ROMANSKA ARHITEKTURA IN NASELITVENA ZGODOVINA PREKMURJA Ivan Zel ko, Špitalič pri Konjicah Pri raziskovanju in opisovanju umetnostnih spomenikov Prekmurja je France Stele ob razpravljanju o gotski arhitekturi in slikarstvu po­ svetil veliko pozornost tudi romanskim kulturnim spomenikom pokra­ jine1 ter je predvsem v turniškem primeru pojasnil, kako se je na romanski tradiciji nadaljevala gotska arhitektura. Nadaljnjo razširitev poznanja romanske umetnosti v Prekmurju predstavlja Zadnikarjev prikaz prekmurske romanske arhitekture.2 Pričujoče razpravljanje o prekmurski romanski arhitekturi pa. se posebej ozira na kolonizacijski problem Prekmurja v 13. stoletju (sl. 132). I 1 . Hodoš. Naselitvena zgodovina se zanima tudi za take kulturne spomenike, ki so v teku zgodovine propadli in o katerih danes ni več sledu ter zaradi tega tudi niso osrednji predmet umetnostne zgodovine. Tak primer je izginula hodoška romanska cerkvica sv. Andreja. Najsta­ rejši popis te cerkve je znan iz leta 1698: Cerkev je stala sredi naselja, na odličnem prostoru in orientirana proti vzhodu. Z ostarelimi skodlami krita; sploh pa v zgradbi in zidovju razpokana, razklana in razpadajoča. Tako znotraj kot zunaj je bila potrebna pravzaprav ne popravila, mar­ več čisto nove zgraditve. Tudi brez stropa, stolov in brez ostalega, kar se v cerkvi potrebuje (» suis tarnen in aedificiis, murisque universis scissa, fissa et ruinosa: adeoque tam interne, quam etiam externe non reparationis dumtaxat, verum et aedificationis de novo inchoandae per- ficiendaeque admodum aegena. Etenim est absque laquearibus, sedilibus aliisque id genus requisitis ecclesiasticis destituta«).3 — Opisano razpa­ dajoče stanje cerkvice je posledica razdiralnih akcij turških vojska in pohodov, ki so bili v tej okolici končani le nekoliko let pred letom 1698. O enakem »otomanskem« in »barbarskem« pustošenju in požigih govori vizitator opat Štefan Kazo tudi pri popisu sosednjih cerkva (Veliki Dolenci, Gornji Petrovci, Domanjševci.. .).* Ob naslednjem vizitiranju cerkve v letih 1713/1714 je patron cerkve še vedno sv. Andrej.5 Dne 19. novembra 1732 je bila cerkev protestantom odvzeta in vrnjena katoličanom." Kmalu nato je bilo opravljeno popra­ vilo cerkve. Vendar je bila v notranjosti še dosti razpadajoča (satis ta­ rnen ruinosa intus...). Preslikan je bil obokani prezbiterij. Nastala je sprememba v svetniškem zaščitniku cerkve. Prenovljena cerkev je bila posvečena v čast sv. Elizabeti. Opis iz leta 1758 pravi o cerkvi tudi, da je kamnita. Imela je le ena vrata in lesen zvonik.7 — Leta 1826 je po­ gorela.8 Od tedaj je bila opuščena. Szombathelyski škofijski šematizmi 19. stoletja jo označujejo *nunc desolata€,° telhagyatva ä lh 1 0 ali >romba diilt«.ll — Okoli leta 1900 so stale le še stene brez strehe.1 2 Pred letom 1941 je bil viden še material sesutih sten, ležeč nekaj nad 100 m severno od železniške postaje Hodoš. Danes je vse brez sledu izginilo. Ves material je odvožen in na prostoru cerkvenega stavbišča je njiva, last Karola Fenyvesa. — Dne 4. julija 1955 je sosed propadle cerkvene stavbe, Jožef Kalamar,1 3 vedel povedati: ko je bil star 30 let (ok. 1900), je cerkev še stala, in sicer le zidovje z okni. Bila je dolga okoli 9—10 m in široka 6 do 7 m. Po velikosti je zelo sličila sosednji domanjševski kapeli. Obrnjena je bila na vzhod, s polkrožno apsido. Vrata je imela le ena na zahodni strani. Izmed treh oken sta bili dve na južni strani in eno na vzhodu v prezbiteriju. O oknih pravi, da so bila visoka, ozka in zgoraj okrogla (gömb). Zid je bil debel okoli 1 m. Imela je pet podpornikov. — Njegovo poročilo se v glavnem strinja s poročanjem vizitacijskih zapisnikov. Lastnik zemljišča.1 3 1 1 kjer je cerkev stala, se še spominja, kako so se nekdaj šolski otroci igrali v cerkvi in okrog nje ter preskakovali zid skozi okna. Ze iz opisa stavbe moremo sklepati na njeno veliko starost. Iva- nöci, ki je cerkev poznal in videl, jo je v svojih »Osnutkih« o prek­ murski davnini označil kot romansko.1 * Škofijska uradna poročila jo na­ števajo z označbo »cerkev siaro-romanskega sloga (6-roman stylii tem- plomJ«.1 5 O ustanovitvi liodoške župnije pa postavljajo letnico > okoli llOO'i,1 5 a ali »parochia antiquissima, saec. XII. inetinfe erecta«.1 < s Po svojem tlorisnem tipu in strukturi je bila hodoška cerkev sorodna domanjševski romanski kapeli.1 7 O domanjševski kapeli pravi vizitator. da je »lapidea tota« in enako o liodoški cerkvi: >tota ex lapidibus«.1 8 Sorodnost se javlja v polkrožni apsidi z obokanim prezbiterijem in oknom v vzhodni strani apside v obeh primerih ter s pravokotno ladjo, stropano z lesenim stropom vse do 18. stoletja. Približno enaka je bila velikost obeh cerkva. Točne dimenzije liodoške cerkve niso poznane. Domnjševska kapela meri v ladji 9 X 6.20 m.1 9 Pri domanjševski kapeli najdemo zidan zvonik, ki je omenjen že v vizitacijskem zapisniku 1698 v opombi: campana habetur in turricula ecclesiae.1 9 :l Vizitacijski zapis­ nik iz leta 1758 pa poroča o zvoniku, da je cerkveni zgradbi pripojen (ecclesia ... turrim habet lapideam ecclesiae moli adjunctam),2 0 kar more vzbuditi dvom o prvotnosti zvonika. Hodoška cerkev je imela lesen zvo­ nik (turrim non habet, sed campanile ligneiini).2 0 — Lesen zvonik so imele tudi cerkve: v Gornji Lendavi, Pertoči in na Gornjem Seniku.2 1 — Pod­ pornikov domanjševska kapela nima kot jih je imela hodoška cerkev. Da bi jih bila imela od svojega početka. ni verjetno. Le glede na dejstvo, da je v turških vojnah utrpela velike poškodbe — skoraj se je sesula v razvaline — je morda res, da so nadaljnje razpoke in razklanost v zi­ dovju preprečili prav z dostavljenimi podporniki ob priliki renovacijc po letu 1732. Obe cerkvi je v 17. stoletju doletela težka usoda. D om anjševska k a­ pela je skoraj opustela (paene in desolationem redacta), liodoška cerkev pa je po vojnih pohodih bila bolj potrebna nove zgraditve kot p opra­ vila.2 2 Dolgotrajni prevratni časi in verske zmede 16. in 17. stoletja so tudi vplivali na spremembo svetniških patronov obeh cerkva. Hodoška cerkev je bila prvotno posvečena apostolu sv. A ndreju. O b renovaciji po 1 . 1732 HODOŠ / (KANČOVCl) KOBILJE % PREKMURJE l# DRŽAVNA MEJA . REKA, POTOK CERKEV, KAPELA IZ ROMANSKE DOBE (PRED L. 1.300) ttu, GRAD, DVOR (V 13. STOLETJU^ Sl. 132. Rom anske cerkve v Prekm urju pa sv. Elizabeti. — Šc večje spremembe je doživela dom anjševska kapela. N ajprej se nam javlja kot cerkve sv. Venceslava (1208).2 3 Leta 1698 je posvečena M arijinem u rojstvu,2 4 leta 1756 v čast sv. Rešnjemu Telesu2 5 in v današnjih dneh M arijinem u vnebovzetju. Enake spremembe ugotavljam o tudi pri cerkvah v Velerneru (1. 1360 je posvečena v čast sv. Trojici, po reform aciji sv. Štefanu, kralju),2 6 d Bo­ gojini (že leta 1371 in do konca 18. stoletja v čast sv. Trojici, od 19. sto­ letja do danes se slavi Vnebohod)2 7 in v Dolnji Lendavi (prvotna cerkev je bila M arijina, po letu 1750 pa v čast sv. K atarini).2 8 Starost cerkve je povezana z obstojem naselbine same. Najstarejši znani historični zapis o obstoju naselbine Hodoš je iz leta 1331, ko se omenja v zvezi s krajevnim imenom (Veliki) Dolenci: »Sacerdos de Sancto Nicolao de Hudusfeu«. (= duhovnik sv. Nikolaja nad Hodošem; mišljena je cerkev sv. Nikolaja v Velikih Dolencih).2 9 Ponovno se javlja leta 1370: possessio Hudusfeu Zenthmiclos alio nomine DoIynch.2 ' J — Kraj Hodoš je bil bolj znan in uglednejši kot Veliki Dolenci. Zato je pisar listine leta 1331 označil Velike Dolence z dostavkom: (Sv. Nikolaj) nad Hodošem = Hudusfeu (=Hodosfö). O obstoju naselbine Hodoša v 13. stoletju ne more biti dvoma. Zato je tudi pričakovati, da je obstajala v kraju cerkev, katere začetke postavljajo v 12. stoletje. V bližini Hodoša se je kreirala prvotna madžarska mejnoobrambna črta (gijepüvojial) v 10. stoletju, kar vedno jasneje ugotavlja madžarsko zgodovinopisje3 0 in ki so jo Madžari zavarovali z mejnimi stražarji (spe- culatores), o katerih govori med drugim listina iz leta 1208 v zvezi s so­ sednjo Krčico (Kurcita).’1 Tudi sam Hodoš je bil v območju stražne pokrajine (= madž. örseg). Zato se v srednjeveških in novoveških listi­ nah s poudarkom navaja: Hodoš in districtu Eurseg (1452).3 3 Zahodno od Hodoša se je razprostirala pokrajina Totsag (= Slovenska krajina), ka­ tero ime se skozi stoletja uporablja v cerkveno- in civilno-administrativni terminologiji.3 3 2. Kobilje. Drug izginul spomenik, ki ga smemo prištevati k roman­ ski arhitekturi, je cerkev sv. Martina na Kobilju. Najstarejši historični zapis o tej cerkvi je iz leta 1271, ko je govor o naselju Kobilje, ki pripada k upravnemu centru gradu Zala in kjer je cerkev sv. Martina (.. . terrain castri Zaladiensis Kebele vocatam, in qua ecclesia sancti Martini esse dicitur.. ,).3 4 Postanek cerkve seže v dobo pred letom 1271, ko listina le ugotavlja, da je na Kobilju cerkve, ne pa, da bi v tem času cerkev na­ stala. Zaradi cerkve sv. Martina se naselje Kobilje često v listinah omenja z imenom »Kobiljanski sv. Martini.. Tako n. pr. leta 1338, ko o cerkvi pri­ pominja, da je zidana, kamnita (... possessionem suam Kebeleyscenth- martun vocatam in comitatu Zaladiensi existentem, in qua eadem eccle­ sia sancti Martini lapidea est constructa .. .).3 5 Kobiljanska cerkev je bila župnijska cerkev. Kobiljansko župnijo omenjata zagrebška popisa župnij iz let 1334 in 1501.3 6 V dobi turških pohodov in zasedbe je cerkev propadla in danes ni vidnega sledu o njej. Spomin nanjo hrani ledinsko ime »Sv. Martin«, grič jugozahodno od današnjega naselja Kobilje.3 7 3. Martjanci. O sedanji m artjanski gotski cerkvi je znano, da je bila zgrajena leta 1392, kakor to navaja napis v prezbiteriju.3 8 Vendar to ni, ali vsaj v sedanji obliki ne, prva župnijska cerkev v M artjancih. Pred to je obstajala druga, ki s časom ni ustrezala župnijskim potrebam,, zato so leta 1392 zgradili, ali na prejšnji osnovi priredili sedanjo gotsko stavbo. O b popisu gornjelendavskega dom inija leta 1366 je v župniji Sv. M artina ( = M artjanci; in districtu Sancti M artini) omenjenih 18 vasi. ki so pripadale pod upravo gradu G ornja Lendava; med njimi so tudi M artjanci, ki se im enujejo ■»Scenthmartunc.3 9 Ker se ob tej priliki kraj M artjanci im enuje Sveti Martin (Scenthm artun), sledi iz tega, da je bila v kraju že tak rat cerkev posvečena sv. M artinu. Ni podatkov, iz katerih bi mogli sklepati na starost te prve cerkve v M artjancih; vendar je toliko jasno, da sega njen postanek pred leto 1366. Iz teh 18 vasi, ki so p rip a ­ dale k župniji M artjanci, in iz razsežnega teritorija sklepamo, da je bila župnija starejša. T udi smemo neki zgradbi prisoditi življenjsko dobo vsaj 100 let. Šele po daljšem razdobju so se mogle razm ere toliko izprem eniti, da je nastala potreba, zgraditi novo, bolj ustrezno cerkev, kakor se je zgodilo v M arjancili leta 1392. — Obstoj župnije M artjanci stavlja ško­ fijski šematizem v leto okoli 1300 (parochia antiquissim a, anno 1300 jam exstitit).4 0 Seveda s tem ni rečeno, da ni starejša. Iz naštetih okolnosti moremo sklepati, da je v Martjancih pred se­ danjo gotsko cerkvijo obstajala romanska cerkev, katere postanek mo­ remo postaviti pred leto 1300. Dopuščena je tudi domneva, da so v ladji sedanje cerkve ohranjeni ostanki prvotne cerkve. 4. Tišina. Sledove romanske cerkve ugotavlja I v a n o c i tudi v ti- šinski cerkvi.4 1 Leta 1233 se na področju današnjih Petanjcev javljata rodovini P e t e n y e in N a d a s d ,4 2 ki si delita posest na tem ozemlju, oziroma jo po prodajnokupni pogodbi rodovina P e t e n y e prepusti ro­ dovini N a d a s d .4 3 Nedvomno je bilo to področje v 13. stoletju naseljeno. Leta 1347 se v neposredni soseščini Petanjcev omenja Marijina cer­ kev v kraju Mesynch, tudi Mysniche,4 4 ki je identična z današnjo tišin- sko cerkvijo in katere postanek sega v nadašnji strukturi po Steletovi sodbi v čas okoli 1350.4 5 Zanimiv prim er gotizacije prvotne romanske cerkve imamo pri ti- šinski cerkvi. L adja se popolnoma razilkuje od prezbiterija in zvonika. Zvonik, predvsem pa svetišče in njegova stranska zgradba, sta vitki, v višino stremeči zgradbi, medtem ko je ladnja potlačena in je brez vsa­ kega podpornika, ki pri gotskih zgradbah navadno ne m anjkajo in so tako tudi pri prezbiteriju in zvoniku v zares razviti obliki ter v velikem številu. L adja datira iz rom anske dobe, prezbiterij in zvonik pa sta dograjena v dobi gotike. D a je bil zvonik pozneje dozidan ladjini zahodni, pročelni strani, priča nekdanja rozeta, ki je še danes na tem pročelnem zidu in služi kot vrata s kora v zvonik. O dozidavi priča tudi zvonik sam in njegova jasno izstopajoča spojitev s pročelno steno. Na istočasnost zgraditve prezbiterija z zvonikom pa sklepam o iz popolnoma skladnega zunanjega okrasa in razčlembe pri svetišču 111 zvoniku, enake višine in razsežnosti podpornikov, svetišče in zvonik v isti višini obdajajočega kam nitega napustka ter iz njegove popolnoma enake izdelave. Vsega tega ni najti pri ladji, kar nam priča, da imamo opravek z zgradbo iz dveh različnih dob. — Na zunanjščini je opaziti, da so svetišče in njegovi prizidki višji od ladje, k ar bi se nikakakor ne bilo zgodilo, ako bi bila celotna zgradba istočasno zgrajena. P rav tako je svetišče tudi v notranjosti znatno višje (12 m) kot ladja (9,50 m). Sicer pa notranjo nesorazmernost jasno označujejo notranje mere; svetišče: 12.50 X 6.30 m etrov in ladja 17 X 9.60 m.4 1 5. Sobota. O soboški rom anski cerkvi nam je razen vizitacijskih po­ datkov o njenem postanku (1071 )4 0 in letnice na zunanji južni steni cerkve (1252)4 7 znan še historični zapis iz leta 1297, ki pravi, da je v kraju Belmura ( = Murska Sobota) cerkev sv. Nikolaja (...possessionem Belniura .... super qne ecclesia in honorem S. Nicolay).4 8 6. Turnišče. Na prvotno rom ansko cerkev v T urnišču se nanaša zgo­ dovinski podatek iz leta 1267. Tega leta je v turniški cerkvi, tak rat ime­ novani 'tčrnskit, prišlo do izm iritve med p ripadniki rodovine Jure in dolnjelendavskim i II a h o 1 d i.4 9 I I Različna je bila usoda do sedaj ugotovljenih romanskih kulturnih spomenikov v krajih Turnišče, Selo. Murska Sobota/'" So. Venceslav v Dom anjševcih, So. Benedikt v Kančovcih,5 1 Hodoš, Kobilje, Martjanci in Tišina. Brez sledu sta izginila dva: cerkvici na Hodošu in Kobilju. O dveh moremo trditi, da sla se ohranila do današnjih dni v več ali m anj prvotni obliki: kapela v Domanjševcih in rotunda v Selu. Zadnja je stoletja služila kot župnijska cerkev, enako kot po strukturi in veli­ kosti slična kapela sv. Jakoba v Jaku, ki stoji jugozahodno in tik ob sloviti rom anski opatijski cerkvi v istem k raju in katere postanek po­ stavljajo v čas med 1250—1260.r '2 Selo se kot župnija javlja leta 1366 (in districtu seu valle Lak Sancti Nicolai — v župniji sv. N ikolaja v Selu)/’ 3 leta 1627,5 4 1698'5 in 1725.5 6 N ekatere prvotno romanske, do danes ohranjene cerkve (v Soboti, na Tišini, v Turnišču in verjetno tudi v Martjancih), so bile v dobi go­ tike na romanski osnovi preosnovane v stavbe gotskega sloga. G otizacija se je izvršila v 14. stoletju: v Murski Soboti izmed preostalih verjetno n ajp rej,5 7 na Tišini okoli leta 1350, v Turnišču pred letom 1383 in v Martjancih 1392.“ Nič določnega ne vemo o cerkvi sv. Benedikta v Kančovcih, ki je omenjena leta 1208 ob priliki opisa meja gornjelendavskega domini ja."9 Ali je ta prvotna cerkev v dobi gotike doživela spremembo, ali je na­ mesto nje v 14.—15. stoletju bila pozidana nova, je nemogoče ugotoviti. Sedanja cerkev je bila leta 1896 tem eljito prenovljena,6 0 in sicer na osnovi stare cerkve, o kateri trde vizitacijski zapisniki iz let 1698,0 1 I756*2 in 1778,6 3 da so jo zgradili nekdanji katoličani (ab antiquis catho- licis aedificata). Izraz »ab antiquis catholicis« pomeni v prekm urskih razm erah, da d atira iz dobe pred reform acijo, kar pa je možno, da je iz rom anske in gotske dobe. Ta cerkev je po podatkih iz 17. in 18. sto­ letja imela obokan prezbiterij, ladjo, stropano z ravnim lesenim stropom, ter z zidnim zvonikom,6 1 k ar je bilo običajno pri prekm urskih cerkvah rom anskega in gotskega tipa. — Lesen kasetiran strop je bil obnovljen leta 1676 in je bil tudi poslikan. Nosil je naslednji napis: Domus mea, Domus orationis est. Item Ecclesias Domini, quas fun- davere parentes, perdere n itu n tu r nati pietate carentes. Item. Ver­ bum Domini m anet in aeternum . Sub ministerio Reverendi Viri Domini Stephani Halek; Item renovatum est Anno Dni 1676. Gotizacija je pri zadevnih cerkvah preoblikovala v prvi vrsti prezbi­ terij, kjer je osredotočen estetsko arhitektonski poudarek, na primer: na 1 išini, v Murski Soboti in tudi v Martjancili, ako je ladja ostanek prvotne romanske cerkve. — Pri turniškem primeru je bila polkrožna apsida obsekana do nepravilnega tristranskega zaključka. Prvotna ro­ manska, z ravnim stropom stropana ladja je dobila križne oboke in je s tem bila preurejena v prezbiterij. Na zahodu so dostavili novo ladjo z zvonikom. Na ta način je prejšnja romanska zgradba vsaj v notra­ njosti dobila novo gotsko lice.1 , 4 V gotski dobi je več prekmurskih cerkva dobilo gotske zahodne zvonike, in sicer na Tišini, v Turnišču, v Martjancili; malo verjetno je tudi, da bi zvonika v Kančovcih in Domanjševcih izvirala iz romanike že glede na dejstvo, da druge ugledne prekmurske župnijske cerkve v romanski (Hodoš, Turnišče) in še v gotski dobi (Gornja Lendava) niso imele zvonikov. Edino pri Soboti se ugotavlja vzhodni zvonik pri prvotni romanski cerkvi.6 5 Manj spremembe je v dobi gotike doživela ladja. Prvotna romanska, 7 . ravnim lesenim stropom prekrita ladja (kot se to ugotavlja pri roman­ skih cerkvah na Hodošu in Domanjševcih) je ohranila raven lesen strop tudi v dobi gotike. Tudi nove ladje so bile prekrite z ravnim lesenim stropom (Turnišče). Sploh so vse prekmurske cerkve, razen rotunde v Selu. bodi romanskega, bodi gotskega sloga, do 17. stoletja bile prekrite v ladji z ravnim lesenim stropom. — Kar na zgradbi odkriva vešče oko umetnostnega zgodovinarja.0 6 to potrjujejo zgodovinski podatki. Vizita- cijski zapisniki 17. stoletja konstatirajo raven lesen strop pri naslednjih cerkvah (nastalih pred letom 1500!): v Kančovcih, Martjancili, v Pertoči, v Markovcih, na Gornjem Seniku, v Velikih Dolencih, v Gornjih Pe- trovcili,6 7 v Dolnji Lendavi, Bogojini. Turnišču in Dobrovniku.*'* Isto ugotavljajo za cerkve na Hodošu in Domanjševcih,6 8 na Tišini, pri Sve­ tem Juriju in v Gornji Lendavi. Iz opisov teh stropov zvemo, da so bili poslikani (»laquearia ex asseribus concinnata et colorata«, ali »coloribus variegata«),6 0 slično kot po cerkvah po ostalem Slovenskem.7 0 Do večje spremembe v ladji je prišlo v dobi baroka, v večini prime­ rov morda bolj iz praktične nujnosti, kot vpliva umetnostne struje. Čas je pač nudil rešitev v smislu novega okusa. V turških vojnah je marsikatera prekmurska cerkev pogorela. Lesen strop je laže vnetljiv kot obokan. Pred letom 1685 je na Tišini v takratnih prevratih požar objel celotno zgradbo in je omajal v temeljih (... eccle- sia... in primordiis modernarum revolutionum tota conflagravit; ab eoque incendio minim in modum deformata, suisque in aedificiis, labcfacta).7 1 Enako v Dolnji Lendavi pred letom 1688.7 2 Leta 1698 je bila cerkev sv. Ane v Boreči zaradi turškega pustošenja in požiga v celoti prazna (totaliter vacua ob devastationem et inflammaiionem Othoma- nicam).7 3 V Velikih Dolencih je bila cerkev brez vsake opreme, ker je ob priliki turškega pustošenja in požiga vse propadlo (quandoquidem ob devastationem et incinerationem Barbaricam omnia flammis fuisset consumpta).7 4 Iz posledic moremo sklepati na požar tudi še pri nekaterih ostalih cerkvah. Ob popisu leta 1698 sta bili brez stropa cerkvi v Pertoči in v Gornjih Petrovcih. Stropi v nekaterih drugih cerkvah so bili pravkar za silo narejeni iz neobdelanih desk laquearia rudi assere appensa kot v Markovcih.T 5a Razm ere so nujno svetovale večje zavarovanje pred požarom. In cerkve so začele dobivati namesto prejšnjega ravnega lese­ nega stropa nove oboke v naslednjem zaporedju: v Soboti leta 1676.'c ’ H eraldičen sklepnik na oboku ladje z napisom : I. C. P. Sz. de R. Sz. Anno 1676 die 4ta Nooembris ( = /llustissim us Comes Petrus Szechy de ffima S zech ...) je označeval leto obokanja in takratnega patrona cerkve, Petra Szechyja. V tišinski cerkvi leta 1685,7 7 v Martjancili 17021 H in v Turnišču med leti 1688—1778.~‘a C erkvi v Domanjšeocili in v Kančoocih sta še leta 1756 imeli ravne lesene strope.8 0 O boka v ladjah teh cerkva sta poznejšega datum a (1872, 1896). Do obokanja cerkvene ladje na Ho­ došu pa sploh ni prišlo, ker je prej pogorela (1826). N aselitvena zgodovina sklepa iz obstoja rom anskih kulturnih spo­ menikov na naseljenost ozemlja, kjer kulturni spom eniki stoje. A'saka cerkvica, bodi postavljena od zem ljiškega gospoda, bodi od duhovščine ali prebivalstva, je zgrajena in nam enjena večji skupini prebivalstva, predpostavlja neko večje naseljeno ozadje. Večina zadevnih cerkva iz dobe rom anike predstavlja prvotne prekm urske župnijske cerkve. Torej so kulturni spom eniki rom anske arhitekture eden izmed stvarnih do­ kazov naseljenosti P rekm urja v 13. stoletju. Vsaj nepopolno sliko nase­ ljenosti si moremo ustvariti iz k arte teh rom anskih kulturnih spome­ nikov. Nepopolno zato, ker zgodovinski razlogi govore za večje število rom anskih kulturnih spomenikov (Gornja in D oljna Lendava) — in tudi zato, ker to niso edine odločilne priče naseljenosti te pokrajine in gostote njenega prebivalstva. O P O M B E 1 F r . Stele, U m e t n o s t v S l o v e n s k i k r a j i n i . S l o v e n s k a k r a j i n a . Z b o r n i k . B e l ­ t i n c i 1935, 22—23. 2 M arijan Zadnikar, Bom anska arh itek tu ra v Prekm urju. K ronika — Časopis za slovensko krajevno zgodovino. II. št. 3. str. 178—183. 3 V i s i t a t i o e a n o n i c a K a z o i a n a ( = Vis. Kazo) 1698. s t r . 716. S z o m b a t h e l y . Š k o ­ f i j s k i a r h i v . I Vis. Kazo 1698, 791—793. 5 V i s i t a t i o g e n e r a l i s t o t i u s C o m i t a t u s C a s t r i f e r r e i p e r a c t a p e r... F r a n e i - s c u m S c a c e h i ... a n n o 1713 e t f i n i t a a n n o 1714 ( = Visitatio Scaccliiana). S z o m - b a t h e l y . Š k o f i j s k i a r h i v . 6 V isitatio eanonica 1738, str. 1426 dalje. Szom bathely. Škofijski arhiv. 7 V i s . can. 1758, 1426. 8 V i s i t a t i o e a n o n i c a z d n e 23. j u n i j a 1829, D i s t r i c t u s > ö r s e g « . S z o m b a t h e l y . Š k o f i j s k i a r h i v . 9 Schem atism us venerabilis cleri dioecesis Sabariensis pro anno MDCCCXXXI. Sabariae, str. 81; Schem atism us . . . 1859, 73. 1 0 A s z o m b a t h e l y i p i i s p t i k i m e g y e p a p s ä g ä n a k n e v t d r a 1880. S z o m b a t h e l y 1880, 61. II A szom bathelyi püspöki megye papsagänak nevtära 1889. Szom bathely 1889, 84.