SLOVEdNKSnOf vEsm CELOVEC ČETRTEK 15. MAJ 1991 Letnik XLV. Štev.21 (2603) Izhaja v Celovcu Erscheinungsort Klagenfurt Poštni urad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020 Klagenfurt Cena: 8 ši). din. 20 P. b. b. Jugosiavija: „Svet upa na moč razuma in trezne pameti" Ob otvoritvi 20. pisateljskega srečanja v Brezah je namestnik dežeinega g)a-varja dr. Peter Amhrozy izrazi) svojo zaskrbtjenost nad razvojem v sosednji Jugosiaviji in poudari): „Svet upa. da ho moč razuma in trezne pameti premagata emocije in nacionatne strasti". Popis: uradna preiskava v občini Bistrica v Rožu! Škandal v zvezi s popisom prebivalstva v občini Bistrica v Rožu je privedel do uradne preiskave dogodkov s strani centralnega statitičnega urada na Dunaju! Urad svojo preiskavo ni omejil le na spornega uradnika ter župana občine Bistrica v Rožu, temveč zahteva tudi poročilo pristojnega oddelka koroške deželne vlade, ker obstaja sum, „da je nek organ v občini vnaprej izpolnil vprašanja o občevalnem jeziku". Kot smo poročali že pretekli teden, je občinski uradnik, katerega ime je uredništvu znano, ob ljuskem štetju kar na lastno roko in v odsotnosti prizadetih občanov izpolnjeval popisne pole, med njimi tudi personalne, in v najmanj treh dokumentiranih primerih pri vprašanju o občevalnem jeziku vpisal „nemško", čeprav je šlo za osebe s slovenskim občevalnim jezikom in slovensko narodnostno pripadnostjo. Po odločni intervenciji obeh odbornikov Volilne skupnosti v občinskem odboru. Willija Moschitza in dr. Antona Feiniga, je župan Hubert Gradenegger sicer takoj ukinil škandalozno štetje in pole dal uničiti, s čemer (Da//c /ra 2. .s/ra/a) „Vamost v Evropi odvisna /z /ha/bn/JcVc poroča c/r. Franc/ ZnnMer /n/. „V Evropi živi preko sto narodnih skupnosti, ki jih imenujemo tudi narodnosti ali narodnostne manjšine in ki štejejo nad sto milijonov pripadnikov. Samo zelo redke pa imajo zadovoljivo urejen pravni položaj. Večina narodnosti pa še vedno čaka na zakonske rešitve, kar predstavlja stalno možnost novih konfliktov, ki čedalje bolj ogrožajo stabilnost Evrope. Prav varnost Evrope in evropskih držav pa zahteva čimprejšnjo rešitev tega problema." Tako sc glasi uvod v tehtno resolucijo Federalistične zveze evropskih narodnosti (FUEV), kije bila sprejeta na 18. kongresu te organizacije in ki obsega široko zasnovan osnutek temeljih pravic evropskih narodnostnih skupnosti, za katerega so se zedinili zastopniki številnih v Evropi živečih manjšin. Letošnji kongres FUEV je potekal v Budimpešti pod pokroviteljstvom madžarskega predsednika Arpada Goncza, zato tudi ni presenetljivo, da so bila v ospredju predavanja o problemih narodnostnih skupnosti, živečih na Madžarskem oz. madžarskih narodnih skupin v inozemstvu. Uradna madžarska predstavnika, državna sekretarja Geza Entz ter Johann Wol-fart, sta poudarila, da se prav madžarska država prizadeva, da bi rešila narodnostne probleme, ki trenutno tarejo vso nekdanjo vzhodno Evropo. Problemov tako imenovane bivše vzhodne Evrope se ne bo dalo rešiti samo z gospodarskimi reformami, temveč tudi z medčloveškimi in med-(Da//'e/za2. .sv/a///) Jubitejno srečanje V Brezah na zgornjem Koroškem je pretek)) vikend potekato 20. jubitejno srečanje pisatetjev iz skoraj vseh predeiov Evrope. Ges)o srečanja, katerega se je ude)eži)o preko 60 pisatetjev, se je g)asi)o „Evropa danes". Prvo srečanje je bi)o )eta 1972, pobudnika povezovanja hterarnih ustvarjateev iz takrat nasprotujočih si b)okov pa sta bita predsednik koroške pisatetjske zveze prof. Wa)ther Nowotny in njegov tajnik Theo Pressien. Letošnjega srečanja so se udetežih avtorji iz obeh de)ov sedaj združene Nemčije, Švice, Itatije, Madžarske, Potjske, Rumunije, S)o-venije in Avstrije. Ob njem je posta)o očitno, da bo v bodoče treba nujno doseči večjo reprezentančnost )itera-ture preko povabtjenih avtorjev, pondaditi starostno strukturo ude)e-žencev ter končno upoštevati tudi hteraturo narodnostnih manjšin v Evropi. Na stiki (zgoraj) sio-venski pisatelj Bogdan Pogačnik iz Ljuhtjane v razgovoru z avtorjem in prevajatcem Petrom Kerschem iz Cetovca. !zstop dunajskih študentov iz „SMO"? Pojemanje samostojnosti in kritičnosti do konkretnih vprašanj stovenske narodnostne skupnosti ter očitno močan pritisk konservativnega tabora na m)a-dinsko organizacijo „SM()" je v K)uhu s)o-venskih študentov in študentk sprožito razpravo o smis)u nadatj-nega čbtnstva v tej organizaciji. Razočaranje nad najnovejši))) razvojen) znotraj organizacije „SM()" je vetiko, saj ta v javnosti sp)oh ni več prisotna. KSŠŠ/1) pred končno odtočitvijo načrtuje še razgovor z vodstvo))) „SMO". Rožu grozi mfarkt Z odptrjem karavanške avtoceste oz. karavanškega predora 2. junija letos grozi zgornjem delu Roža prometni infrakt. Vzrok za neizbežen kaos in za nesprejemljivo obremenitev prebivalstva, posebno v občini Rožek, je nedokončana gradnja avtoceste. Nepregledno karavano avtomobilov in tovornjakov -dnevno pričakujejo nad 5000 vozil - bodo preusmerili na deželne in deloma celo občinske ceste, ki pa prometnemu navalu nikakor ne morejo biti kos. Ogorčeno prebivalstvo iz občin Rožck, Šentjakob in Vrba se je v ponedeljek zvečer izreklo za blokade cest ter preložitev odprtja. Petru Wro!ichu srebro in bron Slovenski kolesar Peter Wrolich (na sliki) je na avstrijskem prvenstvu junior-jev dosegel drugo in tretje mesto. Več o izrednem uspehu lahko preberete na 12. strani. V 82. letu starosti se je utrnilo življenje narodnjaka, protifašističnega borca ter vnetega kulturnega delavca Janeza Weissa. Umrl je v italijanskem kraju Riccione ob vračanju s potovanja Zveze koroških partizanov z otoka Krfa. Zdravniška pomoč je bila žal že prepozna. Janez Weiss se je rodi) leta 1909 kot sin delavske družine v Podsinji vasi v Rožu. Strašno rad bi se šolal za sodnika, toda inflacija je izničila vrednost denarja, ki gaje oče namenil Janezu, da bi lahko šel študirat. Tako je Janez 1/Pe/ss Umr! je Janez Weiss po obisku osnovne šole šel v Borovlje in se tam izučil za krojača. Mladega fanta pa je mikal svet in tako je šel v Hamburg, kjer se je izpopolnjeval v svojem poklicu in postal pravi, napredni mojster svoje obrti. Samozavesten se je vrnil domov in v času najhujše gospodarske krize v Podsinji vasi ob petrolejki odprl svojo prvo krojaško delavnico. Prav tako še v težkem medvojnem času je začel graditi hišo v Šentjanžu in tako svoji družini ustvaril dom. Med drugo svetovno vojno se je Janez Weiss kot aktivist takoj vključil v protifašistično gibanje na Koroškem in tudi po koncu vojne predvsem na kulturnem področju žrtvoval velik del svojega življenja v korist slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem. Njegovo načelo je bilo trdo delo in ustvarjanje in po njem se je ravnal vse svoje nad osem desetletij dolgo življenje. Že dve leti po koncu vojne je povečal kro- jačnico v Šentjanžu, nato se je preselil v Celovec , ob koncu petdesetih let pa uredil delavnico v centru mesta. S 65 leti je obrt prepustil sinu Hanziju. Janez Weiss je vsa povojna leta živel za slovenski živelj na Koroškem, bodisi kot aktiven član Zveze koroških partizanov do zadnjega trenutka svojega življenja, kot dolgoletni kulturni delavec v domačem kulturnem društvu ali kot preprost, toda angažiran narodnjak. Vsi, ki smo ga poznali ter spremljali njegovo zgledno življensko pot, ga bomo ohranili v trajnem in častnem spominu. Tudi uredništvo Slovenskega vestnika je zgubilo zvestega sodelavca, saj je Janez Weiss s številnimi članki, predvsem s potopisi, skozi leta pestri! naš list. Žalujoči ženi Ljudmili in otrokom Hanziju, Kristi ter Zorki in vsem sorodnikom izražamo naše globoko sožalje. Uradna preiskava fNaJuZ/evun/es /. .s/rum) pa stvar še zdaleč ni končana. Izvedelo se je namreč, da so občinski uradniki - čeprav baje ne pri personalnih polah - že pri dveh prejšnjih ljudskih štetjih izpolnjevali nekatere popisne liste, kot so popisni list poslopij, popisni list delovišč itd. Poziv Centralnega statističnega urada na Dunaju, naj občina oz. župan ter tudi koroška deželna vlada takoj pojasnita škandalozen primer pri [nformativni večer ZSO Ztc/a slovenskih organizacij na koroškem vabi na informativni večer o novem narodnostnem programu. ki ho v sredo, 22. maja 199] (d) 19.30 uri v kletni dvorani Posojilnice-Hank v Pliberku. Vsi prisrčno vabljeni! popisu prebivalstva, je brez dvoma potreben, saj ni izključeno, da sc jc tak način štetja prakticiral tudi drugje na dvojezičnem ozemlju. Statistični urad pa jc v zvezi s popisom 1991 v izjavi ponovno poudaril, da rezultat vprašanja po občevalnem jeziku ne pomeni ugotavljanja številčne moči narodnostne skupnosti, in se s to izjavo pridružil mnenju narodnostnega sosveta za Slovence. SJG - M!ada socialna demokracija! V soboto je bila v kongresni dvorani v Beljaku opravljena spojitev doslej dveh socialističnih mladinskih organizacij. Socialistične mladine in Mlade generacije, v eno mladinsko organizacijo - ..Mlado socialno demokracijo" (SJG). Njen prvi predsednik je postal dosedanji predsednig Mlade generacije, deželni poslanec mag Peter Kaiser. Kaj bo Schotten ukreni! prod Haideqevemu pismu? Informacija staršem, ki jo je 14. marca razposlal koroški deželni glavar in predsednik deželnega šolskega sveta dr. Jorg Haider vsem ravnateljstvom ljudskih in glavnih šol na Koroškem, je predmet parlamentarne intervencije. Zastopnica manjšin v frakciji Zelenih mag. Terezija Stoi-sič, je namreč na ministra za pouk in umetnost dr. Rudolfa Scholtna naslovila parlamentarno vprašanje, v katerem hoče imeti odgovor na 10 konkretnih vprašanj v zvezi s prijavami k dvojezičnemu oz. slovenskemu pouku na Koro-škem . Terezija Stoisič v obrazložitvi parlamentarnega vprašanja poudarja, da Haiderjeva trditev, da imajo zunaj veljavnostnega območja manjšinskošolskega zakona pravico do slovenskega pouka edinole pripadniki slovenske narodnostne skupnosti, ne odgovarja zakonskim določilom, saj veljavnostno območje manjšinskega šolstva po odločitvi ustavnega sodišča z leta 1989 zajema vso Koroško. Nadalje parlamentarka Terezija Sfo/s/c Varnost v Evropi... (Nadc/aj/evan/es L stran/) narodnostnimi odnosi, je menil Johann Wo!fahrt. Podobno se je izrazil tudi državni sekretar Geza Entz. ko je poudaril. da sta tako Zahod kot tudi Vzhod zanemarila narodnostna vprašanja in da se je zato treba posloviti od koncepcije tako imenovane ..državne nacije", ki ni nič drugega kot relikt 19. stoletja. V sodobnosti se ponujajo koncepti regionalizma in avtonomije, ki jih je treba smiselno in pretehtano obdelovati in prikrojiti sodobnim težnjam in zahtevam. Hkrati pa je dodal, da za Madžarsko usoda madžarskih narodnih skupnosti v inozemstvu nikoli ne bo nepomembna, četudi izključuje vsakršno spremembo evropskih meja. O položaju nemške narodne skupnosti na Madžarskem je spregovoril njen predsednik Geza Hambuch iz Budimpešte. Predsednik Federalistične zveze evropskih narodnosti, južni Tirolec dr. Karl Mitter-dorfer, ki je bil v svoji funkciji potrjen, jc v pozdravnem nagovoru izrazil svoje zadovoljstvo, da jc po preobratu v vzhodni Evropi prav FUEV prva mednarodna manjšinska organizacija, ki v eni teh dežel opravlja svoj manjšinski kongres ; ob tem pa mu očitno ni bilo znano, da jc že oktobra 1989. leta v madžarskem Kdszcgu potekalo XIV. Mednarodno srečanje manj- šin sosednjih držav, ki ga je takrat organiziral dr. Franci Zwittcr st. in katerega se je udeležilo okoli sto zastopnikov nad dvajset evropskih narodnih skupnosti. XVIII. zasedanje FUEV v Budimpešti - koroške Slovencev so zastopali dr. Regi nald Vospernik, član predsedstva te organizacije, dr. Marjan Pipp, Hubert Mikci, kot gost pa je kongresu prisostvoval tudi dr. Franci Zwit-ter st. v imenu A.!.D.L.C.M. - je vsekakor na novo izpričalo perečo problematiko manjšinskega in narodnostnega vprašanja, ki po novi ureditvi Evrope ni postalo manj pomembno, temveč celo obratno, vse bolj pereče in nevarno. Da se v tej novi Evropi čedalje pogosteje in močneje porajajo tudi tako imenovane „nove manjšine" - v razvitih državah začasno zaposleni delavci, begunci idr., je kot predstavnik AID.L.C.M. opozoril dr. Franci Zwittcrst. v svojem pozdravnem nagovoru, ki ga jc deloma posredoval dr. Vospernik. „Novih manjšin" FUEV doslej posebno ne upošteva, tem bolj pa skrbi za stare manjšine: kot gost sc jc FUEV kongresa v Budimpešti udeležila štiridcsct-članstva delegacija VDA (Vcrband der Dcutsch-cn im Ausland), nedvomno že od nekdaj znana manjšinska organizacija. Drage hratke. dragi hraki! Zaradi hinkosluih praznikov boste naslednjo številko Slovenskega vestnika prejeli v četrtek, 23. maja 199). Uredništvo Vam zeli prijetne praznike! Zelenih Haiderjevo trditev v pismu, da s povpraševalno polo ..nimajo namena izvedeti za splošni interes za slovenski pouk, marveč da povpraševanje služi izključno temu, da se izve. kdo se kot pripadnik slovenske narodnostne skupnosti prijavi k pouku v slovenskem jeziku", označuje za protiustavno, ker je priznavanje k narodnostni skupnosti po zakonu o narodnih skupinah svobodno in se ne sme preverjati. Konkretno je Stoisičeva minsitru Scholtnu zastavila med drugim sledeča vprašanja: # ali je sploh seznanjen s Haiderjevim pismom; # in če, kaj je proti pismu ukrenil; # ali bo razposlal pismo, v katerem bo korigiral Haiderjeve informacije, ali bo stvar uredil z ukazom deželnemu šolskemu svetu; # ali bo v tem pismu tudi poudarjeno, da so prijave možne še ves teden (deset dni) po začetku novega šolskega leta; # ali misli, daje pozitivno, da se otroci na Koroškem učijo drugega deželnega jezika, slovenščine, in zakaj? Novi avstrijski generalni konzui v Ljubijani V Ljubljani je pred nekaj tedni nastopila diplomatsko službo novi generalni konzul dr. Jutta Stefan-Basler. Diplomatka se je te dni predstavila celovškemu županu Guggenbergerju ter imenovanemu intendantu celovškega mestnega gledališča Dictmaru Pflegerlu. Kot poroča tiskovna služba celovškega rotovža je Guggenbcr-ger posebno izpostavil vezi z Novo Gorico in Ljubljano, Pflegcrl pa jo jc informiral o svojih načrtih za sodelovanje slovenskih in koroških gledališč. Generalni konzul dr. Jutta Stefan-Basler jc pred nastopom službe v Ljubljani šest let delala na avstrijski ambasadi v Pekingu na Kitajskem. Jože Kopeinig 50-!etnik Včeraj jc rektor tinjskega prosvetnega doma ..Sodali-tas", župnik Jože Kopeinig, izpolnil svoje 50. življensko leto. Rektor Kopeinig je poleg številnih drugih funkcij tudi ravnatelj Dušnopastir-skega urada za dvojezične fare v Celovcu ter zastopa slovensko narodnostno skupnost v raznih škofijskih odborih. Aktiven jc tudi na časnikarskem področju, saj kot urednik bistveno sooblikuje ..Nedeljo", cckvcni list krške škofije. Ob življenskcm jubileju mu iskrem) čestita tudi uredništvo Slovenskega vestnika. ,,Podprimo boijši, skupno izdeian! zakonski osnutek" /7f //o ////.čr/ 7/0 J/0////Č/7//7 z77///c;/t/t', //o /čVos 7/0////77 /;on ;;; zasnova/: za/jo/7 o //r/s/zcvct';;;;/;; /Va /o ^ay Arazc po