Delegati, pogovarjajte se tudi z delavci!
Ko predstavljamo XXX. konferenco delegatij za /bor združenega dela naše občinske skupščine, je prav, da že v uvodu umenimo neko njeno posohnosl. Tvori jo namreč devet temeljnih delegacij (vsaka ima v konfetenci eno delegat-sko mesto), vcndar je ena izmed njih sestavljena iz delavcev različnih delovnih skupnosli.
Naj torej predstavimo najprej to temeljno delegacijo. Sestavljajo jo delavci delovne skupnosti upravnih organov naše občine, raznih družbe-nopolitičnih in družbenih organizacij (borci, sindikat, mladina, sociali-stična zveza, zveza komunistov, zveza prijateljev mladine, zveza kul-turnih organizacij. rdeči križ) in stro-kovne službe za samoupravno stano-vanjsko skupnost, zemljiško kmetij-sko skupnost in samoupravno komu-nalno skupnost.
Drugih osem delegatskih mest v konferenci imajo delegati iz temeli-nih delegacij Avto-moto društva Mo-ste, Carinarnice Ljubljana, postaje milice Moste in oddelka milice Polje, aktivne vojaške in civilne osebe v službi oboroženih sil SFRJ, Ljub-ljanske banke — enote Moste, službe družbenega knjigovodstva — po-družnice 501, ptt Ljubljana — enote v naši občini, in Varnosti — tozda fi-zičnega zavarovanja premoženja, enote Moste.
Čeprav vse te dejavnosti sodijo na negospodarsko področjc, pa je prav-zaprav težko najti skupno točko, v kateri bi sc združila vsa njihova za-nimanja ob obravnavi gradiva. Milan Frankovič, predsednik XXX. konfe-rence delegacij, fci doslej še ni bil de-legat v zboru združenega dela, je p;i to nalogo opravljal že v krajevni skupnosti, je to pojasnil takole: »Če je konferenca z gospodarskega po-dročja, so jim nekatcri problemi, na primer devize ali izvoz, skupni. Na naši konferenci pa tudi na tiste točke dnevnega rcda, ki zadevajo prav vse nas, za primer vzetnimo otroško var-stvo, ni pravega odmeva.
Zakaj, mislite, da je tako? Je ra-zlog tudi v načinu, kako obravnavate gradivo?
Na konferenci seveda gradiva ne beremo, ker vemo, da ga moramo obdelati že v temeljni delegaciji. Vendar pa po tem, da skoraj nikoli ni razpra,v, slepam, da tega v temeljnih delegacijah ne opravijo prav temelji-to. S tem nočem reči, da ljudje niso prebrali gradiva in ga zato ne pozna-jo. Le kritičnih pripomb ni niti pobud. Ko smo obravnavali prkete gospodarskih točk, če lahko tako rečem, smo na konferenci veliko raz-pravljali, vendar s strokovnih vidi-kov. Tisti pa, ki zadeve s te strani ne poznajo, se na ta način čutijo odda-Ijene s tega področja. Tema se ne obravnava s liste plati, ki je zanimiva za delavca, občana.
Je to morda tudi znak. da ni pra-vega stika med delegati in delegatsko bazo?
Da, tako mislim tudi jaz. Najbrž drži, da gradivo ne pride do vsakega delavca.
Kdaj pa se sestaja vaša konferenca in kakšna je udeležba na njej?
Zbercmo sc dva do tri dni pred sejo občinske skupščinc. Udeležba na sestankih je od lanskih polctnih počitnic kar prece j padla. Zgodilo se nam je celo, da nismo bili skkpčni.
Zakaj mislite, da je popustilo /a-nimanje?
Nekaj jc prav gotovo kriva narava dela. titki) na primer pri miličnikih, in varnnstnikih, nekateri tudi niniajo lcmeljnih delegacij, ampak tvorijo delegacijo vsi zaposleni. Predstav-nika aktivnih vojaških in civilnih oseb v službi oboroženih sil SFRJ pa še nikoli ni bilo na naši konferenci.
Pa ste jih kdaj spomnili na to nji-hovo dolžnost?
Enkrat smo ji!r, pa ni bilo učinka.
Kaj pa vaša konferenca meni o gradivu?                               •
Glede gradiva pri nas ni bilo izra-ženega nič slabega. Ravno obratno:
nekatere stvari so delegati celo poh-valili. Sam poznam tudi gradivo, ki ga prejemajo delegati v drugih ljudb-Ijanskih občinah, da sploh ne ome-njam materialov za sejo republiške skupščine, kjcr sem tudi delegat. Včasih je kup tako debcl (in z roko pokaže na letošnji tclefonski ime-nik). Naša Delegatska tribuna jc prav primernega obsega.
DARJA JUVAN