Rokovnjaška koča. Poljski spisal Kazimir Przerwa-Tettnajer; preložil Al. Benkovič. Obrnil se je od vrat proti dolini in zažugal z roko: »Gruntarji! Gruntarji! Pogiiali ste me! »V sramoto si aam«, pravite, »ti stari razbojnik in tat!« Sinka! Nad vaaia naj se maščuje, da se moram tako potikati. Naj se ma4čuje! Sedaj bosta umirala gladu — gruntarja — berača! ^ogorelca!« In potresal je s subo, tenko roko proti vasi, grozno so ^u žarele ori in tenke, visečc ustnice so mu trepetale. Medtem pa si je Kaminski zavezoval opanke in godr'• »Vse prav, kum. samo ko bi mi sinoči ne bili izpili vaega žganja! Prav nič ni ostalo.« S kočo je lio b koncu. Pričeli so padati gozdi pod Košisto, zravnavali so se ^enožeti in v bližini stavile koče. Rokovnjaška koca je propadala, nibče je ni opravijal. Veko jesen je veler odnesel 3trelio in jo razbil; stene so potem prepeiele in gnile. Naokrog je vzrastlo razno rastlinje, skozi tramove sten so pričeli prodirati zeleni, nirki listi lapuha, znotraj pa je pričela rasti trava. Mahovi in vlažna plesnoba jc prerastla stenske tramove in jih pokrila z bledim zeienjem. Okrog sten se je razrastla rjasta, tožna kislica in mraone, zaspane koprive. Nizke stene so se vsako leto bolj izgubljale poMi v gostem rastlinskem zelenju, pozimi pa v snegu, ki ga je bil nanesel veter. Burja je podrla dve steni, južno in za«-adno; dve drugi sta se nekaj let pozneje zrušili pod tež- kim snegom. Lapuh, trava, kislica, koprive, bele in modre cvetlice so na polelje zarastle zrušene tramove. Zemlja je pogoltniia prepereli in gnijoči les. Čez nekaj let o rokovajaški koči ni ostalo niti sledu. Spomin nanjo jo je preživel obenem z imeni Luščikovih B!eskotcev, Zgornjega ali Košla Vrtavke iz Pardolovke, Zoške Mocarne iz Koščelisk, ovca Samka Vidovca, bednih brata in sestre Jasja in Teteze Slodčikove in starega Gacka Topora Jasice z Grobega, ki se je bil maščeval nad zlobnimi sinovi.