljajo porušene mostove in poškodovane ceste. Mnoge vasi, do katerih se je prišlo prej samo po slabih poteh, bodo prvič povezane z novimi cestami. Tako je bilo zgrajenih nad 50.000 km novrh ali popravljenih starih cest. Nad 20 novih mostov je bilo sezidanih, 40 porušenih mostov so popravili in izročili prometu. Po mestih in vaseh so obnovili porušene hiše in šole. poznajo lakoto, ječe, monarhofašistični* vojake, teroriste, ksitose, streljanj« ameriških letal. Podobno kot Todorjti so mhogirn ubili starše in brate. Z» srečnega imajo tistega, ki mu je ostat vsaj eden od staršev. Ta pa je v gorah z Markosom. Medtem ko govorim s Todorjem, veti/, da so okrog mene še drugi otroci, za katere nihče ne ve imena ne priimka. Našli so jih, ko so v joku in obupani tavali brez cilja po obmejnih gorah. So stvari, ki jih ne bi verjel, če bi jih ne videl z lastnimi očmi in če ne bi prebil ves dan sredi teh otrok. t 67% prebeglih grških otrok je jetičnih. V Larjsi je bilo od 1632 učencev’ 1477 bolnih. Od teh je bilo 951 v težjih' ali lažjih oblikah bolnih za jetiko, alP so bili izhirani, 297 je bilo hudo slabokrvnih, 142 bolnih na žlezah, 70 trajno malaričnih, 229 rahitičnih. V Nigritr» severnogrški vasi. je bila med vpadem monarhofašistov 23. julija lani s sekiro pobita celotna družina zdravnika Soula. Šest mesecev starega otroka, zdravnikovega sina. so našli še živega v rokah' pobite matere. Umorili so tudi njega ln nj'egovo pestunjo Efrosimi Frangas in njene tri hčerke Anastasijo, Maroudno in Evantijo, deklice stare 14 do 18 let. To so mi pravili otroci,'ki so morali vse to gledati. Njihov večji tovariš pri igrah, Sjfelios Apostolakis, je bil z razsodbo vojaškega sodišča ustreljen v Lamiji lanskega 13. avgusta. Bilo mu je petnajst let. Vse to sem videl in zvedel pred kratkim. ko sem se odpravil k skuplru grških otrok, starih 5 do 14 let, ki so nedavno prispeli iz svoje domovini-Rdeči križ svobodne demokratične države jih je rešil gotove smrti. Posebno skrb uživa v osvobojenih predelih izobrazba. Ljudski odbori skrbijo za to, da se sezida oziroma obnovi na stotine šol. Danes imajo spet več ko# 200 šol, v katerih poučujejo člani Demokratične mladine na tisoče otrok. j Narodne manjšine uživajo vse pravft? oe. V šolah imajo pouk v svojem mate-, rinskem jeziku. ; ... ,< S pomočjo Demokratične armade je bila zemlja velikopotezno obdelana in tako zasigurana prehrana ljudstva. Tudi pri pomladanski setvi so izrabili vsa> ki košček zemlje. Prebivalstvo v osvobojenih predelih" je močna borbena enotnost delavcev/ kmetov in vojakov Demokratične vlade' na poti k osvoboditvi in obnovi. Moški in ženske. Grki in narodne manjšine* če potem držijo v rokah puško, plug ati kladivo, se borijo proti fašizmu in proti imperialističnemu vmešavanju anglo-amerikancev. Vsi pospravljajo propadlo, da zgradijo novo, svobodno Grčijo. ...................................... I zrlo jat elj. lastnik iu %*lozoik Hat«- Dr. Kraoc Petek Vellkor«*«- OUvni uradnik: Dr- Prand Ziritter; odgo Tomi urednik: Franei Ogrla, oba Calovee. Ralm%traBe • nprara: Celovec, VOlkermarktar Strafie 21, Doplni ae n«' pošiljajo n« naslov: Celovec (Klagenfurt), Posta m t 1., Post' sehlleBfeeh 572. Tlaka: »K&rntner Volkarerlag O. m. b. H *. Klagrufurt, 10.*Oktober-StraBe 7. Obnova v osvobojeni Grčiji Tihožitja z jajci In Joško je prijmvedoval zanosno o tistem, kar je sam Videl, pripovedoval še bolj o tistem, kar je slišal, najbolj pa o tistem, kar si je bil sam izmislil. Ded je poslušal z blestečimi očmi o tem, kar je Joško videl, ves ožarjen o tistem, kar je bil fant slišal, in veš iz sebe o tistem, kar si je bil fant izmislil, naposled pa ga je poslal po novejše, še bolj vznemirljive in še lepše novice. Ko pa mu je bilo že tudi tega premalo in ko so naposled oficirji prišli v ms samo, mu je dejal: >Jaz na svojo žalost ne morem hoditi, zato pojdi tja, pa mi enega privedi, Samo glej, da bo oficir, razumeš, ker jaz sem bil kaprol in ni, da bi govoril s kakim navadnim vojščakom. Pozdravi, ga lepo in mu takole reci: »Dori \vartef an si ajn alter kamerat«. Fant se je moral stavek naučiti na pamet; šele tedaj je lahko šel, ded pa se je okrasil z vsemi medaljami, ki jih je bit dobil v HIŠKO KRANJEC prejšnji vojni, ko je še lahko hodil in oboževal Franca Jožefa. Odlikovanj pa je bilo vse do velike srebrne in celo do zlate medalje, s čemer se ni ponašal kdor si bodi. Tako okrašen z medaljami na svojih upadlih hropečih prsih, z belimi lasmi na glavi, ves prazničen v duši je pričakoval Nemcev. * Joško je storil, kakor nui je bil naročil ded. Prijel je oficirja za rokav in mu s sijočim obrazom povedal, kar mu je bil rekel ded. In glej, Nemec se ni razjezil. Z drugimi vred, ki so bili okrog, se je hohotajoče smejal, potrepljal Joška po ramenih, nekaj spraševal, česar ta ni razumel, naposled pa si vzel za stražo nekega vojaka in šel za lan toni. Spotoma je sicer začel jezikavo ferfluhtati, ker se mu je zdelo preveč v hrib. a se je naposled vdal fantu, ki mu je postajalo vroče od bojazni in je z rokami dokazoval, kako >dort wartet an si ajn alter kamerat«, ki je bil kaprol in ima mnogo medalj. Tako so naposled le prišli do Svet-kovih. Vojak, ki je spremljal oficirja, je ostal zunaj za stražo. Oficir in Joško pa sta jo mahnila v sobo. Tam sta poleg deda bila še Anica in Mihec, ki pa sta jo ročno potegnila ven, ko je prišel k njim tako visok gost. Ded je opirajoč se na svojo grčavo palico stal ves zravnan sredi sobe, veličasten s svojimi belimi lasmi in z medaljami na prsih. Joško ga takega še ni videl; bil je, kakor da je dočakal največji in najsvetlejši trenutek svojega' življenja. Sprejel je Nemca po vojaško, mu salutiral, nato imel nekak govor v nemškem jeziku, naposled pa pokazal visokemu gostu za mizo, kamor je ta brez vsakega obotavljanja sedel. Ded je odprl duri in poklical Micko, svojo hčer in vdovo. Mati Micka je res prišla, sramežljivo kakor vse kmečke žene, prav tako se je. smehljala, prav tako je ljubko kakor vse dobre in poštene vdove pobešala oči, in jamice na njenem licu so proti njeni volji postale kar zapeljive. Sploh je vsa ta njena sramežljiv*st, ki ni bila niti malo ponarejena, bila kaj izzivalna, na- ravnost zapeljiva, ne da bi se Micka tega zavedala. Zakaj materi Micki, ki je imela četvero otrok in težko življenje, ni prišlo nič slabega na misel, razen, da je verjela, da naposled po dolgih letih, po težkem življenju, prihaja sreča tudi k n jim. tudi k .njenim otrokom. Nemec je sedel za mizo, goltal s pogledi ženo, ( naposled pa na dedovo vprašanje, s čim naj mu postreže dejal: Ajer. Ded je srečen pokimal, se obrnit k hčeri in^dcjal: ■ Jajca mu ocvri!« Micka je šla in ker je kurila, mu j« lahko kar naglo ocvrla jajc, ki jih je imela dokaj spravljenih za veliko noč. Prinesla je cvrtino, pristavila kruh, vilice in nož in se še vedno smehljala. Nemec [ju je dejal proti dedu: Vajn. Tudi vina so imeli, za veliko noč seveda. ki ga je bila dobila od gospodarjev, kjer je delala v vinogradih z otroki. Micka je besedo razumela in dedu ni bilo treba tolmačiti, šla je po vino, a ko je vino prinesla, je bilo jajc do mala že konec, zaradi česar jo Nemec dejal: »Nochmals.« < Dalje.)