?he Oldest and Most Popular, Slovene Newspaper, lin United States oft 'America. AMERIKANSKI SLOVENEC PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod—za pravico in resnico— od boja do ttnagel glasilo slov. katol. delavstva v ameriki in uradno glasilo družbe sv. družine v jolietu; S. P. družbe sv, mohorja Y chicagij zapadne slov. zveze v denver, colo., in slovenske ženske zveze v zedinjenih državah (Official Organ of four Slovene Organizations) Najstarejši in najbolj priljubljen slovenski list v Zdruienih Driavah Ameriških. ŠTEV. (No.) 200 CHICAGO, ILL., SOBOTA, 15. OKTOBRA — SATURDAY, OCTOBER 15, 1932 letnik (vol.) xli V SREDO OPOLNOČI STOPIL V VELJAVO NOVI KANAD-SKI CARINSKI ZAKON. — VELIKE CARINSKE PRED-,? NOSTI ZA ANGLIJO, NASPROTNO PA JE POSTAV-f LJEN VISOK CARINSKI ZID MED AMERIKO IN KA-I NADO. Ottawa, Ont., Kanada. — V Četrtek je bil prvi dan, ko se je uvažalo v Kanado blago iz inozemstva po novih carinskih določilih, ki so stopila v veljavo v sredo opolnoči. Te nove carinske določbe so se sprejele na zadnji imperijalni konferenci in v sredo popoldne jih je min. predsednik Bennett prebral parlamentu med svojim dve Uri trajajočim govorom, v katerem je proslavljal imperijal-no konferenco kot zgodovinski dogodek, ki pomenja preobrat k novemu in večjemu britanskemu imperiju, zvezanemu med seboj po skupni zvestobi do krone, po medsebojnem prijateljstvu in po interesih, ki so Vsem skupni. Nove carinske določbe so tudi v resnici znatno zbližale Kanado z Anglijo. Anglija je namreč dobila ogromne gospodarske koncesije. V določbah je navedenih 223 porduktov, ki uživajo prednostno carino, m 157 drugih produktov, ki so carine popolnoma oproščeni. Te določbe veljajo za dobo Petih let. V istem razmerju, kakor se Je dala Angliji prednost, je pa Uvoz iz Zed. držav potisnjen v ozadje. Visoka carina je naložena na izdelke, ki jih je do-®lej Kanada v največji meri Naročala iz Amerike. V skupnem se je nova carina naložila ^a 89 predmetov, med temi so zelezni in jekleni izdelki, kemikalije, rastlinska olja, steklo, Us*ijeno blago, mlekarski sepa-r&torji itd. Zlasti občutno bo Prizadet uvoz kemikalij. Med ko se bodo iz Anglije lah-uvažali ti izdelke carine pro-st°> se bo za uvoz iz Amerike ^ralo plačati 25 odstotkov Carine. , podobno se bo občutila nova j^ina pri uvozu rastlinskih olj. . 0 zdaj je Amerika uvozila e£a blaga letno v Kanado za .rednost šest milijonov dolar-Isto je z drugimi izdelki. Pr. z avtomobili. Iz Anglije ? bodo avtomobili uvažali ca-Prosto. Vendar pa pri tem ^delku ne bo Amerika toliko Pela, ker imajo ameriški to-arnarji v Kanadi ^Užnice. svoje po- ZA POVEČANO CIRKULACIJO Izdaja novega denarja v promet bi poživila industrijo, pravi senator Borah. — Srebro bi se moralo vrniti denarnemu prometu. —o— Malad, Idaho. — Sedanji ameriški dolar ni pošten, se je izrazil republikanski senator Borah v nekem tukajšnjem govoru, in enako ni sedanji zlati denarni standard na mestu. — Ameriškemu ljudstvu bi se moralo dati več denarja v cirkulacijo, da bi se nadomestil tisti denar, ki je skrit in katerega vrednost je nad tri in pol mi-ljarde dolarjev. Borah je sicer priznal, da on sam ni nikaka avtoriteta na denarnem polju. Pač pa je glede tega poizvedoval pri izvedencih, toda, kar je slišal od njih, je bilo le to, da ne vedo nič več kakor on sam. Vneto je zagovarjal senator zopetno upostavitev zlata kot denarno sredstvo v Orientu. O-stro je obsodil mednarodne bankirje, ki so vzeli srebro iz denarnega prometa in s tem u-ničili kupno moč nad 80 milijonov ljudi. To ne samo, da zavlačuje svetovno gospodarsko obnovitev, marveč, da je tudi najbolj brutalen in surov čin, ki se je kdaj izvršil v svetovni zgodovini. Borah se je, kakor znano, zavzemal pri zadnjem zasedanju kongresa za to, da bi se dalo za miljardo dolarjev novega denarja v cirkulacijo. Ako bi se to doseglo, je povdarjal zdaj v, svojem govoru, bi to v velikan-! ski meri poživljajoče vplivalo na industrijo, kajti privabilo bi ven na svetlo ves skriti denar. O izplačilu bonusa za vojne veterane, ki ga zahteva ameriška legija, je Borahovo mnenje, da veterani niso upravičeni zahtevati izplačila v sedanjem času, češ, da so dobili od konca vojne do zdaj že nad šest milj ard. MLADI VIJOLINIST POSTAJA SLAVEN Deček, ki ga vidimo na sliki, je 121etni Amerikanec Ruggiero Ricci, ki je že v tej starosti tako slaven vijolinist, da sam prireja koncertne ture po Evropi. Po nedavnem koncertu v Berlinu, ga je pozdravi! kancler von Papen, ki se vidi na sliki na desni strani. nepojasnjen umor d( j hicago, 111. ~ Oblasti so na u> da doženejo okoliščine in v°d za umor, ki se je izvršil' 6lisekl° 8redo nad C- H- Reese' liin S^°ny Island Ave" znu' tjm Speljem dirkalnih konj. tw!!rjfni se Je Peljal omenje-l L jne s svojim prijateljem tu v ^ellom v njegovem av-izjavlWa1uke«an, da bi, kakor stal z l0Well> tamkaj se sena k0nne ki je želel staviti kraju 3e' a n°kem samotnem ^nancfi?0 jih dohiteIi neki 8t* avto nf/ 8°, ju prisilili' da GovedaH Howellu 80 V nJih J ' a Je moral »topiti 80 2akrlKn ?ad Reesejem pa Prevarant» » 8a imajo zdaJ' Ve* sCov v 80 °ddali "a»i v' kl so ga na mestu NIČ VEČ SUHAŠKIH AGENTOV Chicago, 111. — Od srede zvečer ni več nič suhaških agentov. Ni pa, da bi to napačno razumeli. Prohibicija še ni odpravljena in federalni šnofači so še vedno na svojem poslu; samo ime so si izpremenili. Naziv "suhaški agent" je prišel že v tako slab glas, da so se čutili prisiljene, da si dajo drugo ime. In tako se zdaj imenujejo "Preiskovalci" (investigators). Dlaka je izpremenjena, značaj ostane isti. ubili. Howell je moral nato stopiti nazaj v svoj avto in prisilili so ga, da je vrgel umorjeno truplo na nekem drugem kraju v jarek. Pustili so ga nato, da se je odpeljal domov, od koder je obvestil (policijo. NOVA TURA ROOSEVELTA Odpravil se bo v osrednji za- pad in na jug. -O- Albany, N. Y. — Prihodnji teden se namerava odpraviti governor Roosevelt na ponovno kampanjsko potovanje, in sicer si je za to pot izbral srednji zapad in jug. Illinois bo imel v tretje priliko, slišati demokratskega predsedniškega kandidata, ko bo v petek, 21. oktobra, dopoldne govoril v Springfiel-du. Za to priliko se Springfield pripravlja, da bo priredil Rooseveltu čim najsijajnejši sprejem. Prej, kakor bo governor obiskal Illinois, se bo ustavil tudi v Indianapolis. Na potu domov bo pa imel govor v Pittsburghu in v Wheeling, W. Va. PRVI LETOŠNJI SNEG Chicago, 111. — Preteklo sre-do je imela Chicago priliko po-( zdraviti prvi letošnji sneg.Ni pa bilo mnogim dano, da so ga vi- J deli, kajti ipadal je poredko le j par minut popoldne in se je takoj tudi stajal. Tudi iz New Yorka poročajo, da so isti dan videli par snežink, toliko pač, da so lahko rekli, da so imeli sneg. -o- CHICAGO PRED TRDIMI ČASI Chcago, 111. — Na Kolumbov dan, v sredo, je župan Cermak predočil zvečer pri banketu navzočim težek položaj, v katerem se točasno nahaja mesto Chicago. Izrazil je resnični strah, kaj se bo zgodilo to zimo, ako ne bo dobilo mesto več denarja za podporo brezposelnim, katerih število znaša 750 tisoč in za katerih vzdrževanje je potrebnih vsak teden poldrugi milijon dolarjev. Do zdaj je mesto prejelo 14 mlijonov federalnega posojila in obljubljeni so nadaljnji štirje milijoni, ki bodo zadoščali do 15. novembra. "In kaj bo pa po 15. novembru, ko ne bo več od nikoder denarja?" vprašuje župan. KRIŽEM SVETA — Pariz, Francija. — Od pretekle sobote naprej je re-signiralo že celih 195 francoskih županov, vsi v krajih, kjer se prideluje pšenica. Ti odstop: se vrše v protest proti stalnemu padanju žitnih cen. — Rim, Italija. — Fašistična Italija čimdalje bolj pozablja na kralja. V novi ustavi stranke, k pride v veljavo 5. novembra, je izpuščeno besedilo, s katerim se je do zdaj prisegala zvestoba kralju. — London, Anglija.— V sredo zvečer je prispel semkaj francoski min. predsednik Her-riot, da stopi z MacDonaldom v pogovor glede nemške zahteve po oborožitvi. S konferenco sta pričela takoj v četrtek. — Pariz, Francija. — Znani pisatelj Bernard Shaw zahteva v nekem svojem članku, naj se iztrebijo z zemlje vsi ipatrijoti, češ, da le na ta način bp mogoče doseči na svetu trajni mir. Patrijotizem da ni namreč drugega, kakor škodljiva oblika idijotstva. -o-- STAREGA BANKIRJA OSLE-PARILI Elgin, 111. — 891etni predsednik tukajšnje Elgin City Banking Co., Geo. M. Peck, je postal žrtev treh prefrigancev, ki so izvlekli iz njega $25,000. — Najprej, pred par tedni, je prišel k njemu neki Lawson, ki ga je nagovoril, naj kupi več delne neke družbe, v kateri ima Peck že zdaj investiran svoj denar. Peck mu je zaupal in mu izročil $15,000. Nekaj dni za tem pride k njemu drugi, ki mu je dejal, da Lawson ni zanesljiv in da ga bo on prijel, ako mu da Peck gotovo svoto. Stari mož se je dal pregovoriti. Kmalu nato pride k njemu pa še tretji, ki mu pravi, da niti prvi, niti drugi ni bil zanesljiv, pač pa, da mu bo on vse uredil. Tudi temu je dal Peck večjo svoto. Takoj nato pa se mu je začelo svetlikati v glavi, da nekaj ne more biti prav, in sporočil je zadevo policiji. Ta je zadnjega moža že ujela, za drugima dvema še poizveduje. INSULL SE NE UDA -o- Zavrnil zahtevo po izročitvi potnega lista. —O— Atene, Grčija. — Po navodilih iz Washingtona je v četrtek zjutraj zahteval ameriški konzul od Samuela Insulla, da mu izroči svoj potni list. To zahtevo je pa Insull gladko odbil; ni pa trdil, da bo pri tem odporu vztrajal, marveč se bo o zadevi posvetoval s svojim advokatom. V Insullov slučaj je posegel tudi grški min. predsednik Venizelos. ki je baje skrajno ozlovoljen, da' je atenska policija zaprla Insulla brez vsake-■ga povelja. Tako se utegne | končno zgoditi, da ne bo zadela kazen Insulla, marveč policijo. ŠE EDEN OBLJUBLJA PIVO Washington, D. C. — Docim je bilo včeraj poročano, da demokratski podpredsedniški kandidat Garner z gotovostjo upa, da si bomo v marcu že lahko postregli s pravim pivom, je v sredo izrazil podobno upanje tudi republikanski poslanec J. M. Beck. Dejal je, da bo kratko zasedanje kongresa v decembru brez dvoma tozadevno predrugačilo Volsteadov zakon. -o- IZGREDI BREZPOSELNIH Belfast, Severna Irska. — Skozi dva dni se je vsa razpoložljiva mestna policija borila z ogromnimi masami brezposel-nil, katerih število je presegalo 10,000 in kateri so vprizarjali ljute izgrede ipo celem mestu. V sredo se je policiji posrečilo, da je nemire omejila le na en del mesta. Dve osebi ste bili ubiti, nad 30 ranjenih in 40 a-retiranih. — Ali Ali? Ali ste že poslali obnovitev naročnine za "A. S."? Ako ne, storite to čimprej e po možnosti, ker list potrebuje Vaše pomoči in zvestobe. Iz Jugoslaviie« ŽALOSTNA SLIKA POKVARJENOSTI; ŽENICA IZ SUHE JE NAŠLA OB POTI POSAMEZNE KOSE KRIŽANEGA. — ŠTEVILNI POŽARI; VZROKI: NESREČE IN ZLOBNA PODTIKANJA. — SMRTNA KOSA IN DRUGO. — preveč zakurila v peči zadnje sobe v namenu, da posuši nekaj sadja. Nastal je požar, ki je poleg hiše uničil še kolarnico in svinjak. -o- Duhovniška odlikovanja Za duhovna svetnika ljubljanske škofije sta bila o priliki svojega 251etnega jubileja imenovana gg. Matevž Sušnik, župnik v Rovtah, in Ivan Mihel-čič, župnik v Zaplani. -o- Iz strahu pred avtom V sredo, 21. sept., je vozil po državni cesti iz Novega mesta proti Metliki tovorni avto s praznimi sodi. Prav tako se je peljal proti Metliki po cesti Jože Tajčman iz Bunje vasi, čigar konji so se avta tako u-strašili, da so odskočili v stran. Pri odskoku je eden konjev zadel v železno ograjo in si pre-rezal vrat, da je na mestu izkrvavel. -o- Odlikovan V Metliki je bil na kraljev ukaz odlikovan Ivan Malešič z redom Jugoslov. krone za izredne zasluge pri delu za po-vzdigo in napredek Metlike. • -o- Smrtna kosa V Šmartnem pod Šmarno go-, ro je umrl Jožef Rotar, posestnik in gostilničar, star 75 let.— V Ptuju je umrla Marija Ram-šak, soproga pekovskega mojstra, stara 57 let. — V Celju je umrla Marija Šoštar, zasebnica iz Zagrada. — V Ljubljani je umrla Ana Kos. --o- Smrtna nesreča France Gajšek je pri Francetu Povaleju v Ostrožnem pri Celju žagal drva na cirkularko, ki ga je zgrabila in mu pretrgala prsni koš. Prepeljali so ga v celjsko bolnico, kjer je kmalu nato izdihnil. —o- Pod tramvajem V Ljubljani je prišel po nesreči pod tramvaj 371etni gradbeni delavec Florijan Cerar iz Pšate pri Domžalah in se pre-oej pobil. -o- Zlata poroka Ivan Lavrič, podmaršal v pokoju, in njegova soproga Erne-stina, sta v Mariboru pred kratkim praznovala zlato poroko. -o- Nepričakovana smrt Celjski mestni mlinar Jernej Leveč iz Trnovelj, star 43 let, je bil zaposlen s čiščenjem velikega kotla. Da bi svoje delo laglje opravil, je zlezel v kotel, kjer ga je vsled vročine zadela kap. Nezgoda France Plamec, viničar v Kr-čevini pri Vurbergu se je pri podiranju nekega drevesa tako močno vsekal v nogo, da si jo je skoro presekal. o- ŠIRITE AMER. SLOVENCA 1 Bogoskrunski zločin V noči od 21. na 22. septembra se je pripetil v fari v Pre-dosljah strašen bogoskrunski zločin. — Na polju med Pre-dosljami in Suho stoji nedaleč od Predoselj obcestno znamenje. Ponoči se je neki zločinec približal križu ž zločinskim namenom, katerega je tudi izvršil. S silo je strgal telo Odre-šenikovo raz križ, da je na križu obvisela le še desna roka. Vse drugo je zločinec vzel s seboj in posamezne ude Križane-ga razmetaval po cesti proti Suhi. Najprej je odvrgel levo roko, kakih 20 metrov kasneje kos obleke, nato razen stopal vse ostalo in slednjič kakih 100 metrov od križa še stopala. Tako sramotno raztresene ude je prva našla Katra Munih iz Suhe, ko je šla v »četrtek zjutraj k sv. maši. Skrbno je vse kose pobrala in jih skupaj zložila pod križ. Žalosten je bil pogled na oskrunjen križ, na katerem je obvisela le še desna roka, in na razbite kose Križanega, ki so bili na kupu pod križem. — Vsem, ki so to videli, je vzbujalo grozo in ogorčenje nad strašnim bogokletnim zločinom. Orožništvo v Kranju je takoj, ko je bilo v bogoskrunstvu obveščeno, začelo temeljito preiskavo in ne bo odnehalo, dokler jim ne pride zločinec v roke, da prejme zasluženo kazen. -o- Požigalci spet na delu Iz Slov. Bistrice poročajo, da je, kakor sodijo, zlobna roka vrgla cigaretni ogorek v veliko gospodarsko poslopje po-Isestnika Pivka v vasi Leskovcu, I kjer je ogenj uničil poslopje, 16 velikih voz sena ,9 voz slame in vse gospodarsko orodje. Živino so na srečo pravočasno rešili. J Na Podrečem pri Domžalah je neznan zlobnež zažgal kozolec posestnika Majhna, ki je jbil poln stelje in sena. Zgorelo ije več orodja in nekaj voz. Zažgano je bilo tudi pri posestnici | Ani Korošec na Količevem pri Domžalah in sicer je požigalec 'zažgal okoli 150 butar, ki1 so 1 zgorele s poslopjem vred. Ob j tej priliki je tudi zgorelo go-|staču Francetu Prelovšku ob-jleka, pohištvo in ves prihranjeni denar. ' Iz neznanega vzroka je zgorela hiša, pod in hlev posestni-ce Marije Kastelic p. d. pri Trontlju na Selih pod Šmarjem na Dolenjskem. Marija, ki je z otroci spala v hiši, se je zbudila, ko je bila že vsa hiša v plamenih in se je že rušil strop, da so se komaj rešili. — Tam je tudi zgorela žitnica posestnika Jožeta Mehleta p. d. Pajka. V občinskem uradu na Suho-;ru pri Metliki je ogenj uničil del arhiva in napravil precej druge škode. Ne ve se pa, kako je prišlo do tega, da je začelo goreti. Posestnica Peharjeva Neža v Starošincih pri Cirkovcih je XMERSR'ANSK? SLOVENEC Sobota, 15. oktobra 1932 I AMER1KANSKI SKOVENEC: ' Ertri in najstarejši slovenski list v Ameriki, p"" Ustanovljen let« l(l| r lakaja vaak dan razun nadel), pone- ftaijKov in dnevov po prazniki^ Izdaja in tiska? EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in oprave: 1849 W. 22nd St., Chicago, III. Phone: CANAL 5544 Naročnina Ž _$5.00 . 2.50 _ 1.50 Za celo leto------ Za col leta-- Za četrt leta------ Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto -$6.00 Za pol leta - 3.00 Za četrt leta____1.75 The first and the Oldest Slovene Newspaper in Ameriegt Established 1891, Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holiday* Published Byi EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111 Telefon CANAL 5544 Subscription: For one year_____ For half a year______ For three months___,__ _$5.00 2.50 1.50 Chicago, Canada and Europe: For one year...............$6.00 For half a year___3.00 For three months _— 1.75 POZOR!—Številka poleg vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan. Obnajvljajte naročnino točno, ker * tem veliko pomagate listu. Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo itevilko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3. 1879. ___ Prusija ali Evropa? Z brutalnostjo, ki je že od nekdaj značilna za nemško politiko, je Berlin vrgel v svet bombo z zahtevo po neomejeni oborožitvi Nemčije ne glede na določbe mirovnih pogodb. Ni dvoma, da je dal spodbudo za to v največji meri uspeh, ki so ga zaradi francoske in angleške popoustljivosti dosegli Nemci z brisanjem reparacij. Nemška revanžna in imperialistična politika gre tako korak za korakom po svoji poti, ki naj po nemških računih dovede do nove hegemonije nemštva nad o-stalim svetom, ki pa v resnici ne more voditi drugam kakor v novo svetovno katastrofo. V Nemčiji dobro Vedo, da je bil izrecni cilj vojne na strani Francozov, Angležev in njihovih zaveznikov uničenje pruskega militarizma, ki je neprestano ogrožal mir v Evropi in ostalem svetu in ležal kakor mora nad vsemi miroljubnemi narodi. Zato je tudi Wilson v svojih odgovorih na nemške prošnje za premirje in mir jasno zahteval kot pogoj svojega posvetovanja odstranitev miMtaristične avtokracije. Nemci so se takrat res vdali in kasneje podpisali versaj-ski mir, ki v varstvo sveta prepoveduje Nemčiji oboroževanje. Toda storili so to brez dvoma z mentalno reservacijo, da bodo mirovno pogodbo izvrševali le, dokler bodo v to primorani. Vse mišljenje nemškega naroda je bilo že takrat usmerjeno v zo-petno obnovitev vojaške moči. "Reichswehr" oficielno dopuščena vojaška organizacija, ni zadoščala niti kot kader. Vse navidezno družabne skupine, vsa društva, celo vse šole, so nadomeščale nemško kasarno. Vsaka šolska ekskurzija je imela značaj vojaške vaje. Narod je živ organizem in ne more iz svoje kože. Prusija je še vedno vodilna državotvorna moč nemškega naroda, pruski duh je proniknil tudi vse drugo "ljudstvo pesnikov in mislecev". Prusija še danes vlada tudi brez pruskega kralja in brez pruskega lajtnanta. Prusija, nekdanja skromna vladavina peščene marke, je vzrastla samo z vojaško močjo, z dri-lom in disciplino. Poprusila je slovanske province na vzhodu, pridobivala na obsegu in moči na vse strani. Izrinila je končno avstrijskega cesarja iz nemške zveze in postala voditeljica celega sedemdesetmilijonskega naroda. Pod pruskim vodstvom se je Nemčija zedjinila, iztrgala Danski Schleswig in Holstein, Franciji pa nekaj let kasneje Alzacijo in Loreno. Postala je država, ki je spadala med .najbogatejše na svetu; postala je svetovna sila 'prvega reda. Za vse to se je imela zahvaliti Nemčija pruskemu militarizmu in naravno je, da se mu je prilagodila ljudska duša. Cesar ni dalo že samo občutje, je prinesla smotrena šolska in vo-jašniška vzgoja. Res priljubljenost Nemčije v svetu ni rasla, toda Nemec-Prus niti ni reflektiral na ljubezen; gradil je svoje načrte na železu in krv(i, kakor ga je to naučil njegov največji državnik, Bismarck. Pruski sistem sile je privedel do absurda Wilhelm IT., ki je zanetil svetovni požar. Ob koncu vojne je zato triumfiral proletarizem. Zdelo se je tako. Novemberska revolucija 1. 1919., wei-marska ustava, demokratizacija državne, deželne in občinske uprave so kazale res na popoln preokret v nemški politični miselnosti. Toda volk menja dlako, a ne menja čudi. Prusko vzgojeni narod ni pozabil na glorijo svoje vojaške preteklosti. Nagnjenje se je pokazalo v pojavih, ki smo jih že v začetku omenili. Hitler, o katerega državniških sposobnostih so sodbe zelo deljene,kateremu pa tudi največji nasprotnik ne more odrekati rafiniranega čuta za ljudske instinkte in prvovorstnih demagoških darov, je organiziral svoje čete na vojaški podlag):, jim dal uniformo ter jim vcepil miselnost pruskega feldveblja, ki smatra vsako silo za dopustno. V velikem delu je ta način njegove organizacije pripomogel k uspehu narodnih socialistov. Simpatije v širokih krogih naroda so bile drilu in disciplini naklonjene. Od ozadja pa jih je očetovsko tolerirala oficielna vlada s Hindenburgom vred. Danes je Hitler brez dvoma razočaran in se je znašel.naenkrat v zelo poslabšani poziciji. On, zakleti sovražnik parlamentarizma in demokratizma, se danes bori za ustavo »in parlament. Kajti stopil je na plan resnični stari nemški militarizem, ki ne trpi diletantov v rjavjih srajcah. Z vso nedolžnostjo se je pojavil v. Papen, najprej s prezidialno, parlamentu neodgovorno vlado, potem z zasilnimi odredbami, končno z izjemnimi sodišči. Mirno je dopustil, da se je Hitler diskredi-tral s prevelikim ognjem za bytomske morilce. Današnja situacija kaže celo znake za to, da je toleriral tudi onih 6000 mrtvih glav, ki so padle v državljanskem boju. Treba je bilo pač pripraviti situacijo, ki dokaže potrebo vzpostavitve reda, kakor jo razume Prusija. Še vedno valovijo sem in tja boji parlamentarnih strank. Pogajajo se Briining, Kaas, Hitler, Goring. Pripravljajo se nezaupnice in opozicijski zakonski predlogi. Seveda, saj se vse parlamentarne stranke zavedajo, da Papen v parlamentu nima večine. Toda gospod Papen, ki ravno tako dobro ve, da nima večine v parlamentu, se smehlja. Govori in razvija programe, kakor da hoče ostati na vladi najmanj deset let, kaj šele ona štiri, ki jih je sam napovedal. Saj se dobro zaveda, da ravna v duhu ogromne večine nemškega naroda, prežetega pruske miselnosti. Da ,ima za seboj tudi brez stranke močno organizirano silo, ki ne zaostaja za hitlerjevsko, je pokazal nedavno s parado "jeklenih čelad", ko so na zgodovinskem tempelhof-skem polju v Berlinu pod vodstvom narodnega junaka Ma-ckensena defilirali sto tisoči bivših vojakov. Papen in Schleicher sta bila formalna samo dva v velikem številu odličnih udeležencev, v resnici pa sta ves Berlin in vsa Nemčija imela zavest, da se vrši revija za gospoda Papena in Schleicher ja. Ne gre tu za Papenovo ali Schleicherjevo osebo, nego za oba kot zastopnika prusko-nemškega militarističnega sistema. — Predvojna militaristična in imperialistična Nemčija, dosedaj skrita v ozadju, stopa vedno bolj drzno na plan. Kaj poreče k temu Francija, kaj Anglija, Amerika? V gospodarskem o žiru se je morala mirovna pogodba na korist Nemčiji že zelo okrniti. Ako se bo to zgodilo tudi v politično-militarističnem oziru, bo kmalu zopet postavljeno vprašanje: ali Prusija, alti Evropa ? AMER.-SLOV. DRŽAVLJANSKI KLUB Barberton, O. Zadnji dan, v katerem se lahko registrirate v našem mestu Barberton, da zamorete voliti 8. novembra, je dan 18. oktobra. Registrirate se lahko v mestni hiši v pritličju (City Hall). Registrirati se morajo sledeči: 1. kateri so dopolnili ali bodo dopolnili 21. leto starosti ne kasneje kot 8. nov.; 2. kateri so se preselili od časa zadnje volitve; 3. kateri so pre-menili ime; 4. vsi tisti, kateri niso volili meseca novembra 1930 ali 1931. Upravičeni voliti so vsi tisti, kateri žive v državi Ohio eno leto, 30 dni v Summit County in 20 dni v volilnem o-kraju, v katerem žive. Vsi tisti, kateri so volili meseca novembra 1930 ali 1931, se jim ni treba registrirati. Volilci živeči v mestih in vaseh, kateri ne štejejo 16,000 prebivalcev, niso obvezani se registrirati. Seja našega Amer.-slov. državljanskega kluba se bo vršila ta me- sec. Glede tega bodo obveščeni potom pošte vsi člani kluba pravočasno. Anton Okolish, tajnik kluba. -o-- RAZNO IZ MINNESOTE Ely, Minn. Tukaj v Ely smo letos imeli prvi vzorec snega in mraza. Posledice tega so bile, da so se še zadnji letoviščarji ločili od priljubljenih "summer resorts" in jo odkurili proti jugu za pticami in ptiči, ki so nas zapustili. Le vrabci nas ne zapuste, ti so ostali in z nami prenašajo "dobrote" severne zime. Ce bi moj dopis kar tako končal, bi nekateri čitatelji tam na jugu in na vzhodu zares mislili, da tu na Ely ni sploh nobene industrije, od katere bi se tukajšnjih sedem tisoč prebivalcev preživljalo. Pa to, da vam povem, so jako napačni pojmi zlasti teh, ki pišejo, da elyška naselbina nima nikake bodočnosti za obstanek. Take je moral nekdo zelo napačno seznaniti z našim mestom. Morda je ' pa to tudi kaka propaganda, ( da se spravi ljudi v dvom glede našega obstanka in napred-[ ka na društvenem polju. Le na kratko naj tukaj pripomnim ta-' kim dvomljivcem, da je naš tukajšnji društveni obstanek in naša bodočnost tukaj tako trdna kakor skala. V naši okolici se nahajajo štirje rudniki, iz katerih se proizvaja železna ruda najboljše kakovosti. Ti rudniki so globoki in obratujejo že 40 let in bo preteklo še nekaj generacij, predno bodo ti rudniki izčrpani. Poleg tega je pa še tukajšnja zemska površina polna še neodkrite rude. Naše mesto Ely dobi na davkih nad 325,000 dolarjev, ves naš St. Louis okraj prejme več denarja na davkih kakor tam na skrajnem jugu dve mali državi. V mestu Ely imamo šole, ki se vzdržujejo iz prejetih dav-' kov in te šole so različne, kakor obrtne, višje šole in kole-, giji, v katerih imajo učenci vse šolske potrebščine »proste in1 prosto učenje. Veliko dijakov in dijakinj iz bližnjih farm se brezplačno poučuje v naših višjih šolah. Takih ugodnosti tam na jugu najbrž nimajo. Jugosl. Katol. Jednota ima v naši naselbini sedem društev s tisoč in sedemsto člani v obeh oddelkih. Mar ni to lepo število članstva za sedem tisoč prebivalcev, kakor jih šteje Ely? Slovani tvorimo tu večino, zato je pa naš obstanek toliko si-gurnejši in si med seboj potom naših predpostavljenih pomagamo. Sedaj, ko tukajšnji rudniki le po dva, oziroma po tri dni na teden obratujejo, so delavci zaposleni v mestu. —Dne 18. oktobra bo volitev za najem $200,000 bondov na tri projekte, ki nišo obdavčeni. V slučaju, da volilci izpovejo v prid bondov, ne bo nobenih povišanj v davkih. Ta denar bi zadostoval za približno dve leti. Če se časi na bolje obrnejo, je gotovo, da mesto ne bo rabilo vsega tega denarja, ker bodo delavci zaposleni zopet v rudnikih in ne bo mesto rabilo toliko denarja za delavce, ki so sedaj zaposleni v mestu. Velike važnosti je za članstvo vseh društev na Ely, če pride zmaga za najem bond6v. Obratno pa? Jernejčan. -o- DRUŠTVO MARIJE POM. ŠT. 78 K.S.K.J. Chicago, 111. Članicam našega društva se uljudno naznanja, da pričenši s tem mesecem se bodo naše redne seje vršile vsako tretjo nedeljo v mesecu. Prihodnja seja bo torej to nedeljo, 16. oktobra popoldne. Vse članice ste uljudno vabljene k polnošte-vilni udeležbi, ker na dnevnem redu bo več važnih zadev, med temi, ali bomo imele veselico to zimo ali ne in pa glede pristopa v kegljarsko ligo pri fari sv. Štefana. Zatorej ne pozabite se seje udeležiti. — Sosesterski pozdrav. Julia Gottlieb, tajnica. -o- Boljše je, da nimaš nobene sreče, kakor pa slabo srečo. SPOMINI IZ DOMOVINE Rock Springs, Wyo. "Kjerkoli si, boš slišal klic domače pokrajine. Zunaj v svetu imaš domovino in tukaj imaš domovino, v resnici pa si tujec tukaj in tam, tvoje pravo življenje je hrepenenje po tem, kar je daleč." Tako konča Norvežan Johann Bojer svoje "Izseljence", ki sem jih ravnokar z velikim užitkom prebrala ter globoko v srcu želela, da bi to prekrasno knjigo prebral vsak ameriški Slovenec. Gotovo bo knjigarna Amer. Slovenca vsakemu šla na roko, da mu preskrbi to knjigo. Ko sva se s pokojnim možem Andrejem vrnila pred petimi leti iz domovine v Ameriko, mi ni zamrla želja po očetnjavi. Nasprotno, rastla je iz dneva v dan, postajala je močnejša in letos koncem marca sem znova stopala po lepi in tihi Poljanski dolini, ki slovi po svetu s Šubici, ki ji je dr. Tavčar zapel slavo s "Cvetjem v jeseni" in ki je že par let priljubljeno letovišče za srednje stanove. Še zadnjič sem želela poškropiti gomilo dobrih staršev na pokopališču v Le-skovcu pod Blegašem, ki danes otožno zre na svoje jugozapad-no pobočje, ki ga je požrla italijanska grabežljivost. Kako lepi so bili pri sestrah, bratu in svakinjah spomini na dekliška leta, katera sem edina preživela v domači slovenski zemlji. Ob prihodu sem imela cele av-dijence: pozdravljala bližnje in daljne, budila veselje pri onih, za katere so mi prijatelji v Ameriki izročili darove. Prišlo je poletje, z njim pa najlepši dnevi, ki so me pravzaprav potegnili na potovanje pyeko oceana. 3. julija je ljubljanski škof, prevzv. g. dr. Gre-gorij Rožman, posvetil okrog 30 stasitih mladeničev za duhovnike. Nikdar ne bom pozabila ganljivega prizora, ko so tedaj gg. novomašniki razprostrli v stolnici roke nad množico in jo prvič blagoslovili. Veličastno jutro 10. julija se je prebudilo. Navadna nedelja je bila, a v cerkvi starodavnega Kranja so ponosno potrkavali bronasti zvonovi, zunaj pa j« mrgolelo pobožnih ljudi in radovednih Kranjčanov. Iz žup-nišča se je vil sprevod svečano oblečenih svatov, ki smo bili tako srečni, da smo smeli prisostvovati redkemu slavju — novi sv. maši. K prvi sv. daritvi je pristopil č. g. Fortuna Franc iz Kranja, nečak Fortunovih, ki smo našli drugo domovino v A: meriki. Z venci in rožami okrašena župna cerkev je pozdravljala novomašnika, mogočno petje mu je v pozdrav donelo v prenapolnjeno svetišče, ko je slavljcnec prvič priporočil v varstvo božje svoje starše, brate in sorodnike, ko je prvič molil za mir, žal, že umrlim ame-rikanskim svojim stricem, Andreju, Tonetu, Lojzetu. Svetost in trpljenje duhovskega poklica mu je razložil novomašni pridigar, preč. g. dr. Ciril Potočnik, rojak novomašnikovega očeta. Mladi g. duhovnik je iž-(Dalje na 3. strani) Nista si enaka — Ti pa v resnici nisi tako neumen, kakor izgledaš ! — Saj saj; vidiš in to je edina razlika med nama! * * * Bahač. — Samo dva dni sem bil v Londonu (in sem govoril že dobro angleško! — No, tisto malo slovenščine, kar je znate, ste lahko pozabili ! * * * Škotska — Škot gre' mimo trgovine z nogavicami in bere: 5 parov — 10 šilingov! 3 pari — 7 šilingov! 1 par — 3 šilinge! Škot gre mirno minio trgovine in mrmra: Brž proč! Bog ve, koliko velja noben par! * * * Na teksiju — Halo, ali ne bi mogli voziti malo hitreje? Ce mislite, da vozim prepoča-ši, pa pojdite peš! No, tako se mi vendar še ne mudi! , . ; * * * Pri zobozdravniku — Kala- na bole zobje in gre zato k zobozdravniku. Koliko stane, če mi izderete en zob? vpraša Kalan zdravnika. Ce boste čisto mirni, pravi zdravnik, tako da nihče v čakalnici ne bo slišal najmanjšega glasu, vam bom računal $1. Če boste pa kričali, vam bom pa računal $8.00 Ruska — Kmetica, ki je prišla iz vasi, v kateri že več let ni bilo nobenega konja, vidi v mestu prvič v življenju kamelo in vzklikne: Sveta nebesa, kaj so napravili boljševiki iz konj ! * * * Pohvalil se je pa le — Kdo pa je-pri vas doma prav za prav gospodar ? Moja žena komandira seveda otrokom, služkinji, psu, mački in kanarčku, z ribicami pa lahko počnem jaz, kar hočem. * H! * Je vseeno — Zmerom govoriš samo o svojih oblekah in čevljih ! Alti bi se ne mogla kdaj pa kdaj baviti s kaj višjim': Ampak, dragi moj, saj se za moje klobuke tudi ne zanimaš! * V V šoli — Učitelj: Kdo od vas mi ve imenovati nekaj zelo važnega, česar pa pred 50 let; še ns bilo? — Janezek: Mene, gospod učitelj! * * * Najnovejše vesti — Aretiranj ste. Sepi tihotapec alkohola v policijski službi. — Tako? Vas pa raje jaz aretiram. Sem namreč policist v službi tihotapcev. * * * Priznanje. — Priznam, ženica, da sem prišel šele ob 4. zjutraj domov. — Da, to mi je znano. — Saj baš zato priznam. TARZAN GRE PO ZLATO V OPAR. (53) ' (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: EDGAR RICE BURROUGHS Nekega popoldne, ko je vročina pritiskala i:i solnce bolj in bolj pripekalo po afriški pes eni pokrajini se je četa ustavila ob plitvi raki. Abe-sinci so se podali kopat v reko in so isto dovolili njihovima jetnikoma Werperju in Mugam-biju. Ko sta se Mugambi in Werper slačila, jc Mugambi zapazil, da 3e je Werper z veliko- previdnostjo slekel in da je imel nekaj okrog n;:ra privezanega, kar je previdno odvezal in skril. Ko se je Belgijec slekel, je prevezal okrog pasu in skril v avitek mošnjiček z dragulji, ki ga jc ukradel in odnesel Tarzanu, kakor jc narr. pokazala ta povest. To skrivnostno ravnanje je dvignilo v zamorcu Mugambi ju veliko zanimanje. Werper pa :nošnjička ni dobro skril in piu je za grmom padel iz ovitka. Mugsmbi je to videl in spoznal da je dotični mošnjiček večkrat imel preje njegov gospodar Tarzan. Zdaj je bil prepričan, da je Belgijec istega ukradel Tarzanu. Mugambi je videl, kako silno je postal vznemirjen Werper, ko mu je padel iz ovitka mo-šnjičck z dragulji. Vendar delal se je, kot da ni opazil in da tega ni videl. Vtfel je pa dobro vse. Mugambi je šel, kakor hi se ne zgodilo nič proti reki v vodo. Mislil pa ie ni načrt, ki ga je potem sklenil izvršiti. Mugambi je imel namen pri prvi priliki pobegniti iz Moura-kovega u-jetnštva. Sklenil je pa še drug načrt. Zmračilo se* je in Mourak je odločil, da četa z ujetnikoma prenoči ob reki. Trudni so bili od hoje in vsi so trdno pospaii. Mugambi je isto noč pobegnil. Ko je vse trdno zaspalo, je na tihem iti previdno odvzel Werperju tnoSrtjiček, vzel iz njega dragulje in mošnjiček napolnil z drugimi kamenčki .Nato ie izginil v noč. Drugo jutro je nastalo v Mourakovem stanu veliko začudenje. Veliki zamorec je misteriozno pobegnil. Kaj se je zgodilo za tem? i /^<>oo<><>ooo<><^ < POGLEJTE NA DATUM POLEG VAŠEGA NASLOVA NA LISTU! Ako je poleg Vašega imena številka "9-32", je to znamenje, da se je vam iztekla naročnina. Pri pošiljanju naročnine se poslužite spodnjega kupona. Obnovite naročnino čimpreje, ker izdajanje lista je v zvezi z velikimi stroški. amerikansk; slovenec, 1849 W. 22nd St.. Chicago, 111. Priloženo vam pošiljam svoto 9....................za obnovitev moje naročnine za "Amer. Slovenca". Ime Naslov Mesto .... X OOOOOOOOOO OOOOOOOOOOOO-CKD OOOOOOOO OOOOOO^ Sobota, 15. oktobra 1982 ŠLOVEHEB Sttsa 8 i BARAGOVA ZVEZA Glavni urad Baragove Zveze se je preselil na 1923 W. 23rd Street. Prosim, da vsi, ki imate kaj za pisati ali za poslati na Baragovo Zvezo, vzamete to na znanje. Finančno poročilo za mesec junij 1932 Dohodki: V blagajni 30. maja ....$308.54 Članarina za junij ...... 10.00 V blagajni 30. junija....$318.54 Finančno poročilo za mesec julij 1932 Dohodki: V blagajni 30. junija....$318.54 Prodane knjige (Jos. Gregorich) .............. 4.80 Članarina ..................... 5.00 Skupaj ....................$328.34 Stroški: Enoletna naročnina sledečih zgodovinskih magazinov: Michigan Hist. Review..$ 2.00 Catholic Hist. Review.. 4.00 Wis. State Hist. S'y.......50 Ills. Cath. Hist. Society 3.00 Skupni stroški........$ 9.50 •Skupna svota................$328.34 Skupni sti-oški .............. 9.50 V blagajni 31. julija....$318.84 Finančno poročilo za mesec avgust 1932 Dohodki: V blagajni 31. julija ....$318,84 Prodane knjige (Jos. Gregorich) .............. 6.50 Članarina .................... 4.00 Skupna svota ........$329.34 Stroški: Enoletna naročnina na Amer. Cath. Histor. Šociety....$ .50 J- Gregorich (stroški) 5.26 Jos. Kobal (poštnina, exchange, tisk dtd.).. 11.75 Skupna svota .. Skupni stroški .$329.34 . 17.51 V blagajni 31. avgusta..$311.83 Jos. J. Kobal, pom. tajnik, Geo. Stonich, blagajnik. Imena društev in posameznikov, ki so pristopili v Baragovo Zvezo Meseca maja 1932: 57. Dr. sv. Frančiška št. 236 KSKJ., S. Francisco, Cal., $2.50 (Martin Govednik). 58. Dr. Srca Jez. št. 70 KSKJ., St. Louis, Mo., $5 (A. J. Skoff). 59. Dr. sv. Brigi-te št. 221 KSK.J., Greaney, Minn.,' $5 (Frank Babich). 60. St. Stephan's Social Club, Chicago, 111., $5 (Jos. Oblak Jr.). 61. Dr. Najsv. Imena, Chicago, 111., $10 (Vic. Premesec). 62. Podr. št. 2 SŽZ., Chicago, 111., $2.50 (Ann Koenig). 63. Podr. št. 39 SŽZ., Biwabik, Minn., $2 (Anna Strukel). 64. Young Ladies Sodality, Cleveland, O., i$5 (Anna Winter), j Meseca junija 1932: 65. Podružnica št. 9 SŽZ., Detroit, Mich., $2 (Theresa Caisei;). 66. Dr. Kršč. žena in mater, Pueblo, Colo. $3 (Frances Raspet). j 67. Tretji red sv. Franč., Chicago, 111., $5 (Math Kremesec). J Meseca julija: 68. Knights and Ladies of Baraga, Milwaukee, Wis., $5 (Jos. Gregorich). Meseca avgusta: 69. Podr. št. 6 SŽZ., Barberton, O., $2. !(Pauline Ošaben). 70. Altarno dr. cerkve sv. Jožefa, Calumet, Mich., $2 (Mary Gregorich). | Posamezni dar za mesec maj: Anna Judnich $2.50. Jos. J. Kobal, pom. tajnik. IZGUBLJENI JAPONSKI LETALCI Tri podjetni japonski letalci so nedavno podvzeli polet preko pacifiškega oceana v Ameriko. Poizkus se jim ni posrečil in so vsi trije izginili med potjo brez sledu. IZ SlfiV. NASELBIN. (Nadaljevanje z 2. strani.) ZAKAJ SE POTIMO? | LETALEC V STISKI Da ostane temperatura člo- J Manila, Filipini. — Na tu-veškega telesa na enaki stopnji, jkajšnji brezžični postaji so u-so potrebne regulacijske naprave, ki pri večji vročini od vna- jeli klic za' pomoč od nemškega letalca W. von Gronau, ki se na- RAZNOTEROSTI. "mrtvega" našli pri življenju Chicago, 111. — V Aurori je bil preteklo soboto ubit v avtomobilski nesreči neki 60 letni moški. Pri ogledovanju so ga sPoznal'i za John Hamsmitha in to je potrdila tudi njegova prejšnja žena, dva sina in več njegovih prijateljev. Koronerjeva porota je bila že na tem, da na Podlagi teh pričevanj poda svojo izjavo, ko se oglasi neki dru-Si znanec, ki je bil tudi navzoč, h pravi, da mora biti pri tem neka pomota. Še v nedeljo je vi-^el starega Hamsmitha živega, j*1 ta moški je bil ubit v soboto. ®li so torej na dom "mrtvega" ^oža in so ga v resnici našli tam živega in pri dobrem zdravju. Najbolje plačani izumi 2 izumi je isto kakor z drugimi duševnimi deli: največji ni-!^kor niso vedno najbolje pla-Caii. Stephenson, izumitelj prve ^orabne lokomotive , je žel fta.iprvo samo zasmeh, pozneje ^ se je le malo gmotno okori-Konstrukter pratelefona, ^itelj Reiss, je odšel s prazniki rokami. A tudi danes skuša ^rsikateri veliki izumitelj tak-8110 grenko krivico, ^ajgenialnej.ši izumitelj se-a,1jostii, Edison, je za vse svo- PLUMBARSTVO Mi popravljamo vsa plumbnrska fela- —■ Inštaliramo kopalne, umi-E ne in kuhinjske sinke, toilete, po , r"erni ceni. — Račune plačujete ahko na obroke. Thomas Higgins plumbing, gas fitting and sewerage 23I3 So. Oakley avenue, ■I^Caqal 0610 . CHICAGO, ILL ovost Točnost Poštenost A. F. WARHANIK — LEKARNA — " Posluje preko 32 let. 2158 We,t 22nd Street. Leavitt Street chicago, ill. je življenjsko delo, ki je v marsičem .preobrazilo svet, prejel samo delček tega, kar je prejel izumitelj fotomatona, neki ameriški dijak, od družbe, ki njegov izum izkorišča. Edison je prodal svoj mikrofon za 100.000 dolarjev, svoje filmske izume za 8250,000, svojo'žarnico za 300.000 dol., vseh njegovih 1100 izumov mu je prineslo po njegovi lastni izjavi komaj 1,200.000 dolarjev. Dal pa je življenje industrijam, v katerih je vloženih okroglo 5 milijard dolarjev! Fizik Ilertz, ki je ustvaril teoretične osnove brezžičnih prenosov, se je moral zadovoljiti s skopim priznanjem — in to je bilo vse. Lee Forest, ki je v glavnem izgradil sedanjo obliko radijskega sprejemnika, je dobil za svoje ameriške patente pol milijona dolarjev. Šestkrat toliko pa je odnesel izumitelj fotomatona, ki je postal tako najbolje plačani izumitelj našega stoletja. Njegov izum, ki velja v Evropi danes že za premagano kuriloznost, se dobro rentira v Ameriki in tudi na Angleškem. -o- Denar je zelo težko pridobiti, še težje ga je pa obdržati. nje strani skrbe tudi za večjo oddajo vročine navzven. Toplotna produkcija človeškega telesa se namreč ne da potisniti pod gotovo stopnjo, ne da se s tem oškodovali življenjski procesi. Povečano oddajanje toplote nastane med drugim tudi na ta način, da potne žleze, ki nanje vplivajo živci, izločajo pot in da ta pot z naše kože izhlapi. Ker pa je za spreminjanje vode v paro potrebna toplota. se s tem telesu odteguje' vročina. Poleg tega hlapi še voda naravnost iz krvnih cevk (nevedno potenje), kar se posebno občuti v puščavi. —o-- NENAVADNI ZAVEZNIKI Pleme Ukambi v južni Afriki ima poglavarja, ki ga niso oblasti v deželi prav nič vesele. A mož je tako spreten v skrivanju, da ga je težko zalezovati ■in naravnost nemogoče dobiti v roke. Zato je vlada poslala nadenj oklopne avtomobile z bombami. Bili so mu že za petami, ko se vsuje na zalezoval-ci velik roj čebel in opika vla-dino moštvo. Kako to, da so čebele posegle v boj? Najbrže so jih razdražili s smrdljivmi bombnimi plini. Živalice so tako dolgo zadrževale napredovanje napadalne kolone, da se je mogel ukambški poglavar umakniti in so se morali zaLezo-valci vrniti praznih rok domov. --o- Globoke reke se premikajo na tiho, plitvi potoki in studen-čki pa žuborijo. VARCUJTE! Da, varčujte. Ne mečite obnošenih in raztrganih čevljev proč! Prinesite jih, da jih Vam popravim, in odlegli Vam bodo kakor novi in Vi si s tem prihranite denar. Popravljam moške, ženske in otroške čevlje. Delo trpežno in zadovoljivo za najnižje cene. — Se priporočam! john fale Slovenska POPRA VIJALNICA ČEVLJEV 1937 W. 22nd Place, Chicago, 111. r DENARNE POSlUATVE v Jugoslavijo in druge evropske države pošiljamo zanesljivo in točno po dnevnem kurzu. Včeraj smo računali: DINARJI: 100 din ...:..........................$ 2.10 250 din ..............................$ 4.70 500 din ..............................$ 9.00 1000 din ..............................$17.50 2500 din ..............................$43.00 5000 din ..............................$85.00 LIRE: , 100 lir ................................$ 5.75 200 lir ................................$11.40 300 lir ................................$16.60 400 lir ................................$22.00 500 lir ...............................$27.00 1000 lir ................................$52.75 Za izplačila v ameriških dolarjih: Za izplačilo $ 10.00 morate poslati ............................$ 10.80 Za izplačilo $ 20.00 morate poslati ............................$ 21.00 Za izplačilo $ 30.00 morate poslati ............................$ 31.10 Za izplačilo $ 50.00 morate poslati ..................;.........$ 51.30 Za izplačilo $100.00 morate poslati............................$102.50 Prejemniki dobijo izplačila v dolarjih. JERICH haja na poletu okrog sveta. Letalec je javil, da se je vsled nekega defekta moral spustiti na vodo v Indijskem morju, kakih 200 milj severno od mesta Ran-gun, in viharno morje premetava njegovo povodno letalo. Kakor znano, je ta letalec preletel Atlantik, severno Ameriko, Pacifik in velik del Azije. -o- ODKRITJE STAREGA MESTA Iz Tirane poročajo, da so začeli poleg starega Butrota nasproti Krfu izkopavati tudi mesto Apolonijo južno od Drača. To mesto"so ustanovili Korinča-ni v 6. st. pr. Kr. in je cvetelo več stoletij. V 1. st. pred Kr. je bilo glavni sedež znanosti. Me-cenas, Avgustus in drugi znameniti Rimljani tiste dobe so v njem študirali. Izkopavanje je začel tu že prej francoski arheolog Leon Rey in je odkril mnogo znamenitosti. Sedaj so poleg drugega odkopali tudi dele gledališča iz 1. in 2. st. po Kr. V bližnji dolini so odkrili pokopališče s številnimi grobnicami, napisi, kipi, svetilkami na olje, reliefi itd. -o- Desetkrat obrni besedo na jeziku predno jo izrečeš! # * * Ena beseda dostikrat več škoduje, kakor pa toča po deželi. šel iz preproste delavske družine, služil pa bo Gospodarju vseh nas. Da je slovenski narod res veren, o tem se je tedaj lahko prepričal trgovski in liberalni Kranj. Kako pa je mladi g. svečenik priljubljen, je v cerkvi pokazalo skoro pol ure trajajoče darovanje zanj, potem pa pojedina na zelenem domačem vrtu, kjer so se poleg domačih in njegovih evropskih sorodnikov zbrali številni gg. duhovniki in zastopniki vseh slojev, ubogi in premožnejši, preprosti in študirani. Tako je bilo to izredno slavje, katero mi o-stane za vedno v spominu. Naj ljubi Bog blagoslovi g. novo-mašnika v njegovem težkem duhovskem stanu, ko bo kot služabnik Najvišjega sam reven med revnimi oznanjal sveti e-vangelij in vodil svoje ljudstvo skozi to bedno življenje v srečno domovino večne blaženosti. Mrzlejši veter je zapihal z Blegaša; jesen je prišla, z njo pa tako hitro moje slovo od rodne slovenske zemlje. Spet so prihajali ljudje, pozdravljali, svojo kri v Ameriki, naročali za svojce novice in izročali prošnje. Da, tudi prošnje! Saj je val žalosti in bede segel tudi v ta evropski del in biser naš. Težko je letos gledati v domačo zemljo, tujec ali izseljenec je skoro ne more prepoznati. Ni več smeha in pesmi, le bol in žalost gospodari po družinah. Po poljih je poleti gospodovala strašna suša; škoda pri žitu, sadju, pa v vinogradih. Obrtniki se ne morejo pohvaliti z naročili, trgovec sipričo majhne kupne moči malo proda, kmet prodaja pridelke za sramotno ceno in kopiči dolgove, iz služb Pa odpuščajo brez vesti delavca in uradnika vsake sorte, v privatnih in nič manj v državnih službah. Delavoljnih ljudi je mnogo, pa dela dobiti ni mogoče. Kdo bo redil družine, kako bo človek dajal malim kruha, to so vprašanja, ki danen more očete in matere pa vestne odrasle otroke. Ne morem vam h koncu povedati drugo kot to: Krasna je naša slovenska domovina. A danes je na njej trpljenja, ki ga ne morete objeti in si ga predstaviti tisti, ki je niste letos obiskali. Slovenci v Ameriki! Pobrigajte se za domače! Poizvedite, kako gre vašim staršem, kako otrokom; ali imajo doma kruha, ali pa ob suhem kruhu, gnilem sadju in mleku čakajo smrti, ko so jih morda premožnejši v Ameriki — pozabili. Informirajte se in pomagajte! Vam pa, ki sem vas pustila onkraj luže, ki pa ste mi izkazali toliko požrtvovalne dobre volje in ljubezni, za vse—prav topla hvala! Fortuna Frančiška. -o- j VELIKO PREMOŽENJE V ! BLAZINI ' V Parizu pa so pred kratkim prodajali na dražbi staro ropotijo. Neki kupec pa je zadel ob posteljo, na kateri je bila blazina, ki je padla na tla. Ko je 'dvignil blazino, je zapazil, da ji je počil šiv in da gledajo iz šiva bankovci po 1000 frankov. Dražbo so radi tega seveda ta-,'koj ukinili in natančno preiskali blazino. Poleg bankovcev so našli v blazini še vrednostne | papirje, tako da je znašala vrednost zaklada, ki je bil za-jšit v blazino 104.000 frankov. Skušali so ugotoviti, čigavo je premoženje, kajti blazina še ni bila prodana. Ugotovili"; so, da je neka vdova hranila v blazini svoje prihranke. Ko pa je umrla, so prodali vso njeno zapuščino na dražbi, ker se ni oglasil noben dedič. Ker se tudi po tem odkritju ni oglasil nihče, je zaklad pripadel francoski državi. DR. H. M. LANCASTER DENTIST 2159 West 22nd Street, (ogel Leavitt St.) Tel. Roosevelt 3817 CHICAGO HAMBURG-AMERICAN LINE NAJAVLJA BOŽIČNE IZLE TE V JUGOSLAVIJO Hamburg-American Line je izbrala parnika ALBERT BAL-LIN in HAMBURG, dve svoji najbolj znani ladji za toletne božične izlete. Dne 10. decembra bo odplul ALBERT BALLIN iz New Yor-ka z veliko skupino izletnikov, namenjenih v Jugoslavijo in centralno Evropo, pod vodstvom Mr. Ernsta Zimmerja, člana družbinega newyorškega urada. Dne 14. decembra bo odplul HAMBURG iz New Yorka z drugo skupino proti Jugoslaviji in centralni Evropi, v spremstvu Mr. Williama Koenigs-manna, člana družbinega chi-caškega urada. Oba parnika bosta dospela v Evropo dovolj zgodaj, da bodo dospeli potniki na svoj cilj začasno do božičnih praznikov. Pameten se pri ognju ogreje, nespametni pa opeče, t. j. vse ni za vse. * * * Veliko platna bi potrebovali, da bi vsem ljudem usta zašili. DR. ALLAN J. HRUBY Specialist za pljučne in srčn« bolezni Tel. Rockwell 3364 Stanovanje: 1130 No. Lorel Ave, Tel. Austin 2376, Chicago Urad: 3335 West 26th Street Uradne ure: 5 do 9 zveč. razen srcdj ob sredah 9 do 11 dop.; ob sobotah 1 do 4 pop. 1849 West 22nd Street, Chicago, HI. BOŽIČKI IZLET v Jugoslavijo Tak Božič kakor včasi za-morete imeti, ako praznujete praznike s svojimi sorodniki in prijatelji v stari domovini. Prisrčnega sprejema boste deležni, samo pridružite se enemu naših izletov pod o-sebnim vodstvom. Posebna cdplutja iz New Yorka. ALBERT BALLIN----10. DECEMBRA HAMBURG.....14. DECEMBRA Dospeli boste začasno za božične svečanosti. Nagla vožnja iz Hamburga v kraj, kamor ste namenjeni. Posebni zastopniki naše proge bodo spremljali vsak izlet. Preskrbite si zgodaj prostore. PRVI SLOVENSKI POGREBI ZAVOD V CfflCAGI Louis J. Zefran 1941 W. 22nd STREET, CHICAGO, ILL. Phone Roosevelt 3408 Na razpolago noč in dan! — Najboljši automobili za pogrebe, krste in ženitova-nja.— Mrtvaška kapela na razpolago brezplačno. — Gene zmerne. $159 IZ NEW YORKA DO LJUBLJANE IN NAZAJ TRETJI RAZRED $159 Za naclaljna pojasnila vprašajte kateregakoli lokalnega agenta ali HAMBURG- AMERICAN LINE . 'imm% 177 N' MICHIGAN AVE" CHICAGO gjgggil FRANK R. DRASLER — SLOVENSKI ODVETNIK V CHICAGI — Opravlja vsa odvetniška dela za tu in stari kraj. Med dnevom uraduje na: 111 W. Washington Street, Room 1601 Redno vsak teden, ob torkih od 7. ure zvečer naprej na 1845 West 22nd Street, nad uradom "Am. Slovenca" Za posebne, slučaje na razpolago katerikoli večer po dogovoru. Pokličite na telefon in določite sestanek. Teleforf v mestu: CENTRAL 0888. Za razne informacije lahko kličete tudi upravništvo A. S.: CANAL 5544. ■ ■ za $3.29 DA DAMO PRILIKO našim dragim naročnikom, da pridejo po ceni do lepih in zanimivih knjig tudi v teh slabih časih, razpisujemo od danes pa dokler zaloga spodaj navedenih knjig ne poide in ne za dalj kakor SAMO DO 15. OKTOBRA 1932. v razprodajo naslednje knjige : 1. "GORENJSKA", krasna knjiga, ki bi jo vssj vsak Gorenje moral imeti in stane............................................$2.00 2. "DOLENJSKA", druga krasna knjiga, o kateri smo prejeli mnogo pohvale, stane ..........................................$1.50 3. "MESTA DRAVSKE BANOVINE", opisuje Celje in lepi zeleni Štajer, stane ................................................$ .40 4. "SPOMINSKA KNJIGA AMER. SLOVENCA", knjiga ki bi jo moral imeti vsak ameriški Slovenec, radi zgodovine slov. pijonirjev ...................'.....................$ .75 5. "ENA BOŽJIH CVETK", interesanten roman, ki zanima vsakogar in stane ................................................$1.00 6. "OB SREBRNEM STUDENCU", drug zanimiv roman izpod peresa Dr. Jakliča, stane ........................$ .50 7. "OČE BUDI VOLJA TVOJA", zanimiva povest iz v Istre, stane ............................................................................$ -50 "ZA DOMAČIM OGNJIŠČEM", vzgojna knjiga, priporočljiva za vse stanove, stane ................................$ .25 "OD SRCA DO SRCA", zanimiva razprava za ameriške Slovence. Stane ......................................................$ .20 8. SKUPAJ TE KNJIGE STANEJO................$7.10 TEKOM TE RAZPRODAJE DOBITE VSE TE KNJIGE ZA SAMO $3.29 Poslužite se te redke prilike, predno bo razprodaja zaključena in dokler zaloga ne poide. ENAKE PRILIKE NA KNJIŽNEM TRGU NI VSAK DAN. Naročilom je -priložiti potrebni znesek v poštnem ali Ekspresnem Money Ordru ter poslati na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 WEST 22nd STREET, 8" ........—i-- CHICAGO, ILL. r '..'.w.fr-.s; ■ i v FWrsn 1 AMERIKANSK! SLOVENEC Sobota, 15. oktobra. 1932 4 »»Til MMJtWJ ■ m «i«» » m mmmatm m «« m m'-" f)n«i««r-~ ■ Kmečki punt AVGUST SENOA: r . Poslovenil Joža Glonar. £j £ P rmwwwwwmwwmwwmwmmwwwwwwmmwwmwwmwwmmmmmw.wwwmwmm žig; -iia .Velika noč je, spomin odrešenikove žrtve; otožno klenka mrtvaški zvonec, v stubiški cerkvi ležijo trupla pobitih kmetov, ob njih pa kleči duhovnik in moli za nedolžne duše, po bregovih pa se razlega jok vdov in stok zapuščenih otrok. * * * Tretji dan po veliki noči klečijo pred oltarjem v Brdovcu trije kmetje: prvi iz Stubice, drugi iz Susjeda, tretji iz Brdovca. "Otroci!" reče župnik Babič, potem ko jih je blagoslovil, "Bog vas blagoslovi, Bog vas spremljaj. Vse vaše trpljenje sem v pismu opisal. Nesite ga pred svetlo lice kraljeve milosti, odkrijte mu svoje srce. Kralj vam naj pomaga, to je edino, kar še lahko upate. Ti, pravični Bog, pa razsvetli vladarjevo srce!" XIX. « Lepo poletje je, kraj miren, miren kakor v grobu. Pred stubiško cerkvijo se je mučeni-ška kri posušila, kmečki poslanci so se vrnili s kraljevega dvora, kjer se jim je reklo, da bo krona že poskrbela, kar bo treba. Kmetje so potrti, molčijo in si komaj upajo dihati. Tahi je gospodar. Tahi je mogočen. • To so čudni dnevi na gradu Susjedu. Gospa Helena je, kakor da so jo kače izpile. Na svoji postelji se bolna zvija pred sliko Arlandove Dore. Lica ji žarijo od smrtne vročice, oči obrača, z zobmi škriplje in jih stiska, da bi ji duša ne ušla, da se maščuje nad nezvestim možem. Vse je izvedela, vse. Smrt jo je priklenila na postelj, smrtni znoj ji obliva bledo čelo. Tahi pa se greje na bujnih prsih mlade prešuštnice. Oj, živeti, živeti! vzdiha gospa Helena. Zaman! Smrt jo vleče v grob, ljubosumnost jo ustavlja pred grobom. Obupano se zvija, moli, kolne, joka, vzdihuje: Živeti! Živeti! Kaj se briga Tahi! Draškovič se mu je prijazno nasmehnil, Batori ga ščiti, cesar je daleč in nebo ravno tako. Tahi se smeje in pije; smeje se, ko ga prismojenega starca, v gubasto lice poljublja lepa grešnica; smeje se, ko trepeta kmet na vislicah. Medla mesečina po-drhteva skozi odprto okno. Ej, mesec ti! Ali vidiš belo, polno roko kastelanice? Kakor kača se ovija okoli starčevega vratu. Ej, kako ga objema, kako ga mili, kako padajo črni, raz-pleteni lasje na beli sneg starčeve glave, kako se napenjajo ustne, kako umira od slasti, kako ga sapa žge in pali. Počivajoč na prsih kastelanice se starec zakrohota in pokaže s prstom skozi okno na breg. "Ali vidiš, dušica," zakliče, "tam se v mesečini na drevesu nekaj guga. To je kmečki pes. Rekel je, da si prešuštnica. Sedaj tam visi. Ha, ha, ha! Glej! Krokarji letajo okoli njega. Na vaše zdravje, črni prijatelji!" zakliče Tahi, skoči po koncu in izpije vrč vina. In mili, objema, ljubi, kastelanica se hihita, krokarji pa kra- kajo!---Medla mesečina podrhteva na licu gospe Helene, na Dorini sliki. Gospa se vzdigne v postelji in obrne odprta usta in bledi obraz proti mesecu. "Čuj! Helena! Čuj! Krokarji kraka'jo! Smrt prihaja, smrt! In Tahi? Kje je on? — Ljubi! — Groza! — Tahi ljubi — Helena umira!" Na grad pripeketa na konju tujec iz Zagreba. "Kje je gospodar?" vpraša sluge. "Ne vem," odgovori Peter Bošnjak, ki je rav-nikar stopil pred vrata. "Hm, mogoče igra kastelana Loliča," se tiho nasmehne Drmačič, ki je dotlej igral z Bošnjakom kocke. "Peljite me takoj k njemu! V kraljevem imenu!" reče tujec. ■Mnmw»f»» Peter prige luč, pelje tujca pred kastelanovo stanovanje in potrka. Pred njega skoči Tahi. "Kateri predrzneš me moti tako pozno v noč?" kriči Tahi in ljuto pomeri tujca z očmi. "Kraljev poslanec!" odgovori tujec. "Ali ste Vi velemožni gospod Tahi, vrhovni kraljev konj ušnik?" "Sem," odgovori Tahi čudeč se. "Tukaj je za Vas pismo pod velikim pečatom kraljevega odvetnika Blaa Hazafyja." "Od kraljevega odvetnika? Kaj hoče od mene?" "Berite sami! Zbogom!" reče tujec in odide. Tahi vzame slugi luč, se hitro vrne v sobo, razpečati pismo, ga začne brati, bledeti in trepetati. "Za božjo voljo, kaj je?" zavrešči Lolička. "Kaj?" prekipi Tahi, "ali vidiš onega tam na vislicah? Zatožil me je. Kmet me toži. Ali čuješ, krokar? Mojo glavo hočejo — mojo glavo?" 'Ali ste ob pamet, gospod?" se prestraši Lolička. "Jaz?" se je starec zakrohotal. "Jaz sem zdrav in pri zdravi pameti. Kralj me kliče pred sodišče, kjer se sodi kri za kri. Oh! Izza plota pošiljate svoje strele na mene, strahopetni bogovi. Stopite sem! Tukaj sem! Vaša črviva pravda se bo razletela ob moji duši, kakor turška svinčenka ob mojih jeklenih prsih!" Naglih korakov je Tahi pohitel v gornje prostore. Na pragu ga je pričakoval sluga, bled in ves prepaden. "Ali se je mladi gospod Gabrijel vrnil iz Zagreba?" je gospodar mračno vprašal. "Ne, milostni gospod," je sluga odgovoril, "toda gospa---" "Pusti me, idi!" je Tahi zamahnil z roko in nehote krenil proti spalnici svoje žene. Skozi okno je sevala mesečina. Tahi je obstal na pragu. Gospa Helena se je zdrsnila, šinila kvišku in polmrtvo lice okrenila proti možu. On pa se je stresel in klonil. Helena je izbulila vročične oči v Taha, snela s prsta poročni prstan, zavreščala: 'Proklet bodi prešestnik! Naj te Arlandova Dora zadavi!" in vrgla prstan možu pred noge. Prstan je zazvenel po kamenitih tleh, gospa se je z obema rokama zgrabila za prsa, zahropla, odprla usta, dahnila in padla mrtva vznak. Njega je zazeblo. Čudna luč je trepetala na licu mrtve in po Dorini sliki; zdelo se je, da se Ar-landovica zlobno smeje, zunaj pa so vikali sko- virji: "Kri za kri! kri za kri!" * * * Vsa kraljevina je začudeno zastrmela. Tahi — silni vsemogočni Tahi je bil pozvan zaradi zločinstva pred kraljevsko sodišče. Namestnik kraljevskega nadzornika Mihael Merey je s pismom pozval kapitel zagrebške stolne cerkve, naj pošlje svojega kanonika kot vere dostojno pričo in izbere kakšnega kraljevega človeka, da se preiščejo vsa zločinstva, razbojništva, umori in nasilja, ki jih je zakrivil gospod Fran j o Tahi, vrhovni konjušnik kraljev. Kapitel se je pokoril kraljevi zapovedi in je kot kraljevega človeka izbral podžupana Gašparja Druškoviča iz Druškovca, izmed kanonikov pa Franja Fi-lipoviča, da bi kraljevi svetlosti odkrila vsa ti-ranova zločinstva. Velikaši so se preplašili, manjše plemstvo se je skrivoma smejalo, kmetje so si oddahnili, ban Draškovič je mignil z rameni in ves svet se je čudil, da je na svetu še pravica, toda sredi tega splošnega čudenja je Franc Frankopan rekel prijatelju banu Dra-škoviču: TISKARNA Amerikanski Slovenec ► izvršuje vsa tiskarska dela točno in po najzmernejših cenah, tem prepričali in so naši stalni odjemalci. Mnogi Društva^— Trgovci — Posamezniki dobijo v naši tiskarni vedno solidno in točno postrežbo. Priporočamo, da pred-no oddate naročilo drugam, da pišete nam po cene. Izvršujemo prestave na angleško in obratno. Za nas ni nobeno naročilo preveliko, nobeno premalo. Amerikanski Slovenec > 1849 WEST 22nd STREET, chicago, ill. ■ ■ i RAZNE KNJIGE ki se dobe v zalogi knjigarne Amer. Slovenec: VERSKE IN NABOŽNE KNJIGE / BERILA IN EVANGELIJI, za nedelje, praznike in imenitnejše godove celega leta ..$2.00 BREZ VERE. Devet govorov o neveri. Dr. M. Opeka 35c DUHOVNE VAJE, za duhovnike. Urb. Nežmah $1.00 DEKLETOM. 1. zvezek. Krščansko življenje. Dr. A. B. Jeglič .............................................................__ 45c JAGNJE BOŽJE. 12 govorov o daritvi sv. mase. Dr. M. Opeka ......................—............-...........................- 600 JEDRO KATOL. NAUKA. And. Einspieler......-........ 95c JERUZALEMSKI ROMAR. Dr. F. Lampe.............. 30c KAM? Fantom in dekletom spisal Dr. F. Lampe-------- 95c KATHEZE ZA PRVENCE ............................................ 35c KNJIGA O MARIJI. Spomin na prvi slov. Marijin kongres v Ljubljani 1. 1924 ........................................51.75 KRALJ VEKOV. 10 govorov o Bogu. Dr. M. Opeka 75c KRISTUSOVO ŽIVLJENJE IN SMRT. 1. in 2. del meh. vezava. Št. Kocijančič. Vsak del po ................ 75c KRIŽANA USMILJENOST ali življenue sv. Elizabete. Dr. A. Stele .............................-"•.................................51-00 KRŠČANSKI NAUK ZA PRVENCE ......................... 35c KRŠČANSKO KATOLIŠKO NRAVOSLOVJE. F. Kosec ............................................................................. '5c LEGENGE, o sv. Frančišku in druge. Ks. Mesko-------- 75c LURŠKI ČUDEŽI. Francosko spisal H. Lasser.......... 75c MALA CVETKA MARIJINA. D. M. Brumat............$1.25 MLADENIČEM. 1. zvezek Obramba vere. Dr. A. B. jeglič .............................-...............................................— 4Sc MESTO NA GORI. 14 govorov o cerkvi. Dr. M. Opeka ................................................................................-—$1.25 MOST V ŽIVLJENJE. And. Čadež ..........---------------------- 75c O KRŠČANSKI VZGOJI MLADINE. Okrožnica sv. očeta Pija XI............................................-------------- 35c OB SKRIVNIH VIRIH. Dr. Jos. Jeraj. Pouk za življenje ............................................................................... «£ OD BLAGOSLOVIL .....................................................—- 75c O DVEH GREHIH. Trinajst govorov za moralo. Dr. Mih. Opeka ................................................................... 600 PAMET IN VERA. J. M. Seigerschmied. Slovenskemu narodu v potrdilo njegove vere.......................... 25c PASTIRSKI LISTI. Ant. Mart Siomšeka................ 25c PETER BARBARIČ, vzoren hrvatski mladenič, vzor mladeničem slovenskim. P. A. Puntingam. S. J..... 95c PODROBNI NAČRT ZA POUČEVANJE VERO- NAUKA na ljud. šolah. A. Čadež............................. 25c POTA MARIJINA. Kratka šola lepega življenja za družbenice. Dr. Miroslav Brumat ............................ 75c PREMIŠLJEVANJE O BOŽJEM SRCU JEZUSOVEM .................................................................-v.......... 60(5 PREMIŠLJEVANJE O ŽIVLJENJU NAŠEGA GOSPODA JEZUSA KRISTUSA za vse dneve celega 1. 1. del ..................................................................S1-00 PRIDIGE. Mart. Avšič ........................................................$L00 PRILIKE PATRA BONA VENTURA v pojasnjevanje raznih verskih in nravnih krščanskih resnic.... 35c PRI NAJBOLJŠEM PRIJATELJU. Franc Bernik...-$1.00 RAZLAGANJE CERKVENEGA LETA ali slovenski Goffine. Msgr. Val. Podgorc........................................$1-50 SESTRA BENIGNA KONSOLATA FERRENO. Nje življenjepis ...........................................................— 50c SIRAHOVE BUKVE ........................................................$100 SONCE IN SENCA. Dr. A. Tominec............................$1.00 SV. CIRIL IN METOD. A. Mart. Slomšek................ 50c SPOLNUJ ZAPOVEDI. Fr. Bernik. 1. in 2. knjiga. Vsaka po .............-........-................................................... 50c SVETI KRIŽEV POT sv. Leonarda Porto-Mavriške- 15c ga .............................................—t.................----------------- SV TOMAŽ AKVINSKI. Dr. Angelicus. Življenjepis 75c UMETNOST V BOGOČASTNl SLUŽBI. J. FHs......$1.00 VEČERI OB LEMANU. Prof. M. Moravski S. J..... 65c VODNIK MARIJANSKI. Navodilo za vodstvo Marijine družbe ..........................................-......................— 75c IZ LUČI IN TEME. E. Gangl..................................— 50c VSTAJENJE DUŠE. 25 govorov za prerod. Dr. M. Opeka ..........................................-.............................$1.00 VZORNIKI PRVEGA SV. OBHAJILA. And. Kržič $1.00 ZA RESNICO. 18 obrambenih govorov. Dr. M. Opeka 50c ZGODBE SV. PISMA. Dr. Jan. Ev. Krek. 1. in 2. del. Vezane v papirnate trde platnice, vsak del po........$4.00 Fino vezane v usnje, vsak del £0 ............................$7.50 ŽENINOM IN NEVESTAM. Dr. A. B. Jeglič............ 25c ŽIVLJENJE SVETNIKOV IN SVETNIC. Matija Torkar. 1. in 2. del. Vsak del po ................................$2.50 PESMI IN POEZIJE BISERNICE iz belokranjskega narodnega zaklada. Ivan Šašelj. 1. in 2. del. Vsak del po ------------------------ 75c , BRSTJE IZ VRTA SLOVENSKEGA PESNIŠTVA. Dr. Jos. Lovrenčič ........................................................ 50c CVETJE NA POTI ŽIVLJENJA. M. Elizabeta O. S. Urs................................................................................$100 ČRNA GORA. Pripovedna pesem ...............-................. 25c GORSKE PRAVLJICE. Jože Lovrenčič ------------------- 40c GORSKI VENEC vladike črnogorskega Petra II. Pe- troviča-Njeguša .............................................................. 50c HOMERJEVA ILIADA. I. — VI. spev in VII. — XII spev. Vsak ...........................................................— 50c IZBRANE PESMI. Ant. Funtek..................................... 50c IZ MOJE CELICE. M. Elizabeta O. S. Urs.................$1.00 JEVGENIJ ONJEGIN. A. S. Puškin, Roman v verzih 50c JOB IN PSALM 118. S. Gregorčič ................................$1.00 KOBZAR. Izbrane pesmi Tar. Ševčenka........................$1.00 KORENITIM KRITIKOM LJUBSKIM. J. T. Tur- kuš ................................................................................ 25c KITICA MOJIH. B. Maister ............................................ 75c PESMARICA. Zbirka narod, pesmi ................................ 50c PESMI. Jos. Cimperman .................................................... 75c PESMI. J. T. Turkuš ............................................................ 25c PESMI V NEDELJE CELEGA LETA. L. Dolinar.. 50c POEZIJE FRANCETA PREŠERNA ............................ 65c POEZIJE. Frank Levstik ......................:........................—$1.00 POEZIJE. S. Gregorčič. 1. del ........................................ 75c IV. del ................................................................................$1.00 POEZIJE, Zamejski .............................................................. 50c PSALMI. Iv. Vesel .............................................................. 75c RIMSKI VERZI. Dr.. Mih. Opeka ................................ 50c SLOVENSKE BALADE IN ROMANCE. C. Golar 75c SLOVENSKE LEGENDE. A. Medved.................50c SLUTNJE. Iv. Albrecht .................................................... 35c STRUNAM SLOVO. B. Miran (J. Stritar).................... 40c ŠOTOR MIRU. Silv. Sardenko ........................................ 75c VALENTIN VODNIK, svojemu narodu ...................... 15c ZBIRKA PESMI, Simon Gregorčič ............................... 50c ZLATOROG. Planinska pravljica, R. Baumbach........ 50c RAZNE KNJIGE KATOLIŠKI SHOD V LJUBLJANI 1. 1923................$1.00 KOLEDAR DRUŽBE SV. MOHORJA, za 1. 1921.... 20c LETOPIS LJUBLJANSKE ŠKOFIJE, za 1. 1924...... 50c NOVA VELIKA, arabska sanjska knjiga. Ilustrovana s slikami ............................................................................$2.00 Brez slik .........................................................................$1.00 MALA SANJSKA KNJIGA .............................................. 45c III. SLOV. KATOL. SHOD V LJUBLJANI 1. 1906 35c Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Ordru, bančnem draftu ali v znamkah. Knjige pošiljamo poštnine proste. Vsa naročila pošljite na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. 22nd STREET ! CHICAGO, ILL. a ■ ■ r^ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo^ 2-ooooooeooooooooooooocoooooooooooooooooooooooooooooo4 BAJNE BRZINE Slavni Phileas Fogg v romanu Julesa Verne j a je obkrožil zemljo v 80 dneh. Pa to je dolgo, če vzamemo v misel brzino modemih letal, ki bi 40,000 km dolgo pot okrog zemlje preletela v štirih dneh. Streli modernih topov z 800 m brzine na sekundo bi'potrebovali za to daljo 17 ur. Solnce se približuje kaki zvezdi v Herkulesu z brzino 19 km v sekundi. Ko bi ga do-tična zvezda čakala na mestu, bi jo v nekaj mlijonih letih do-šlo, toda tudi zvezda sama potuje po vsemirju. Tako zvane zvezde nepremičnice ne stoje, marveč mnoge od njih brzijo s tako naglico, da si tega sploh zamisliti ne moremo. Pred letom so odkrili zvezdo, ki se pomika z brzino 500 km v sekundi. — Alfa žarki dosegajo brzino 20,000 km v sekundi. Največjo brzino sploh pa ima svetloba, ki prhne v sekundi 300,000 km daleč. -—o-— GAD POD ODEJO V občini Stavna blizu Užho-roda je v zelo nenavadnih okoliščinah gad pičil moža ondotne zdravnice Rdečega križa dr. Konežne. Pozno zvečer, ko je Konežni legel spat ne da bi prej odgrnil posteljo, ga je v desno laket pičil gad, ki je ležal v svitku pod rjuho. Ker sta Konežna prenočevala v leseni koči, se domneva, da je gad prišel v posteljo zato, da bi ponoči lažje skrivaj lovil miši. To je bil tudi vzrok, da se je skril pod odejo. Konezny je imel toliko prisotnosti duha, da si je takoj izpral rano in si vbrizgal serum proti kačjemu piku, kar mu je otelo življenje. Gada so potem ubili in ko so ga zmerili, so videli ,da je primerek nenavadne dolžine. kelj se je okrepčan dvignil v zrak ter veselo odletel v novo domovino. SREČNA KITAJSKA DEKLETA V kitajski provinci Honan bo v kratkem objavljen odlok, po katerem so mlada dekleta dolžna poročiti se do gotovega leta. Ce katero izmed deklet proti pričakovanju ne dobi moža, tedaj ji bo pristojna oblast poslala listo mladih in za poroko primernih mladeničev, izmed katerih si bo morala izbrati moža. Radi tega odloka bodo mladi Kitajci v provinci Honan najbrže sami od sebe radi silili v zakonski jarem. Najbrže nihče ne bo hotel čakati, da ga lepega dne izbere meni nič, tebi nič mlada Kitajka, katere še nikdar prej ni videl. -o- STARA ŽITNA ZRNA V neposredni bližini Budimpešte, v občini Budakalasz, izkopavajo starinoslovci neke starine. Pri tem delu so kopači naleteli na trdnjavski pas nekdanjega, v Panoniji umrlega panonskega cesarja Valentini-jana. V 16 m visokem stolpu so našli med ostanki pepela precej pšeničnega in rženega zrnja, ki je ležalo tam poldrug tisoč let ne da bi izgubilo svojo življenjsko silo. ONEMOGLE ŠTORKLJE Lani je na povratku iz severne Evrope v južne kraje poginilo nebroj lastovk, letos pa poročajo, da se ista usoda obeta štorkljam. Iz Moravske in Poljske Ostrave namreč javljajo, da v ondotnih krajih dobesedno pokrivajo stoječe vode in mlake j štorklje in štorkljič^, ki so med I poletom onemogli ter zaradi iz-1 črpanosti padli v vqdo. Ni dvoma, da so bile uboge ptice več dni na potu, kjer so zaradi pomanjkanja hrane popolnoma o-nemogle. Dobri ljudje so se ponekod štorkelj usmilili ter so jih z vozmi pripeljali v posebna zbirališča, kjer so jih najprej nasitili v žabami in črvi. Po nekaj dneh takšnega pitanja si je večji del ptic opomogel in del štor- ALWAYS LEFT OUT Do you know why she wasn't welcome? She, herself, didn't. Halitosis (bad breath), the social fault no one forgives, was the reason. Yet no one need have halitosis. Gargling with Listerine instantly destroys mouth odors -and checks infection. Use it daily. Recent tests show that Listerine promptly overcome odors ordinary antiseptics can't hide in 4 days. Lambert Pharmacal Company, St. Louis, Mo. U. S. A. LISTERINE promptly ends odors ordinary antiseptics can't hide in 4 days SUCH IS LIFE Bis Honor—"The last time yon were her* I said I hoped Id never nee you again." m O. Fender—"Your Honor, I ad the sam« thought but her« I am.