ZAVOD SR SLOVENIJE ZA STATISTIKO REZULTATI RAZISKOVANJ LETNI PREGLED KMETIJSTVA 1980 1 f ^ • n ltf.7 151.2 141.1 134.3 129.5 125.H 123.0 120.7 lift.rt 1*7.7 1 ft 1.2 141.2 134.4 129.5 125.rt 123.0 120.7 1 18.H 1*7.H 151.3 141 .2 134.4 129.5 125.9 123.0 120.7 UH.ft 1*7.H 151.3 141.2 134.4 129.5 125.9 123.0 120.7 118.H 1*7.9 151.3 141.2 134.4 129.6 125.9 1?3.0 120.7 lift.8 115, J5, REZULTATI RAZISKOVANJ LETNI PREGLED KMETIJSTVA 1980 Ana KNOL, dipl. inž., Jožica ZDJELAR, dipl. inž., Angela JUVANC, dipl. inž., samostojne svetovalke za statistiko kmetijstva št. 237 LJUBLJANA, SEPTEMBER 1981 REZULTATI RAZISKOVANJ V LETU 1981 212. L*tnl pregled odkup« 1979, «tr. 82 213. Raziskovalne organizacije 1979, *tr. 51 214. Prostovoljne dejavnosti učencev osnovnih in srednjih So! v šolskem letu 1978/79, str. 51 215. Družbeni proizvod In narodni dohodek v SR Sloveniji 1979, str. 82 216. Vzgojnovarstvene organizacije v šolskem Jetu 1979/80 s seznamom poročevalskih enot, str. 79 217. Letni pregled trgovine 1979, str. 96 218. Samoupravne Interesne skupnosti 1979, str. 66 219. Letni pregled gostinstva 1979, str. 63 220. Letni pregled gradbeništva 1979, str. 133 221. Naravno gibanje prebivalstva 1978, str. 101 222. Letni pregled turizma 1979, str. 126 223. Letni pregled zunanje trgovine 1979, str. 354 224. Delavci v združenem delu in samostojnem osebnem delu, pripravniki ter fluktuacija delavcev 1980, str. 54 225. Družbena prehrana 1980, str. 35 226. Osebni dohodki za določene poklice 1979, str. 50 227. Seznam šol s splošnimi podatki ob začetku šolskega leta 1980/81, str. 112 228. Popis prebivalstva, gospodinjstev |n stanovanj v SR Sloveniji, 31. 3. 1981. Prvi podatki po naseljih str. 186 229. Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj v SR Sloveniji, 31. 3. 1981. Prvi podatki po krajevnih skupnostih, str. 51 230. Letni pregled Industrije 1980, str. 157 231. Osebni dohodki delavcev v združenem delu 1980, str. 72 232. Letni pregled zunanje trgovine 1978, str. 263 233. Osnovne šole po krajevnih skupnostih ob začetku šol. leta 1980/81, str.57 234. Letni pregled cen 1980, str. 61 235. Letni pregled gozdarstva 1980, str. 36 236. Osnovna in srednje šole konec šol. leta 1979/80 In ob začetku šol I 1980/ /81. str. 76 Do leta 1981 izdani naslovi Rezultatov raziskovanj so na zadnji strani. UVOD "Rezultati raziskovanj" (RR) so temeljna izdaja Zavoda SR Slovenije za statistiko, ki celovito prikazuje rezultate posameznega raziskovanja ali skupine sorodnih raziskovanj. V preteklosti so zvezki s takšno ali podobno vsebino izhajali pod različnimi imeni: "Statistična dokumentacija", "Statistično poročilo", "Interna publikacija", "Statistično gradivo", ter od 1976 naprej s sedanjim imenom, z zaporednim oštevilčenjem zvezkov. Vsak zvezek "RR" vsebuje najpomembnejša pojasnila, kratek komentar, tabelarne preglede in obrazce za statistična raziskovanja. Tako dobijo uporabniki čimbolj zaokroženo sliko o rezultatih in o raziskovanju. Letni pregled kmetijstva prinaša podatke o rastlinski in živalski proizvodnji, nekaj pomembnejših finančnih podatkov ter podatke o osnovnih skladih kmetijstva SR Slovenije . Podatki so rezultati statističnih raziskovanj,' ki jih zavod izvede letno, četrtletno in mesečno in z njimi spremlja kmetijsko dejavnost med letom. Podatke za združeno delo so dale organizacije združenega dela po svojih knjigovodskih evidencah, podatke o rastlinski proizvodnji za samostojno osebno delo ocenjujejo statistični ocenjevalci, podatki* o živalski proizvodnji za samostojno osebno delo pa so zbrani z anketo o številu živine. V tem zvezku "RR" so rezultati statističnih raziskovcnj s področja kmetijstva objavljeni na enak način kot v predhodnih zvezkih. Tekoče in v krajši obliki so podatki s tega področja objavljeni še v "Statističnih informacijah" in "Mesečnem statističnem pregledu", analitični prispevki s tega področja pa v "Družbenem razvoju" in "Prikazih in študijah". Med statističnimi publikacijami, v katerih Zavod SR Slovenije za statistiko posredujejo uporabnikom rezultate statističnih raziskovanj, so "RR" s podrobnim prikazom podatkov za uporabnike najbolj izčrpen vir informacij s posameznih področij statistike. STATISTIČNA ZNAMENJA — ni pojava ... ni podatka 0 podatek je manjši od 0,5 dana merske enote 0,0 podatek je manjši od 0,05 dane mersk* enote 0 poprečje 1) označba za opombo pod tabelo ali pod črto ( ) začasen (nepopoln), nezadostno preverjen ali ocenjen podatek X spremenjena kvaliteta * popravljen podatek t zajeto s podatkom v smeri puščice VSEBINA Stran METODOLOŠKA POJASNILA .............................................................................. 7 KOMENTAR ...............................................'........................................... 8 1. TEMEUNI PODATKI KMETIJSKE DEJAVNOSTI ........................................................... 11 1-1. Kmečko prebivalstvo ob popisih prebivalstva in po registru ............................... 11 1-2. Kmečka gospodarstva po velikostnih skupinah ............................................. 11 1-3. Družbeni proizvod in narodni dohodek kmetijstva( (načelo čistih dejavnosti).............. IT 1-4. Družbeni proizvod in narodni dohodek kmetijstva in ribištva (načelo čistih dejavnosti) . 12 1-5. Družbeni proizvod in narodni dohodek kmetijstva 1979 (organizacijsko načelo) 1-6. Indeksi kmetijske proizvodnje po panogah ................................... 1-7. Indeksi in struktura kmetijske proizvodnje .................................... 1-8. Pomembnejši kazalniki ...................................................... 2. RASTLINSKA PROIZVODNJA 1980 2-1. Površine in pomembenjši pridelki .................. 2-2. Zemljiške kategorije .............................. 2-3. Struktura zemljiških kategorij po lastništvu .... 2-4. Posevki in trajni nasadi na njivah in vrtovih . . 2-5. Struktura skupin njivskih posevkov po lastništvu 2-6. Posejane površine in pridelki .................................................................... 20 2-7. Pokošene površine travnatega sveta in pridelek sena .............................................. 21 2-8. Pospravljene površine in pridelki njivskih posevkov .............................................. 22 2-9. Sadna drevesa in pridelek sadja .................................................................. 24 2-10. Sodobni sadovnjaki, površina, število dreves in pridelek ......................................... 25 2-11. Površina, vinogradov, število trt in pridelek grozdja ............................................ 26 2-12. Sodobni vinogradi, površina, število trt in pridelek ............................................. 26 2-13. Domača predelava sliv ........................................................................... 27 2-14. Domača predelava drugega sadja ................................................................... 27 2-15. Domača predelava grozdja ........................................................................ 27 2-16. Proizvodnja reprodukcijskega materiala na zemljiščih v družbeni lastnini ......................... 28 2- 17. Porabljene količine umetnih gnojil in aktivnih snovi ............................................ 28 3. ŽIVALSKA PROIZVODNJA 1980 .................................................................... 29 3- 1. Število živine, proizvodnja mesa in prirast....................................................... 29 3-2. Število in struktura črede živine ................................................................ 30 3-3. Struktura živine po lastništvu ................................................................... 30 3-4. Prirast živine in struktura po lastništvu ........................................................ 31 3-5. Živalska proizvodnja ............................................................................. 31 3-6. Proizvodnja mesa ................................................................................. 31 3-7. Zakol živine v klavnicah ......................................................................... 31 3-8. Oddaja pitane živine ............................................................................. 32 3-9. Živina v pitališčih konec 1980 ................................................................... 32 3-10. Bilanca živine ................................................................................... 32 4. ODKUP, IZVOZ IN UVOZ 1980 ............................................................. 33 4-1. Odkup nekaterih pomembnejših kmetijskih proizvodov ..................................... 33 4-2. Izvoz in uvoz nekaterih pom-mb ejših kmetijskih proizvodov.............................. 34 5. ZDRUŽENO DELO 36 5-1. 5-2. 5-3. Delavci v kmetijskih organizacijah, 31. 12. 1980 ................................ Kmetijske površine, 31. 5. 1980 ...................................................... Organizacije združenega dela po velikosti koriščene kmetijske površine 1979 in 1980 36 36 36 t ^ If) 'O rx K CD 03 o o Stra 5-4. Opremljenost kmetijskih organizacij združenega dela ; stroji, 31. 12. 1980 ........... 36 5- 5. Poraba goriv, maziva, električne energije in sredstev za varstvo rastlin 1980 ...... 36 6. PROIZVODNO SODELOVANJE ZDRUŽENEGA DELA S SAMOSTOJNIM OSEBNIM DELOM 1980 37 6- 1. Število individualnih kmetijskih proizvajalcev v proizvodnem sodelovanju ................ 37 6-2. Opravljena dela individualnim kmetijskim proizvajalcem .................................. 37 6-3. Oskrbovanje individualnih kmetijskih proizvajalcev v proizvodnem sodelovanju............. 37 6- 4. Površine in pridelki pomembnejših posevkov v proizvodnem sodelovanju po pogodbah z individualnimi kmetijskimi proizvajalci ........................................... 38 7. RIBOLOV 1980 ................................................................................. 39 7- 1. Ulov morskih rib in rakov ............................................................... 39 7-2. Ulov sladkovodnih rib in rakov........................................................... 39 7-3. Struktura ulova po lastništvu ........................................................... 39 7- 4. Ribiške ladje in čolni za morski ribolov................................................. 39 8. VODNO GOSPODARSTVO 1980 ...................................................................... 40 8- 1. Delavci v vodnogospodarskih organizacijah, 31. 12. 1980 ................................. 40 8-2. Varstvo pred poplavami površinskih voda ................................................. 40 8-3. Varstvo pred poplavami talnih voda ...................................................... 40 8-4. Regulacija vodotokov 31. 12. 1980 ....................................................... 40 8-5. Poplavljene površine in objekti.......................................................... 41 8-6. Objekti in naprave za namakanje ......................................................... 41 8-7. Namakalne površine ...................................................................... 41 8-8. Doseženi podatki na namakanih površinah ................................................. 41 METODOLOŠKA POJASNILA Viri podatkov: Število prebivalcev (vseh in kmečkih) je vzeto iz popisov prebivalstva, za leta od 1962 do 1970 pa iz registra stalnega prebivalstva. Družbeni proizvod in narodni dohodek sta obračunana po proizvodni metodi, kar pomeni, da je osnova za računanje vrednosti proizvodnje proizvodnih organizacij s področja gospodarstva in samostojnega osebnega dela. Obračun za združeno delo v kmetijstvu temelji na podatkih iz zaključnih računov, obračun za samostojno osebno delo pa je izdelan po letnih obračunih občinskih skupščin. Podatki so zaokroženi na milijon dinarjev, zato se seštevki ne ujemajo. Indeksi kmetijske proizvodnje so izračunani iz podatkov o rastlinski in živalski proizvodnji ter s pomočjo triletnih drsečih sredin za poprečne odkupne cene kmetijskih proizvodov. Indeks neto proizvodnje v kmetijstvu je izračunan iz vrednosti bruto proizvodnje, zmanjšane za vrednost pridelkov porabljenih za seme in krmo živali. Indeksi pri posameznih panogah so izračunani na osnovi bruto vrednosti končnih proizvodov. Podatki o zemljiških kategorijah, posevkih, sadnem drevju in vinogradih ter o pridelkih so zbrani z rednimi statističnimi raziskavami "PO", pri katerih ocenjujejo podatke za samostojno osebno delo v kmetijstvu statistični ocenjevalci, za združeno delo pa spolnjujejo obrazce kmetijske organizacije združenega dela same. Podatek za vso površino SR Slovenije je za 1980 prikazan po reviziji katastra in zemljiških kategorij po stanju 31. 12. 1975. Podatki za zemljiške kategorije pa so prikazani po vsakoletni oceni rastlinske statistike. Podatki o porabljenih količinah umetnih gnojil so povzeti za kmetijske organizacije združenega dela iz rednih statističnih raziskav "PO". Podatki za samostojno osebno delo pa so iz ankete o števil j živine. Podatki o številu živine za individualna gospodinjstva so zbrani z anketo, za združeno delo pa z rednim statističnim raziskovanjem Podatki o živalski proizvodnji (prireja in meso) so izračunani po metodologiji Zveznega zavoda za statistiko. Podatki o zaklani živini so povzeti iz rednih četrtletnih poročil klavnic, podatki o pitanju živine pa so zbrani s četrtletnimi poročili kmetijskih organizacij. Podatki o odkupu kmetijskih proizvodov so iz rednih statističnih raziskav statistike blagovnega prometa, prav tako podatki o izvozu in uvozu. Podatki o kmetijskih organizacijah združenega dela so zbrani z redno statistično raziskavo. Proizvodno sodelovanje organizacij združenega dela z združenimi in individualnimi kmetijskimi proizvajalci je povzeto iz letnih poročil . Poročila o ribolovni statistiki temeljijo na podatkih ribiških organizacij, zadrug in ribiških družin, za indi- vidualne ribiče pa poročajo ustrezni organi občinskih skupščin. ZAJETJE Vsi podatki se nanašajo na ozemlje SR Slovenije. Popisi in ankete zajemajo vso živino pri kmečkih gospodarstvih in gospodinjstvih. Vzorec ankete o številu živine 1957-1975 zajema okoli 5% individualnih kmečkih gospodinjstev. Od 1976 leta dalje pa je vzorec 25% in zajema kmečka gospodarstva in gospodinjstva, ki so 31. 3. 1971 imela katero od opazovanih vrst živine (konji, goveda, prašiči, ovce). Definicije in metodološka pojasnila Po popisu prebivalstva leta 1948 je kmetovalec, kdor se redno in pretežno preživlja s svojim posestvom, ki sam vodi delo na posestvu in ga obdeluje, bodisi da je posestvo njegovo ali ga ima v najemu. Pri popisu leta 1953 so bile za kmečko prebivalstvo štete še vse osebe, ki so prej opravljale kakšen kmečki poklic. Popis prebivalstva v letih 1961 in 1971 je določil kriterij, da se za kmečko prebivalstvo štejejo osebe, ki se pretežno ukvarjajo s kmečko dejavnostjo. Podatki o zemljiščih in posevkih so prikazani po ekonomskem principu. To pomeni, da so zemljišča prika -zana pri uporabniku ne glede na lastništvo. V tabelah o površinah so pri skupini družbena lastnina všteta zemljišča gozdnih gospodarstev, neoskrbovana občinska zemljišča, vaški pašniki, ceste, železnice itd. ter podatki za zemljišča tistih organizacij, ki niso dolžne pošiljati statističnih poročil. Obdelovalne površine so: njive in vrtovi, sadovnjaki, vinogradi in travniki. Pri kmetijskih površinah so poleg obdelovalne površine šteti še pašniki, ribniki, trstičja in močvirji. Rodovitno površino dobimo, če h kmetijskim zemljiščem prištejemo gozdna zemljišča. Med sadna drevesa štejemo vsa drevesa, rodna in nerodna (mlada), ki rastejo v strnjenih nasadih, v sadovnjakih ali pa posamezno zunaj sadovnjakov. Za rodna drevesa štejemo vsa sadna drevesa, ki so že rodila ne glede na to ali so rodila v letu poročanja. Kriterij velja tudi za rodnost vinske trte. Prirast živine je prireja v živi teži živali v enem letu. Sestavljajo ga tri komponente: živa teža zaklanih živali, razlika v teži prodanih in kupljenih živali ter razlika v teži živine ob koncu in začetku leta. Živo teža je teža živih živali tik pred zakolom. Mrtva teža je teža zaklanih živali brez drobovine, .kože, krvi, glave, sprednjih nog do kolen in zadnjih nog do skočnega sklepa. Izkoristek je razmerje med mrtvo in živo težo živali. STATISTIČNE PUBLIKACIJE S PODROČJA KMETIJSTVA Kmetijstvo-pregled za leto 1951 za LRS, Ljubijana,1952. Letni pregled kmetijstva LRS 1952, Ljubljana, 1953. Letni pregled kmetijstva LRS 1954, Ljubljana, 1955. Letni pregled kmetijstva LRS 1955, Ljubljana, 1956. Letni pregled kmetijstva 1956, Ljubljana, 1957. Letni pregled kmetijstva 1957, Ljubljana 1958. Letni pregled kmetijstva 1958, Ljubljana 1960. Statistično gradivo: Letni pregled kmetijstva 1959 in 1960, 1962. Statistično gradivo, št. 4/63: Letni pregled kmetijstva 1961 Statistično gradivo, št. 13/64: Letni pregled kmetijstva 1962 Statistično gradivo, št. 2/65: Letni pregled kmetijstva 1963 Statistično gradivo, št. 21/65: Letni pregled kmetijstva 1964 Statistično gradivo, št. 19/66: Letni pregled kmetijstva 1965 Statistično gradivo, št. 15/67: Letni pregled kmetijstva Ijana, ZS SRS 1957. Osnovni statistični podatki po občinah LRS 1958, Ljub- Ijana, ZS SRS 1959. Statistični podatki po občinah LRS 1959, III .zvezek . Statistični podatki po občinah SRS 1960, III. zvezek. Statistični podatki po občinah SRS 1961, III. zvezek. Statistični podatki po občinah SRS 1962, III. zvezek. Statistični podatki po občinah SRS 1963, III. zvezek. Statistični podatki po občinah SRS 1964, IV. zvezek. Statistični podatki po občinah SRS 1965, IX. zvezek. Statistični podatki po občinah SRS 1966, Vlil . zvezek. Statistični podatki po občinah SRS 1967, Vlil . zvezek. Statistični podatki po občinah SRS 1968, IV. zvezek. Statistični podatki po občinah SRS 1970, VII. zvezek. Statistični podatki po občinah SRS 1971, III. zvezek . Statistični podatki po občinah SRS 1972, IV. zvezek. Statistični podatki po občinah SRS 1973, V. zvezek. Statistični podatki po občinah SRS 1974, VI. zvezek. Statistični podatki po občinah SRS 1976, XIV. zvezek. Statistični podatki po obč i nch SRS 1977, IV. zvezek . Statistični podatki po občinah SRS 1977, XVII. zvezek Statistični podatki po občinah SRS 1978, IV zvezek. Statistični podatki po občinah SRS 1979, VIII zvezek. Statistični oodatki po občinah SRS 1980, Vlil zvezek. Statistični podatki po občinah SRS 1981, - znesek. KOMENTAR UVOD Statistično gradivo, št. 16/68: Letni pregled kmetijstva 1967 Statistično gradivo, št. 15/69: Letni pregled kmetijstva 1968 Statistično gradivo, št. 11/70: Letni pregled kmetijstva 1969 Statistično gradivo, št. 11/71: Letni pregled kmetijstva 1970 Statistično gradivo, št. 18/72: Letni pregled kmetijstva 1971 Statistično gradivo, št. 24/73: Letni pregled kmetijstva 1972 Statistično gradivo, št. 25/74: Letni pregled kmetijstva 1973 Rezultati raziskovanj, št. 11/76: Letni pregled kmetijstva 1974 Rezultati raziskovanj, št. 42/76: Letni pregled kmetijstva 1975 Rezultati raziskovanj, št. 85/77: Letni pregled kmetijstva 1976 Rezultati raziskovanj, št. 106/78: Letni pregled kmetijstva 1977 Rezultati raziskovanj, št. 153/79: Letni pregled kmetijstva 1978, Rezultati raziskovanj, št. 154/79: Anketa o številu živine 15. 1. 1976 Rezultati raziskovanj , št. 185/80: Anketa o številu živine 15. 1. 1977 Rezultati raziskovanj, št. 187/80: Anketa o številu živine 15. 1. 1978 Rezultati raziskovanj št. 207/80: Letni pregled kmetijstvo 1979 Statistični podatki po občinah Osnovni statistični podatki po občinah LRS 1956, Ljub- Z letom 1980 smo zaključili srednjeročne obdobje od 1976 - 1980 in obenem leto, v katerem naj bi pridelali čimveč hrane, da bi dosegli načrtovano 3,5-od-stotno letno stopnjo rasti. Vremenske razmere niso bile najbolj ugodne. Poletje so spremljale pogoste nevihte s točo, v jeseni pa je zgodnji mraz s snegom presenetil vse kmetijske proizvajalce. V vzhodni Sloveniji je mnogo kmetijskih pridelkov zametel sneg in kmetijski proizvajalci so le s težavo pospravili dozorele plodove z zasneženih polj. Medtem ko so se poljedelci, sadjarji in vinogradniki borili z vremenskimi neprilikami, so se živinorejci otepali z neusklajenimi cenami med reprodukcijskim materialom in odkupnimi cenami živine. Zaradi različnih odkupnih cen po republikah so se spremenili tudi blagovni tokovi in vse to je delovalo nestimulativno na rejce živine. Kljub vsem težavam pa so slovenski kmetijski proizvajo-Ici uspešno zaključili leto 1980 in celo presegli načrtovano 3-odsfotno rast. Dosegli smo 4,4-odstofno rast proizvodnje, to pa so predvsem rezultati uspešne inte-nzifikacije v živalski proizvodnji. V primerjavi s preteklim letom pa je bil zabeležen naj večji porast v sadjarstvu in industrijskih rastlinah. Poljedelstvo Poljedelska proizvodnja se je v primerjavi z letom 1979 povečala le za 0,4%. Za večino poljščin so bile vreme-, nske razmere neugodne. Izjema so bili pridelki krušnih žit. V letu 1980 smo v SR Sloveniji posejali 56 tisoč ha krušnih žit, od tega 49 tisoč ha njiv s pšenico. V času polnjenja pšeničnih zrn so bile vremenske razmere ugodne in pšenica je bogato obrodila. Skupno smo pridelali 159 tisoč ton pšeničnega zrnja, kar je 26% več kot v letu poprej oziroma 2% manj kot v rekordnem 1974 letu. K bogati žetvi je pripomogel predvsem visok hektarski pridelek, saj smo v letu 1980 zabeležili najvišji hektarski pridelek v vsem povojnem obdobju: 3200 kg/ha. Površine pod pšenico pa se po 1971 letu vztrajno zmanjšujejo, medtem ko se pod koruzo povečujejo. Koruza je v letu 1980 s 57 tisoč ha zavzemala kar 45% vseh površin pod žiti, kar je 1% več kot v letu 1979. Kljub večjim površinam pa je bil dosežen skupni pridelek v letu 1980 manjši za 6%, kar je posledica neurij s točo in zgodnjega mraza. Proizvodnja industrijskih rastlin se je v primerjavi z letom 1979 povečala za 24,3%, kar je posledica večjega pridelka sladkorne pese. Pridelovanje sladkorne pese se je v zadnjih petih letih močno povečalo, sedaj zavzema že polovico vseh za industrijske rastline namenjenih njiv. V 1980 smo je pridelali že 123 tisoč ton. To pa je 77% več kot smo jo pridelali v 1979, oziroma 4,5-krat več kot je bil pridelek 1978. Pretežni del (77,5%) vsega pridelka pridelajo ozdi. Podobno je tudi pri pridelku hmelja. Ozdi so pridelali 2296 ton hmelja, kar predstavlja 71,5% celotne oroizvodnje v SR Sloveniji. Pridelek oljne repice pa se je izredno zmanjšal (za 42%). V 1980 smo imeli slabo letino vrtnin, zlasti krompirja, ki je v SR Sloveniji najpomembnejša vrtnina in poljščina. Na 36 tisoč ha smo ga predelali 454 tisoč ton, kar je približno 12% manj kot v predhodnem letu. Proizvodnja krme na njivah in na travnikih ter pašnikih se je povečala za približno 3%. Predvsem se je povečal pridelek sena travnikov in silažne koruze, medtem ko se je pridelek črne detelje in lucerne ter nekaterih krmnih okopavin zmanjšal. S krmnimi rastlinami posejane njivske površine se v daljšem obdobju niso bistveno spremenile, medtem ko se je delež krmnih rastlin v skupnih njivskih posevkih močno povečal . Pred tridesetimi leti smo imeli s krmnimi rastlinami posejanih le 19,2% njiv, danes pa že 26,5%. Spreminjajo pa se tudi posevki znotraj samih krmnih rastlin. Se 1970 je črna detelja zavzemala 37% vseh njiv, posejanih s krmnimi rastlinami, sedaj pa se ji je silažna koruza že močno približala. V 1980 smo imeli posejane že 16,8 tisoč ha silažne koruze, pridelki pa 574 tisoč ton oziroma 49 tisoč ton več kot v preteklem letu. Sadjarstvo in vinogradništvo Razni ekološki čini tel j i povzročajo pri nas izmenično rodnost, ki je lahko začasna za vsa drevesa ali pa samo za posamezne sorte, zato proizvodnja sadja tudi tako niha. Izredno slabi letini v 1977 sta sledilr dve zmerni letini in v 1980 letu smo imeli ponovno eno boljših letin. Pridelali smo 73 tisoč ton jabolk, 14 tisoč ton hrušk in 5 tisoč ton sliv. Pridelek grozdja pa je bil kljub izredno slabim izgledom v začetku trgatve dokaj dober. Natrgali smo 114 tisoč ton oziroma 3% več grozdja kot leto poprej. Pridelek na ha pa se je povečal za 110 kg ali s 57 30 kg na 58 40 kg. Živinoreja Živalska proizvodnja, ki je v skupni kmetijski proizvodnji udeležena že z 52,4%, se je nad pričakovanji povečala za 3,4%. Količinsko pa se je skupni prirast govedi, prašičev, perutnine in ovac po primerjavi s 1979 povečal za 5,2%. Povečanje gre predvsem na račun večjega prirasta perutnine in^prašičev. Govedoreja, ki jec_nafpomembhejsa panoga v okviru celotnega kmetijstva, je ostala pod nivojem proizvodnje iz 1979, Proizvodnja mlekarje* sicer skoraj dosegla lanskoletno raven, medtem ko se je prirast zmanjšal za 0,4%, kar nj^-uideti veliko; vendar sam prirast govedi predstavlja že 28% \se živalske proizvodnje in močno vpliva na njeno~skupno rast. Neugodni proizvodni pogoji v živinoreji so močneje vplivali na prirejo govedi v združenem delu kot pri individualnih proizvajalcih, pri katerih je bil prirast celo za 0,2% večji kot v 1979 . Organizacije združenega dela so imele v svojih hlevih 9 tisoč osemsto krav, ki so dale 48 135 tisoč I mleka, individualni kmetijski proizvajalci pa so od 242 tisoč osemsto krav namolzli 484030 tisoči mleka. Pridobivanje mleka v združenem delu je v primerjavi s pridobivanjem v zasebni reji intenzivnejše. V kmetijskih organizacijah združenega dela so v 1980 namolzli poprečno 4916 I mleka po kravi, kar je za 2,5- krat več mleka kot pri zasebnih rejcih. Za prašičerejo je bolj kot za druge vrste živine značilno nihanje prireje. Leto 1980 je bilo eno izmed ugodnejših in pri prireji prašičev smo dosegli zadovoljive rezultate. Velik porast prašičerejske proizvodnje (19,2%) v združenem delu se je odrazil tudi~v-šl • • 2319 . . . Leča 1 12 12,0 - - - 1 12 12,0 Zelje in ohrovt, glavni posevek 2855 515186 180,5 19 4340 228,4 2836 510846 180,1 dodatni strniščni 954 170866 179,1 - - - 954 170866 179,1 posevek Paradižnik, glavni posevek 682 62072 91,0 1 209 209,0 681 61863 90,8 vmesni posevek 2 20 10,0 - - - 2 20 10,0 Paprika 209 7919 37,9 0 1 • • • 209 7918 37,9 Kumare 414 38766 93,6 0 7 ... 414 38759 jagode 276 12836 47,0 37 4099 111 239 8737 37,0 Maline 21 572 27,0 - - - 21 572 27,0 Ribez in kosmulje 585 14744 25,0 43 943 22,0 542 13801 25,0 Krmne rastline Črna detelja - seno. glavni posevek 18232 930264 51,0 72 3301 45,8 18160 926963 51,0 podsevek 7039 127043 18,0 7039 127043 18,0 Lucerna - seno glavni posevek 15051 777199 51,6 515 34468 66,9 14536 742731 51,1 podsevek 2320 45613 19,7 - - - 2320 45613 19,7 Druge detelje 787 30080 38,2 - - - 787 30080 38,2 Grašiča, seno 240 11935 49,7 1 20 20,0 239 11915 49,9 Krmni grah 14 477 34,1 5 200 40,0 9 277 30,8 Mešanica stročnic in žit 1323 78506 59,3 74 4116 55,6 1249 74390 59,6 Mohar, glavni posevek 6 100 16,7 - - - 6 100 16,7 strniščni posevek 5 150 30,0 - - - 5 150 30,0 Koruza za silažo, glavni posevek 16843 5412455 321,3 4053 1381401 340,8 12790 4031054 315,2 Pitnik, naknadni in strniščni posevek 2054 331054 161,2 - - - 2054 331054 161,2 Krmna pesa glavni posevek 4715 946015 200,6 1 180 180,0 4714 945838 200,6 naknadni posevek 2610 466184 178,6 - - - 2610 466184 178,6 Krmno korenje, glavni posevek 1653 224613 135,9 - - - 1653 224613 135,9 strniščni posevek 3843 451458 117,5 - - - 3843 451458 117,5 Mešanica trav in detelj glavni posevek 7662 372515 48,6 678 37693 55,6 6984 podsevek 2031 42755 21,1 - - - 2031 42755 21,1 Repa, strniščni posevek 5212 915151 175,6 - - - 5212 9151 o 1 175,6 Buče, plod, vmesni posevek 4644 337222 72,6 - - - 4644 337222 72,6 2-9. Sadna drevesa in pridelek sadja Število dreves Pridelek skupaj rodnih skupaj (100 kg) na rodno drevo (kg) Skupaj Češnje 312 948 275 384 23 842 8,6 Višnje 86 034 32 266 2 545 8,0 Marelice 48 296 41 288 3 179 8,0 Jabolka 4560 274 3853 173 730 036 18,9 Hruške 1467 767 1258 539 141 692 11,3 Kutine 8 682 7 512 353 4,7 Češplje in slive 1099 775 985 611 50 863 5,2 Breskve 600 240 515 352 67 651 13,1 Orehi 242 161 207 447 11 079 5,3 Mandeljni 8 170 7 650 315 4,1 Kakiji 17 945 15 283 1 587 10,4 Fige 25 930 24 032 1 049 4,4 Oljke 56 610 51 400 2 202 4,3 Združeno delo Češnje 369 343 41 Višnje 51 572 9 531 1 186 12,0 Marel ice 340 310 1 12,0 Jabolka 1431 283 1132 370 254 136 22,4 Hruške 587 156 493 391 65 861 13,3 Kutine 800 800 50 6,3 Češplje in slive 2 434 1 336 388 29,0 Breskve 217 707 177 386 22 368 12,6 Orehi 586 132 2 1,5 Mandeljni - - - - Kakiji - - - - Fige 7 7 . . . . . . Oljke 10 - - - Samostojno osebno delo Češnje 312 579 275 041 23 801 8,5 Višnje 34 462 22 . 35 1 359 6,0 Marelice 47 956 40 978 3 178 8,0 Jabolka 3128 991 2720 803 475 900 17,5 Hruške 880 611 765 148 75 831 9,9 Kutine 7 332 6 712 303 4,5 Češplje in slive 1097 341 984 275 50 475 5,1 Breskve 382 533 337 966 45 283 13,4 Orehi 241 575 207 315 11 077 5,3 Mandeljni 207 315 7 650 315 4,1 Kakiji 17 945 15 233 1 587 10,4 Fige 25 923 24 025 1 049 4,4 Oljke 26 600 51 400 2 202 4,3 2-10. Sodobni sadovnjaki, površina, število dreves in pridelek Površina (ha) Število dreves Pridelek skupaj rodna skupaj 1 rodnih skupaj 100 kg 100kg na ha rodne površine 100 kg na ha rodno drevo Skupaj Jabol ka 2323 2022 1584732 1255454 264657 130,9 21,1 Hruške 689 540 643020 498721 73679 136,4 14,8 Češplje in slive 10 9 1906 1456 416 46,2 28,6 Breskve 758 671 401053 336764 54451 81,1 16,2 Češnje 19 15 3752 2732 1110 74,0 40,6 Višnje 124 25 58284 9661 1111 44,4 11,5 Marel ice 26 23 7280 6450 236 10,3 5,1 Združeno delo Jabolka 2061 1799 1385902 1092811 242165 134,6 22,2 Hruške 574 437 579975 443636 65606 150,6 14,8 Češplje in slive 8 7 1306 856 356 50,9 41,6 Breskve 361 318 211085 173086 22096 69,5 12,8 Češnje 3 3 352 332 30 10,0 9,0 Višnje 112 25 51544 9521 1111 44,4 11,7 Marel ice 2 2 330 300 1 • • • Samostojno osebno delo Jabol ka 262 223 198830 162643 22492 100,9 13,8 Hruške 115 103 63045 55085 7873 76,4 14,3 Češplje in slive 2 2 600 600 60 30,0 10,0 Breskve 397 353 189968 163678 32355 91,7 19,8 Češnje 16 12 3400 2400 1080 90,0 45,0 Višnje 12 - 6740 140 • • • • • • • • • Marel ice 24 21 6950 6150 335 11,2 3,8 Slika 3: Struktura sadnega drevja po vrstah in lastništvu 1980 (število vseh dreves) 80 - 60 - 40 - 20 - SSSSS88$88888888®S drugo orehi češnje breskve češplje in sl ive hruške jabolka I I I I I I 0 20 40 60 80 100°o Združeno delo Samostojno osebno uelo Slika 4: Sodobni sadovnjaki po lastništvu 1980 (površina) j | nerodni rodni 2-11. Površina vinogradov, število trt in pridelek grozdja Površina (ha) Število 1 rt (tisoč) Pridelek skupaj rodna skupaj rodnih skupaj 100 kg 100kg na ha rodne površine kg na rodno trto Skupaj Vinogradi 21 359 19 569 89 656 81 887 1143 55o 58,4 1,40 Žlahtna trta, cepljenka 18 242 16 528 72 550 65 406 977 227 59,1 1,49 Samorodnice, hibridi 3 117 3 041 17 106 16 481 166 328 54,7 0,95 Brajde in latniki^ ... ... ... 472 23 872 5,0 Združeno delo Vinogradi 3 801 3 341 9 035 8 040 214 6Ć4 64,2 2,67 Žlahtna trta, cepljenka 3 794 3 334 9 009 8 014 214 533 64,3 2,68 Samorodnice, hibridi 7 7 26 26 131 18,7 0,50 Brajde in latniki ^ - - - - - - - Samostojno osebno delo Vinogradi 17 558 16 228 80 621 73 847 928 891 57,2 1,26 Žlahtna trta, cepljenka 14 448 13 194 63 541 57 392 762 694 57,8 1,33 Samorodnice, hibridi 3 110 3 034 17 080 16 455 166 197 54,8 0,95 Brajde in latniki • • • • • • . • • 472 23 872 • • • 5,0 I) Brajde in latniki niso všteti v skupne vinograde. 2-12. Sodobni vinogradi, površina, število trt in pridelek Površina (ha) Število trt (tisoč) Pridelek skupaj rodna skupaj rodnih skupaj 100 kg 100 kg na ha rodne površine kg na rodno trto SKUPAJ 7 599 6 545 21 302 18 412 484 221 74,0 2,63 Združeno delo 3 539 3 078 8 359 7 414 194 828 63,3 2,63 Samostojno osebno delo 4 060 3 467 12 943 10 998 289 393 83,5 2,63 2-13. Domača predelava sliv Sl ivovka Suhe slive Mezga do 30 % nad 30 % porabljeno 100 kg dobljeno hi porabljeno 100 kg dobljeno hi porabljeno 100 kg dobljeno hi porabljeno 100 kg dobljeno hi SKUPAJ 645 55 33 658 3 125 1 807 593 3 208 1 496 Združeno delo _ - 10 1 - - - - Samostojno osebno delo 645 55 33 648 3 124 1 807 593 3 208 1 496 2-14. Domača predelava drugega sadja Drugo suho sadje',100 kg) Druge mezge (100 kg) Žganje (hi) Sadni sokovi hi Jaoolčnik mošt (hi) SKUPAJ 1 444 983 4 955 3 797 97 583 Združeno delo - - - - - Samostojno osebno delo 1 444 983 4 955 3 797 97 583 2-15. Domača predelava grozdja Porabljeno grozdja- Dobljeno vina - Izkoristek Dobljeno žganja- 100 kg hi % hi Predelava grozdja iz vinogradov Predelava grozdja iz vinogradov 766 469 531 301 69,3 3 679 Združeno delo 187 075 134 019 71,6 - Samostojno osebno delo 579 394 397 282 68,6 3 679 Predelava grozdja z brajd in latnikov Skupaj 20 750 13 785 66,4 ... Združeno delo - - - • • . Samostojno osebno delo 20 750 13 785 66,4 ... Predelava kupljenega grozdja Skupaj 286 796 217 173 75,7 447 Združeno delo 271 759 200 149 73,6 - Samostojno osebno delo 15 001 17 024 113,4 447 2-16. Proizvodnja reprodukcijskega materiala na zemljiščih v družbeni lastnini Semenska pšenica 100 kg Hibrida koruza 100 kg Semenski krompir 100 kg Seme detelje 100 kg Seme lucerne 100 kg Trsne cepljenke kos Trsni ključi in korenjaki kos 1979 19 442 2 400 205 479 730 266 210 2-17. Porabljene količine umetnih gnojil in aktivnih snovi Skupna količina t Kg na ha obdelovalne površine Kg na ha nj ivske površine Aktivne snovi (t) duši.< fosfor kalij SKUPAJ 137 807 214 543 22 469 13 290 14 928 Združene delo 38 140 76711 1 477^ 5 141 4 150 4 764 Samostojno osebno delo 99 667 174 438 17 328 9 140 10 164 1) Preračunano na dejansko koriščene obdelovalne oziroma njivske površine Slika 5: Proizvodnja in odkup pomembnejših kmetijskih pridelkov 1980 tisoč ton Krompi r Koruza Pšenica Grozdje | | Proizvodnj I "I Odkup Jabolka 1949 1950 1951 1952 1953 1954 1955 1956 1957 1958 1959 1960 1961 1962 1963 1964 1965 1966 1967 1968 1969 1970 1971 1972 1973 1974 1975 1976 1977 1978 1979 1980 1981 3. ŽIVALSKA PROIZVODNJA 1980 3-1. Število živine, proizvodnja mesa in prirast Število živine tisoč stanje 15. 1. Proizvodnja mesa tisoč t Prirast (tisoč t) goved prašiči perutnina goveje svinjsko perutnin- sko goved prašiči perutnina skupaj krave in breje telice 497 242 433 1 376 515 269 451 1 454 16,9 19,6 1,4 501 248 520 1 490 19,5 22,1 1,5 . . . 497 254 456 1 530 17,7 18,5 1,5 . . . 475 257 422 1 593 16,9 16,6 1,6 490 ... 438 1 863 17,5 18,1 1,9 524 273 481 1 829 18,7 20,3 1,9 547 282 424 1 783 19,0 16,4 1,8 . . . 527 296 434 1 855 22,5 18,6 1,9 . . . 491 291 492 1 922 21,4 20,2 1,7 42,8 44,2 2,7 486 274 550 2 022 19,6 17,1 2,0 44,4 46,3 7,0 533 276 5C8 2 228 21,8 20,2 4,0 56,0 53,0 4,0 591 290 514 2 237 25,5 20,1 2,5 58,0 54,0 5,0 595 291 517 2 392 37,9 22,6 5,0 63,0 54,0 7,0 551 281 476 2 428 34,3 23,7 4,0 60,1 57,3 5,0 537 268 491 2 473 30,9 26,0 7,3 57,8 58,0 7,4 545 244 500 2 688 32,2 31,0 8,7 75,5 53,6 10,8 582 253 428 2 738 35,4 27,0 11,1 70,8 51,1 14,2 565 260 453 2 994 42,7 29,9 13,1 76,5 55,8 17,4 544 263 480 3 338 46,7 29,3 18,1 67,7 55,3 20,9 503 264 445 3 693 35,9 25,4 20,6 55,6 53,1 26,6 493 261 449 4 178 33,4 31,1 30,0 60,5 56,3 37,7 515 258 471 5 488 37,6 33,3 31,5 67,6 57,0 38,1 508 258 447 5 386 30,9 30,6 28,4 68,3 54,7 39,2 521 258 409 5 870 37,5 29,0 32,7 75,0 52,4 44,0 551 265 447 7 233 44,4 32,1 38,5 78,7 57,5 48,1 555 269 468 7 168 44,8 34,5 38,5 79,0 55,0 54,0 557 277 443 7 450 45,3 35,2 43,6 77,2 52,0 59,4 548 271 455 7 910 42,6 38,0 46,4 79,0 59,4 64,5 551 272 485 8 338 40,6 41,6 54,3 85,4 58,3 75,4 566 269 460 9 617 43,4* 38,0 58,2 85,2 58,2 79,8 558 266 467 10 535 40,4 39,3 65,6 85,2 61,7 88,3 568 265 509 10 959 ... ... ... ... ... 3-2. Število in struktura črede živine Konji, skupaj Žrebeta in mladi konji Kobile in breje žrebice Žrebci in kastrati Goveda, skupaj Teleta do 6 mescev Mlada goveda od 6 mescev do 1 leta od 1 leta do 2 let nad 2 leti Krave Breje junice Plemenski biki Voli Prašiči, skupaj Pujski do 2 mescev od 2 do 6 mescev mladi prašiči nad 6 mescev Plemenske svinje Mlade breje svinje Merjasci za pleme Prašiči v pitanju Ovce skupaj Jagnjeta in mlade ovce do 1 leta Plemenske ovce .Ovni in jalove ovce Perutnina tisoč Število živine Struktura črede f%) skupaj družbena lastnina 31.12. I960 lastnina občanov 15. 1. 1961 skupaj družbena lastnina lastnina občana 18 169 239 17 930 100,0 100,0 100,0 1 615 122 1 493 3,9 51,0 8,3 5 400 43 5 357 /9,7 18,0 29,9 11 154 74 11 080 61,4 31,0 61,8 568 305 66 459 501 846 100,0 100,0 100,0 105 204 11 298 93 906 18,5 17,0 18,7 80 914 23 340 57 574 14,2 35,1 11,5 88 680 18 847 69 833 15,6 28,4 14,0 18 108 819 17 289 3,2 1,2 3,5 241 554 9 978 231 576 42,5 15,1 46,1 23 385 2 023 21 362 4,1 3,0 4,2 361 151 210 0,1 0,2 u,l 10 09? 3 10 096 1,8 0,0 2,0 509 117 167 653 341 464 100,0 100,0 100,0 91 443 32 385 59 058 18,0 19,3 17,3 216 873 94 497 122 376 42,6 56,3 35,8 76 615 23 046 53 569 15,1 13,7 15,7 40 763 12 844 27 919 8,0 7,7 8,2 13 917 4 347 9 570 2,7 2,6 2,8 1 277 487 790 0,2 0,3 0,2 68 229 47 68 182 13,4 0,1 20,0 15 115 230 14 885 100,0 100,0 100,0 4 863 175 4 688 32,2 16,1 31,5 8 411 35 8 376 55,6 15,2 56,3 1 841 20 1 821 12,2 8,7 12,2 10 959 9 453 1 505 • • . . . . . . • 3-3. Struktura živine po lastništvu Konji Goveda Prašiči Ovce Perutnina skupaj skupaj kobile in breje žrebice skupaj krave in breje junice skupaj plemenske in mlade breje svinje skupaj plemenski ovii' SKUPAJ 100 100 100 100 100 100 100 100 100 Družbena lastnina 1 1 12 5 33 31 2 ... 86 Lastnina občanov 99 99 88 9o 67 68 98 100 14 Prirast tisoč t) Struktura (%) goveda prašiči ovce perutnina goveda prašiči ovce perutnina SKUPAJ 85,2 71,7 0,2 Od 13 100 100 100 100 Združeno delo 15,1 22,2 ... 81,3 17,8 36,0 - 92,2 Samostojno osebno delo 70,1 39,5 3-5. 0,2 7,0 Živalska proizvodnja 82,2 64,0 100 7,8 Poprečno šte- Količina Število HiffgS' Količina \ / Kol\či/ia vilo mleka kokoši jajc neoprane vol- toče/fega krav ti soč 1 nesni c tisoč kosov ne (kg) medu (kg) SKUPAJ 252 594 532 165 2206 209 355 368 11 850 246 489 Združeno delo 9 791 48 135 927 884 206 323 - - Samostojno osebno delo 242 803 484 030 1278 325 149 045 11 850 246 489 3-6. Proizvodnja mesa Meso - skupaj Govedina Svinina Perutnina _ 1) Drugo meso Količina - tisoč t 153,6 40,4 39,3 65,6 8,2 Količina - odstotki 100 26,3 25,6 42,8 5,3 3-7. Zakol živine v klavnicah Število zaklane živine Živa teža t Mrtva teža t Poprečna živa teža-kg Klavnost^ % Živina, kupljena v drugih republ ikah število teža (ton) Kopitarji 1 619 434 208 268 47,8 1 000 219 Goveda, skupaj 152 844 70 350 38 573 460 54,8 16 358 6 865 teleta do 6 mescev 18 799 2 048 1 202 109 58,7 2 577 305 mlada goveda nad 6 mescev do 3 let 112 601 57 158 31 795 1 025 55,6 12 093 5 673 krave 20 064 10 071 5 026 502 49,9 1 593 816 biki 29 19 10 659 53,6 2 1 vol i 1 351 1 054 540 780 51,2 93 70 Prašiči, skupaj 495 849 52 064 36 666 105 70,4 236 353 24 641 do 80 kg 13 114 548 409 42 74,5 6 965 311 80 - 125 kg 478 294 50 813 35 807 106 70,5 227 792 24 081 nad 125 kg 4 441 703 450 158 64,0 1 596 249 Ovce, skupaj 711 24 11 34 45,6 - - jagneta 304 6 3 20 51,1 - - ovce in ovni 407 18 8 45 43,7 ~ - Perutnina ^ 41 244 75 441 55 766 18 73,9 - - 1) Pod "drugo meso" uvrščamo ovčje in konjsko meso ter vso drobovino. Navedene količine mesa pomenijo vso proizvodnjo mesa v naši republiki (všteto je tudi meso živine, ki smo jo kupili za zakol iz drugih republik; zato te količine mesa ne pomenijo zgolj proizvodnje mesa iz domače prireje). 2) Klavnost je razmerje med težo živali pred zakolom in po njem. 3) Število perutnine je v tisočih. 3-8. Oddaja pitane živine Goveda teleta mlada goveda odrasla goveda nad 2 leti P rašići mesnati polmastni in mastni Perutnina (tisoč) Proizvodno sodelovanje ozdov z individualnimi kme Skupaj Združeno delo tijskimi pro- izvajalci število teža (t) število teža (t) število teža (t) 118 984 51 522 24 317 10 470 94 667 41 052 24 728 4 748 3 952 850 20 776 3 898 88 864 43 934 20 365 9 621 68 499 34 313 5 392 2 841 - - 5 392 2 841 237 240 23 200 173 047 16 584 64 193 6 616 233 297 22 674 172 989 16 574 60 308 6 100 3 950 526 65 10 3 885 516 45 174 81 573 6 487 11 654 38 667 69 919 3-9. Živina v pitališčih konec 1980 Proizvodno sodelovanje Skupaj Združeno delo ozdov z individualnimi kmetijskimi proizvajalci 'Goveda 113 125 19 826 93 299 teleta 60 255 13 182 47 073 mlada goveda 51 234 6 593 44 641 druga goved nad 2 leti 1 636 51 1 58 a Prašiči 139 097 108 666 30 431 mesnati 80 - 125 kg 138 384 108 648 29 736 polmastni in mastni 713 18 695 Perutnina (tisoč) 9 341 3-10. Bil area 1 112 živine 8 22V Števi lo 15.1. 1980 Zakol pri Število 15. 1 Prireja Nakup Prodaja gospodar- Pogin 1981 ali 31.12.1979 stvih 31.12.1980 Goveda-skupaj 558 144 210 270 94 778 267 996 14 231 12 66., 568 305 družbena lastnina 59 619 10 400 60 181 60 621 656 2 464 66 459 lastnina občanov 498 525 199 870 34 597 207 375 13 575 10 195 501 846 Prašiči - skupaj 467 108 541 960 286 686 494 509 222 727 69 401 509 117 družbena lastnina 129 284 205 133 96 941 225 239 2 052 36 414 167 653 lastnina občanov 337 824 336 827 189 745 269 270 220 675 32 987 341 464 Ovce - skupaj 14 320 7 607 1 848 4 054 3 396 1 210 15 115 družbena lastnina 41 22 182 8 _ 7 230 lastnina občanov |4 279 7 585 1 666 4 046 3 396 1 203 14 885 4. ODKUP, IZVOZ IN UVOZ 1980 4-1. Odkup nekaterih pomembnejših kmetijskih proizvodov Skupaj Združeno delo Samostojno osebno delo kol ičina poprečna cena din za: kg, kos, liter količina poprečna cena din za: kg, kos, liter količina poprečna cena din za: kg, kos, liter Žito Pšenica in rž t 19 811 6,81 16 174 6,88 3 637 6,49 Ječmen t 1 017 7,15 1 017 7,15 - - Oves t 239 6,43 228 6,46 11 5,69 Koruza t 24 333 5,12 23 309 5,09 1 024 5,69 Pšenica za seme t 748 9,09 748 9,09 - - Koruza za seme t 12 8,58 12 8,58 - - Druga žita (ajda, proso) t 111 9,61 45 2,76 66 7,46 Vrtnine Fižol v zrnu t 162 25,25 6 29,92 156 25,08 Krompir t 38 030 3,96 3 312 7,00 34 718 3,69 Čebula t 1 221 13,58 4 20,23 1 217 13,56 Sveže zelje t 4 364 3,25 554 3,49 3 810 3,22 Paradižnik t 2 273 7,62 1 10,61 2 272 7,62 Kumare t 479 6,93 4 10,84 475 6,89 Druga zelenjava t 7 063 7,77 954 6,18 Industrijske rastline Sladkorna pesa t 98 376 1,13 89 316 1,13 9 060 1,18 Hmelj t 1 163 114,21 1 137 112,61 26 184,55 Sončnice t 1 5,79 - - 1 5,79 Oljna repica t 340 7,74 339 7,74 1 6,58 Druge industrijske rastline t 191 12,64 33 30,11 158 8,98 Sadje Namizna jabolka t 19 202 10,42 18 131 10,46 1 071 9,78 Jabolka za predelavo t 10 606 2,38 4 390 2,62 6 216 2,22 Hruške t 6 506 10,52 6 234 10,40 272 13,35 Namizno grozdje t 533 11,49 492 11,34 41 13,31 Grozdje za predelavo t 29 599 11,24 7 219 11,89 22 380 11,03 Sveže slive t 677 8,07 562 8,19 115 7,53 Češnje in višnje t 381 20,86 181 16,27 200 24,94 Marelice in breskve t 3 022 13,06 2 058 13,54 964 12,06 Jagode (gojene) t 506 28,15 409 27,19 97 32,17 Drugo sadje t 1 193 18,92 74 23,59 1 119 18,61 Živina, živa teža Pitana teleta t 1 335 56,89 147 52,58 1 188 57,42 Mlada pitana go!ikega lete 1979/80, str. 124 189 Liolevt i v združenem delu In somosto|nem osebnem deiu, pripravnim ter flu* tuacija delavcev 1979, str. 46 190 Telesna vzgoja, iport In iportna rekreacija v latu 1978, str 62 191. Letni pregled zunanje trgovine 1976. str 370 192 Popis zaposlenih delavcev 31 12 1976; Dalavcl ir. osebni dohodki v združenem delu po medcbčmsk Ih skupnostih (regijah) v SR Sloveniji, str. 86 193 Investicije 1978, »tr 94 194 Osebni dohodki delavcev v združenem delu 1979, str. 73 196 Selitveno gibanje prebivalstva SR Slovenije, str. 194 196 letni pregied gozdarstva 1979, »tr. 38 1&7. kultura, umetnott, Informacije 1978, itr, 61 198. Letni pregled cen 1070, str G9 100 l»tnl pregled Industrije 1976, »tr. 163 200. Industrijske o.Qanlzetlje In Induttrljskl proizvodi 1977. str. 10« 146. 147 Industrijske > občinah 107 -J02 MumlJ:: tTSlISK K’.SSSiuf.ulpyuvodVl»s l°oi - 206 Osnovne *cle po KS ob začetku »olskege lete 1979/00, str t»C 296 Letni pregled obrti i970. str 34 20/. Letni pregiod kmetijstva 1970. »tr. 88 200 Kazensko sed n« »t »rt Isti ke 1979, str 101 209 Letni preg1«* »unen|e trgovine 1077, str 402 210 Študenti 1970/80 |n diplomanti 1079, Itr 126 J,,. Popl.».pn.l.nlhd»l««*31. 12. 1»7»ot»nld.hodkid.l«cw.w™i«""’ delu v 8R Sloveniji po panogah dejavnosti, str, 104 Odgovarja direktor Tomaž Banovec Urednik Branko Mlinar Vsebinska urednica Milica Bizjak Lektorica Jasna Karanjac Tehnični urednik Anton Rojc Izdal in tiskal Zavod SR Slovenije za statistiko Ljubljana, Vožarski pot 12 1981 Tiskano v 200 izvodov Uporaba in objava podatkov, v celoti ali deloma, dovoljena le z navedbo vira ■