Ža¥«t?fe; o-; Čc hočemo v Mariboru načeli Vpraša- vzljubi turist kot svojega, ker je 'to dol nje tujskega prometa, moramo najpreje 'neskončnega vesoljstva. la če je turisti- spoznati in vzljubiti najbližje in najlepše ka sred stv o ' za utrjevanje narodne za- tujskoprometne točke- K tem pa spada v vesti, je era v pravtako veliki meri tudi prvi vrsti Žavcerjev vrh (924); vsak dan pet za izmiricnje narodnih političnih na­ ga vidimo z dravskega mosta ket zadnji vidni vrh Kobanskega gorovja. Električne žarnice so še svetile v Ma­ riboru, ktf smo se koncem starega ieta bližali Sv. Urbanu. Kmetje in viničarji, ki so šli ali z mlekom v mesto ali pa v j; sprotstev -in sredstvo za medsebojno uvajanje k strpnosti in kulturnemu so­ žitju na za vse lepi in odprti zemlji. Skozi gozd za Gartnerjevo V ^ "o pri­ demo do razvalin Žavcerjeve ki.; čilije, ki . „ . , . . i je dala vrhu ime in ki leži na lazu iik cerkev v Kamnico, so postajali bolj m d vrhoir:, n;i l3zu, katCreSa lepo vidi- bolj pogosti. Sele proti Sv. Knzu je po- m dravsfc „ ^ sta. Kmetija je pogo- stala pokrajina jasna. Razlike m e d . g o - ; ^ jn U o m dona§a to1iko dohod. zdom m zasnezemm poljem so poscaie , da fci £C kn)c{;ja. t = . h;5a in 1 ;isvi ostre kot nikoli. S snegom pobeljena po-1 postavili. Edino kapclica čuva lja m travniki- so tvorih proti temnim jrazvaline, fravnike KOzd in kar je v masam smrek m jelk veličastne harmo-1 p a r minut Gartnerjevi kapeli mene kontraste, katerih se srce m oci ne d mozakorn p m m imenovane- morejfi mkdaf op.tr. Slovenska narodna Poh ia Dravskega pc!ja {er nesko-i- obema iz avstrijskih časov Sv- Kriz gle- ČRe fi;žine .fcre2mejnega Srednjega .P o­ da danes pravtako ponosno kot nekdaj na bahato se prelevljajočo dolino in kaže potniku pot naprej proti Zlemberškim ribnikom in proti Ostremu vrhu, st tri slovenski trdnjavi zidani na skali sivi. denavja. Kot grbasta hrbtišča sc zvijajo pred brazdami Slovenskih goric Sv. Križ, Sv. Urban, Lucijin vrh in Brester- niški vrhovi. Za Dravo pa dremlje ba­ hata frančiškanska cerkev, Narodni dom V gornji Bresterniški dolini se lahko in vsa masa kletk za civilizirane, tehni- odločimo za Rofcnikovo pot, ki nas naj- j eno blazne ljudi XX. stoletja.; poleg njih prej pripelje na Žavcerjev vrh in ki vo- ;ra mirno sanjajo okoliške vasi Maribo- di od tam v Selnico. Škoda, da markaci­ ja vsled starosti marsikje odpove; poti kot take pa tudi ne uporabljajo mnogi, ra na blazini oravskopoljskih gozdov. Za človeka pa je deviška priroda ker jo kot turisti ne poznajo- Mudomu-; ‘{Cr * c n® mo* e tiajj.0 uzivaa. Sneži trdijo, da jo je znani narodni dela- j Skozi temne gozdove z idi.cnimi pat u- vec v tukajšnjih obmejnih krajih gosp-1-arn' 1 starih kosmatih u > eyes z nara-ilo Robnik markiral, da je bolje znal hoditi j upognjenimi, s storži tszko ^ob.ozemmi preko Selnice v Rušo vasovat. Druga vejami, skozi romanacne goščave nna- pot pa, ki je lepa radi lepega razgledana ^ nasadov i.i po.eg neugnanih voda, m sever v graško kotlino in na Pesniške vrhe gre mimo Gradišnika, kjer pozdravi tujca pri vodnjaku svetlikajoča se ka­ mena streha in dalje po vozni cesti pod Slemenom. Nova markacija je na obeh poteh nujno potrebna. Sleme in planotasto višavje Žavcerje- Gartnerjevi kapeli, od Žavcerjevih raz- vega vrha sploh je bila do lani največja valin pa v dveh v Selnici, še preje pa v aglomeracija dimnic Sloveniji, in mogo- Bistrici, ali skozi Feldtacherjevo ali Mi­ ce celo v vseh Alpah. In mi smo hoteli bidovo grabo v Viltušu- divjajo brez vsake discipline v žrelo r:c- nasftljive Drave, pridemo mitro samot­ nih žag v območju dolinske poseljenosti in s tem ali v Bresternico, ali v Bistrico ali v Selnico. Iz Maribora smo v štirih urah" pri BUafibarskun dnevni ir oh, Delokrog in kompetenca oblastnih komisarjeu Ministrski predsednik in notranji mi­ nister general P era Živkovič je izdal včeraj sledečo uredbo o delokrogu in kompetenci oblastnih komisarjev: Komi­ sar izvršuje vse posle razpuščenih oblastnih skupščin in oblastnih odborov kot organ velikega župana pod njego­ vim nadzorstvom in po njegovih navo­ dilih in je njegov službeni naziv: Komi­ sar oblastne samouprave oblasti . . . V komisarjevo pristojnost spadajo vsi po­ sli bivših oblastnih skupščin in oblast­ nih odborov. Dosedanje oblastne ured­ be ostanejo v veljavi, dokler sc ne boijo izdale nove. število samoupravnih oblastnih uradnikov naj se zniža na ne- obhodno potrebno število. Strokovni re­ ferenti velikih županov, v kolikor so postavljeni, bodo opravljali poleg svojih rednih tudi oblastne posle. Oblastni stro kovni referenti za isto stroko sc ne bodo obdržali niti r.a novo postavili. V slučaju potrebe bodo namesto strokov­ nega oblastnega referenta postavljeni nižji strokovni uradniki kot pomožni or­ gani referenta velikega župana za oblastne posle. Komisarjevo plačo dolo­ ča veliki župan. Sestavljeni in odobreni proračuni za to leto ostanejo v veljavi s spremembami, ki bodo izvršene v skla­ du z novim stanjem. Veliki župan je upravičen vsak čas pregledati delo ko­ misarja in njegovih organov in vseh oblastnih ustanov bodisi /sam ali potom svojih referentov. Vse oblastne uredbe in pravilnike izdaja veliko župan s ko­ misarjevim sepodpisom. videti tudi dimnice! Pri Žnidarju smo o- kregani, Češ, da se hodi gospoda iz me- Splošno obstoji za vse Kobansko go­ rovje od Sv- Urbana do Košenjaka potr sta norčevati iz črnih kuhenj ubogega ba/ da se svetu razkrije- Hvalevredno kmeta. Celo slike dimnic so prišle de} 0 v r£j foto-odsek SPD v Mariboru, ki v časopise! iretjič sem h:l v Žnidarje- !odkriva in razstavlja pri ‘»Unionu« ko- vi dimnici, danes se m oranj prvič žaga- , banske naravne lepote. Njegovo delo pa varjati, danes je prijazna beseda biez jo g splošnega vidika nepopolno; kajti moči. Našega zagovora ženica ni pdsltt- j današnji ptujski promet no. gre samo za šala, razjokala se je, m odšla- Mož pa, | idilami, katere se potoni fotografij od- kateremu sem kar mogoče poljudno tol- krivajo, današnji ptujski promet hoče mačil vsebino in pomen etnografije, -je življenja v prirodi, v lepih krajih. Na molčal in kašljal- Nerazumevanje od stra- življenje s prirodo pa misli danes 'e še ni kmeta za razne strokovne^ težnje r* i od pisarne utrujeni uradnik in znanstve- nič čudnega in jed alek o manjše kot ne- njk a[j umetnik, potem ko se jc precb- razumevanje razigranega mladega me- jedej kavarn- Današnji ptujski promet ščana za kmetske lastnosti. Oboje pa mora imeti za podlago prometna sred- kaže na pomanjkanja socijalnn vezi stva, avtomobilske ceste, električne in med mestom in deželo- Kar se pa turi- clrujre železnice brez dima in prahu- stike tiče, je treba radi obojestranske Nam, ki živimo v patrljarhalnih razme- subjektivnosti vzgajati Se loba za ptujski rah, Se zdi klic po žični železnici na Po- promet in gledanje prirode. liorje domišljav, zahteva po električni Sleme se imenuje skupina samotnih železnici preko severu.h Slovenskih go- kmetij okoli Zavcerjevega vrha- Pred le- ric P» predrzna- Edino pobožna želja, da tom dni sem n'ašel tu celo skupino dim­ nic, danes, po enem letu, ni več niti ene v originalnem pomenu besede. Povsod so že v njej železni štedilniki. Sem, k G art­ nerjevi kapeli je markiral ?gilui Babnik pot in še dalje, ni pa našel naslednikov, ki bi markacijo vzdrževali. Gartnerjeva kapela leži nad Javnikovo hubo, t- j. po­ sestvo, katero obdeluje najemnik, in je najlepše razgledišče za Graško kotlino In obrobne pokrajine. Od Golice do Rie- gersburga in hribov okoli Gleichenber- ga se širi zemlja kot pisana preproga pokrajinskih raznolikosti, ki še posebno vplivajo vsled neposredne okolice Gart­ nerjeve kapele- Poleg kapele je košata lipa in pod njo klop. Zadaj za kapelo šu­ mi temni gozd smrek in jelk, pred njo pa so peščena polja in travniki, ki dovo­ ljujejo očem, da se pijano navžijejo slastnega pogleda na blagoslovljeno Graško kotlino, katero amfitcatralno ob­ robljajo alpski masivi vzhodno od La- budnice ter južno od Mure in Murice. Od polj proti gigantski pokrajinski areni Graške kotline pa se širi ploskev me­ lanholičnih brez, ki se kmalu izgube v črnem gozdu, da tako dvignejo človeko­ vo čustvovanje do navdušenja za divio prirodo in ustvarijo hipno sovraštvo do m esta in mestne sistematičnosti. To je pogled v portično tti.ii svet, ki pa je ta­ ko lep, kot tlel božanske prirode, da ga bodi cesta Maribor—Prevalje za božjo voljo v drugačnih razmerah — ampak ne radi nas, temveč radi tujcev — je še kohkorioliko upravičena. Mi čakamo, da nas pridejo tujci opazovat radi naše ptujsko-prom č e REPERTOAR: Torek,- 22■ januarja ob 20. uri »Na cesa­ ričino povelje«, ab. A. Sreda, 23. januarja ob 20. uri »Učitelji­ ca«, ab. B- Prvič. Četrtek. 2-1. januarja cb 20. uri »Divja raca«, ab. C Kuponi »Učiteljica« na mariborskem odru. V stedoV 23 fm. 5 še'po daljšem času' -vprtzo- ri prvič' v letošnji sezoni krasna Nieo- demijeva drama »Učiteljica«, ki je do­ segla pred leti na našem odru nenavad­ no lep uspeh. V glavnih vlogah nastopi­ ta gdč- Kraljeva in g. Grom- Režira g. J. Kovič- S»etosavsfea proslava v KatSni v ned eljo , cine 27. tm . c b 10. d o p o !- rfne iStarnlša, zvečer c b RO. k o n te ri fn zabava. 142 Iz Olepševalnega društva. Sinoči sc je vršila odborova seja Oiep Sevalnega društva, na kateri sc je poslo­ vilo društvo od dosedanjega svojega pod predsednika in duše Olepševalnega dru­ štva po prevratu, finančnega komisarja g. Ivana JMahkovca. Prem estitev finan­ čnega ravnateljstva iz Maribora je zadela tudi njega, da mora iz našega mesta v Ljubljano. Maribor sc mu je zelo pri­ ljubil, posebno pri srcu pa mu je bilo ves čas Olepševalno društvo. Ko je po pre­ vratu društvu še slaba predla, je pre­ vzel on njegove posle in zopet dvignil društveni ugled ter razvil društveno de­ lovanje v korist vsega me*sta ih vseh meščanov. Da bi bilo mogoče izpoprilni- ti naš mostni park, je storil vse, da se izpopolni najprej drnšfvena vrtnarija. V kritje stroškov in za pridobitev denar­ nih sredstev je prirejal za društvo kon­ certe v parku ter skrbel za dohodke tu­ di r.a drsališču. Ponoči je nadziral de­ lavce, ko so odmetavali sneg, podnevi pa je, brž ko mu je dopuščala -služba, nadzidal poslovanje pri blagajni in vr­ venje na drsališču. Sedaj odhaja v Lju­ bljano, pri Olepševalnem društvu pa bo ostala za njim velika vrzel. Odbor Olep­ ševalnega društva se je svojemu agilne­ mu podpredsedniku iskreno zahvalil za njegovo uspešno delovanje ter mu želel, da bi si našel enako uspešen delokrog tudi v Ljubljani, mariborskemu Olepše­ valnemu društvu pa tudi še v bodoče pomagal s svojimi nasveti in bogatimi izkustvi. Vso srečo na novem mestu! Požar v dravogradsaj rafineriji olja. Včeraj popoldne je nastal v znani dra- vogradski rafineriji g. Golla na dosedaj nepojasnjen način velik požar. Domne­ vajo, da je počila v rafineriji oljevodna cev. — Okoliška gasilska društva iz Mute, Guštanja, Slovenjgradca in celo iz Maribora so poleg domače požarne brambe začela reševalna dela- Ker so kmalu začeli eksplodirati celi 'tanki ben­ cina, ci*ja in masti, so se reševalna dela omejila le na izoliranje sosednjih objek­ tov, kar se je — po dosedanjih poroči­ lih — brez večje nezgode tudi posrečr.o. Vsi sosednji objekti, kakor žaga in sta­ novanjske hiše, so vječ ali manj izven nevarnosti. Pogled na pogorišče je bil strašen in romantično grozen: Bareli bencina -n sodi olja so eksplodirali vsled velike vročine drug za drugim z veliko detonacijo in dvignili so se takoj stebri črnega dima, iz katerega so švigali ve­ liki plameni. Mariborski gasilci, ki so bili včeraj okrog 4- pop. teiefonično avi- zirani, so sc takoj z dvema brizgalkama pod poveljstvom kapetana Ivana Voller- ja odpeljali na kraj nesreče, ki je od Ma­ ribora oddaljen 62 m. Fo zelo mučni vožnji, so med silnimi napori (radi hribo­ vite in ledene ceste) dospeli šele okrog 8. zvečer na mesto katastrofe. Neumor­ no so delali vso noč in se bodo najbrže vrnili okrog 4- popoldne. Razstava konkurenčnih osnutkov za zgradbo kopališča na Felberjevem otoku Konkurenčni osnutki načrtov za na­ pravo kopališča na Felberjevem otoku bodo razstavljeni v čitalnici študijske knjižnice v kazinskem poslopju od d n e?. 23- do vštevši dne 30. januarja 1929 vsak dan od 9.—12. in 15— 18. Vstop prost. Smrtna kosa. Davi je umrl 761etni Alojz Knapek fz Krčevine. Nenadoma ga je zadela kap. Pogreb pokojnika sc bo vršil v četrtek ob 36- Število bolnikov v mariborski iavni bolnici je cd novega leta do danes naraslo že na 666- Plesna prireditve bo v bodoče dovoljeval policijski komi- “ s a rjrt le 'v slučaju, da prinese ja jreflek- tanti- na pcl.cijo pismeno potrdilo, da so plačali oblastni davek v znesku tristo di­ narjev. Za ostale zabavne prireditve brez plesa to ne velja- Orožne liste naj dvignejo stari in novi reflektanii čim prej pri oficijalu g. Jugu na policij­ skem komjsarijatu. Povodenj na pošti. V podstrešju glavne pošte v Maribo­ ru jc zamrznila vodovodna cve- Ko je v nedeljo zapihal jug, je cev počila. Po­ sledice seveda niso izostale; Voda je vdrla iz podstrešja v spodnje prostore in skozi strope celo v pritličje. Škode, razim stroškov za očiščevalna dela, ni bilo- Društvo drž. policijskih nameščencev in upokojencev mariborske oblasti ima dne -1 . in 5. februarja vsakokrat ob 18. v gostilni Košič v Vetrinjski ulici redni letni občni zbor, o čemer se obveščajo in vabijo vsi člani. — Odbor. Veseli pusinl prizor!, ki so že lani izzvali med našo deco ve­ liko zadovoljstvo in zabavo, se bodo v r­ šili tudi letos in sicer dne 5- februarja v veliki dvorani Uniona, na kar že danes epozajramo naše malčke in njihove star­ še. Rajanje malčkov, vsakoletna prireditev, ki jc posvečena razvedrilu in veselju naših najmlajših, se bo vršila tudi letos 11- februarja ob 15. uri. ISSK Maribor je podvzel vse, da doseže rajanje namen v celoti- Na sporedu so pestre zanimivosti, ki jih bo izvajala deca od treh do petih let in jih M aribor šc ni videl. Zakleta kraljičina, brusač iz Benetk, tekme kolesarjev, Li- Jiputanci, romanje v obljubljeno deželo in šc marsikaj bodo videli naši malčki- Več jim bomo zaupali prihodnjič. 139 Tisoč in druga noč. Ne pravljična, temveč resnična; ne sen, ampak stvarnost- Razkošne orijen- ♦ h k e dekoracije bodo povedle obisko­ valca redute ISSK Maribora v bajeslov­ ni Orijent. Tisoč in druga noč bo naj­ večja letošnja pustna prireditev. 93