T Edini slovenski dnevnik v Zjedirijenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in pravnikov. GLAS NARODA » List slovenskih delavcev v Ameriki. The onl^ Slovenic dali/* in the United States. Issued every day except Sundays and Holidays. S-—5——^^^^BiHHM^BH^aSIS!!!!!!!!! UKSFON PI8ARNB: 11» BEOfOK. Baftend M ImuA-OUm lblHr. Iiffl«, it UH M tfce M o. ki je bila vedno v nejmsredni zvezi z organiziranimi delavci ti*r > tem dala nekako poi »št vi>. da s«* pravice slednjih ne ImhIo kršile. Terence Powderly je bil |>n j uradnik Knights of Labor, ko je bil predsedniku imenovan glavnim nasclniškim komisarjem. Tudi sedaj je >e uradnik imenovane delavske zveze, a objednem uradnik pri naselniškem oddelku. Pokojni Sargent je bil veliki vodja unije kurja-čev. ko je bil imenovan glavnim na-selni-kirn ki>rni>arjem in njegovega naslednika hočejo imenovati Z"]»et iz sredine organiziranega delavstva. Svoje dni je imel newyorski naselniški komisar, znani Watehorn. veliko upanja, da pride do tega vplivnega me>ta. Tudi Powderly je z upanjem pričakoval imenovanja. Vendar niliče teh dveh ne pride do te službe. < lovori ot rešitve kot jeze mi valovi, če raje poginejo v ,-odi kot v oir.iju. Oblasti so nabavile kolikor mogoče pamikov, ki so pripluli na obrežje naselbin, in prebivalci tru-tnoma zapuščajo svoje kraje, kterim preti neizogibni poirin. Zvezini pamik Gopher, ki je dospel iz Dnlntha z vojaki na krovu v bližino naselbin, sprejema vsako minuto a krov nesrečne begunee. da jih resi kolikor jih more. V Duluth je že do->pel en parnik. ki je pripeljal s se-}*>j stotine nesrečnih prebivalcev. Vasica Snowball, kjei prebiva oko-10i> prebivalcev je popolnoma uni-<*e 11 a. in vsi ljudje so pobegnili v druge kraje. V veliki nevarnosti, da jih plameni dosežejo so tudi mesta Brooklyn, Crand Marais, Buhl in Nashwnnk. kjer je postalo že pet oseb žrtev plamenov; drugi so srečno še ob pravem Času pobegnili. Okoli 150 kvadratnih milj gozda -toji v plamenu, in škodo že sedaj računajo na 15 milijonov dolarjev, ko jo se nihče ne more ceniti. Najlepši crozdovi so uničeni. Vsa pokrajina je zavita v gost plašč dima. in niti na deset korakov daleč se ne more opaziti ničesar. Reda prebivalcev je no-[►opisna. A' imenovanih krajih je pretrgana -vsaka železniška zveza in le hrabrejši se -e upajo v nevarne kraje. Lju Istvo beži povsod, kjer more pri-ti vodi. kjer čakajo ladije, da odvedejo nesrečnike v vama mesta. O podrobnostih poročamo pozneje. Houghton. Mich.. 10. sept. Gozdni požarji so v tukajšnjem okraju napravili največjo škodo pri Ahmeekn, kamor so prihiteli gasilci iz šestih raznih krajev na pomoč. V South Range so bili gasilci in na stotine možkih vso noč na delu, da so preprečili. da ni požar uničil tamosnjo šolo in cerkev. V Root Jack Pointu je nastal požar radi isker, koje je prinašal veter preko jezera iz gorečih gozdov. Tudi v Ontonagon countyju je bilo vsled požarja mnogo gozda uničenega' Med Rocklandoin in Sidnowom divja še vedno gozdni požar. Park Falls. Wis., 10. sept. Gozdni požar preti tukajšnjemu mestu, kako1" tudi mnogim drugim krajem ob Wisconsin Centralnej železnici. V vseh teh krajih imajo gasilci le slabe priprave in mnogo naselnikov. kterih naselbine so v gozdu, je v velike j nevarnosti. Pnžar v eountvjn Dousrlass pričenja se ugaševati. -o- Napredek delavske zveze. Cleveland, O., 0. sept. "Bratstvo strojevodij" namerava v tem mestu na vogalu St. Clair in Ontario ceste zgraditi svoje lastno poslopje z dvanajstimi nadstropji, ki bode glavni stan imenovane organizacije. Stroški za stavbo so proračunjeni na milijon dolarjev. To bo prvi nebotičnik, ki je last delavske organizacije. Organizacija strojevodij šteje dandanes okoli 63,000 članov. Zamorec linčan. Oxford, Miss., 9. sept. Zamorec Lawson Pattern ki je včeraj umoril neko belokožkinjo v njenem stanovanju, je bil danes od množice linčan. Zvečer se je zbrala velikanska množica ljudij pred zaporom, odprla vrata in odpeljala nesrečnika na prosto, kjer ga nataknila na brvi brzojavni drog. Sklenjena pogodba za samomor. DR. RUSTIN IN MRS. RICE STA SKLENILA SKUPNO IZVRŠITI SAMOMOR. j Tekom časa pa je zgubila Mrs. Rice pogum in zaman skušala Rustinu naznaniti svoj sklep. "NE UBIJAJ 1'' -o- Omaha, Nebr., 9. sept. Pred tukajšnjim policijskim sodnikom je Mrs. Rice včeraj izpovedala, da je sklenila z dr. Rustinom pogodbo, da bosta oba hkrati izvršila samomor in se tako skupno poslovila od življenja. Dr. Rustin se je možko držal svoje obljube in se zastrupil, dočim je njej upadel pogum. Njeno izpoved je vzel ko-roner na znanje. Kakor rečeno, sta oba sklenila pogodbo, ktero sta tudi napisala na papir; pogodba se je glasila. da morata oba hkrati zvršiti samomor. Dr. lvustin se je j>odaI v svoje stanovanje, da spolne svoj del po-irodlie. kar je v resnici tudi tudi storil dočim je gospej Rice upadel pogum. Štirikrat je telefonirala Mrs. Rice tekom večera v stanovanje zdravnika, da ne more spolniti svoje obljube, toda zdravnik je sedel na verandi pred svojo hišo. in ni poslušal ltIa- telefonskega zvonca. Mrs. Rice je kupila za satpomor steklenico lau-dana in morfija, kar so vse našli v njeni sobi. Mrs. Riee se je pogodila z zdravnikom, da se zastrupi dne 28. n viru sta. Tekom pojwddneva, ko sta se zdravnik in Mrs. Rice skupaj vozila na kari. je zdravnik gospej pokazal nekega moža. o kterem je rekel. • la se l>o isto noč zastrupil. Možu je ime Davis, in ko so ga poklicali na sodišče kot pričo, je res povedal, da se je skušal imenovano noč zastrupiti. Toda. ker mu je pa takoj po zavžitju trupa postalo slabo. «i je ohranil življenje. Rekel je. da je bil že sit sveta. Dr. Rustin se je že več let pečal s samomorilnimi misli. Mnogokrat je mešal najbolj različne strupe, da zvr-ši samomor, ne da bi ljudje slutili, da se je sam umoril. Hotel je iznajti tak strup, da bi noben zdravnik ne uganil, da se je zastrupil, ker potem njegovi sorodniki ne bi dobili zavarovalnine. ki izključuje izplačenje zavarovalnine v slučaju samomora. Zavžil je vse mogoče strupe, vendar je ostal pri življenju, seveda šele po mučnih operacijah. Konečno se mu je camomor vseeno posrečil, oblast je zvedela za to. in z njegovo zavarovalnino ne bo nič. VELIKA TATVINA. $52,000 ukradenih iz urada Wells, Pargo & Co. ekspresne družbe. Portland, Ore., 9. sept. Že nekaj dnij se trudi tukajšnja policija in cela vojska privatnih detektivov, da pridejo na sled veliki tatvini, ki se je pripetila pretečenega tedna v tuk. mestu. Zginil je paket, v kterem je bilo raznih menjie in vrednostnih čekov v skupni vrednosti 52.000 dolarjev. Paket je bil oddan v Salemu, Ore.. Wells Fargo Express Co. in si-cer po predsedniku tamošnje Capitol National banke Allertu. Naslovljen je bil na Josepha Mayers v tukajšnjem hotelu Portland. Dognano je. da je paket dospel iz Salema v Portland in sieer že 21. avgusta okoli polnoči z vlakom Southern Pacific železnice. Kaj se je pozneje s denarno pošiljatvijo zgodilo, je dosedaj skrivnost s sedmimi pečati. Express družba je mnenja, da je paket bil ukraden iz pisarne na kolodvoru. Več uradnikov dražbe, ktere so sumili tatvine, je dokazalo svojo popolno nedolžnost, in paket je ukradel najbrž kak ptujec, ki je prišel ob istem času na kolodvor in vedel, da hrani pisarna veliko denarja. Kakor naznanja superintendent expresne družbe, bo lopova zelo težko priti na sled; vendar je vsa policija in preko 40 detektivov po koncu, ki zasledujejo tatu. Če se denarna poši-Ijatev res ne dobi nazaj, bode moral odpoSiljatelj trpeti vso zgobo, ker je na paketu označil vrednost samo na deset dolarjev. Iz delavskih krogov. Strajk v Ganadi. CANADIAN PACIFIC ŽELEZNICA ŠE VEDNO IŠČE SKABE MESTO ŠTRAJKARJEV. V raznih tovarnah Nove Anglije pri- čenjajo polagoma z delom. UPLJIV VOLITEV. -o- Montreal, Canada, 9. sept. Uradniki Canadian Pacific železnice pričakujejo skorajšnjega konea štrajka njih uslužbencev. Na potu iz Londona je mnogo angleških mašinistov, ki zavzamejo mesta štrajkarjev. Dosedaj so se štrajkarji vedno trudili, da bi vlado prepričali, da je železnica dobila mašiniste v Angliji na nepostaven način ter se pregrešila proti naselni-škim zakonom. Kadi tega so vse im-portirane skabe pri naselniških uradih natančno zaslišali. Vsi skabi so izpovedali, da so vedeli, da jih že-; leznica potrebuje me^to unijskih štrajkarjev ob svoji progi. Izjavili so se, da jiui je bilo dano na izber dvoje: Ali v Angliji umreti lakote, ali pa nadomestiti v _Ameriki unijske delavce kot skabi. Mnogo izmed njih je povedalo, da so bili že sedem mesecev brez dela in skoro brez vsake hrane. Železniška uprava namerava v kratkem dobiti iz Anglije še več sto delavcev, ki bi vsi radi prišli v Ameriko opravljati skabska dela. Pri Canadian Pacific železnici bo kmalu dovolj izučenih mašinistov, kterih so dosedaj pogrešali. S tem bode štrajk unijskih delavcev izjalovljen in štrajkarji se bodo morali podati na delo pod prejšnjimi ali pa še slabšimi pogoji. ali pa si drugje poiskati dela. V Canadi spoštujejo unijsko delo veliko manj kot neunijsko. Zato pa naletiš na skaba vsepovsod, kamor prideš med delavce. Liverniore Falls. "Me.. 9. sept. Dasi je bilo pred enim tednom naznanjeno, da bode International Paper Co. odprla svoja vrata delavcem, vendar se to ni zgodilo. Ob določenem času so prišli pred tovarno razni delavci, vendar jim je paznik naznanil, da družba še ne bode pričela z delom. Delavci so se žalostno vrnili domov. Knoxville. Tenn.. 9. sept. Danes se je tukaj naznanilo, da prične Athens Wollen Mills, ki je bila zaprta od 1. julija, dne 1. oktobra zopet poslovati. Imenovana tovarna je imela ob dobrih časih zaposlenih nad 1500 delavcev. -o-- SLOVENSKE NOVICE. Krasna slika slikarja Romana Fekonja. ■ ^ Mr. Roman Fekonja, akademični slikar in vrl Slovenec, je naslikal krasno sliko 11 Kristus na Oljskej gori". Slika je oljnobarvana in je res i pravo mojstersko delo. Isto sliko je kupila Mrs. Sakserjeva v New Yor-ku. Mr. Fekonjo pa vsakemu rodoljubu z najboljšo vestjo priporočamo kot strokovnjaka v slikanju. Mož je dovršil slikarsko akademijo in je { umetnik, ne pa kak akademični slepar, kakor je ljubljanski "Slovenec" pred par leti pisal o nekem slikarju, ki ima sedaj v tej deželi velik jezik, kakor ga je imel nekdaj na Slovenskem. kjer je marsikoga nalimal. Pravi umetniki ne znajo delati reklame in žive vedno bolj v pomanjkanju; navadni mazači pa se hlinijo in delajo reklamo, ker drugače nikogar ne ulove, da ga '' nafarbajo ". Cena vožnja. Parnik Avstro - Ameriške črte na dva vijaka "MARTHA WASHINGTON" odpluje iz New Torka dne 16. avgusta. Parnik vosi 14 dni ▼ Trst. Vozni listek velja iz New Torka ▼ Ljubljano $24.60 ▼ Zagreb Položaj v Maroku. Francija preti. o POLOŽAJ V MAROKU POSTAJA OD DNE DO DNE NEVARNEJŠI IN BATI SE JE KOMPLIKACIJ. Nemški dementi j i niso našli odziva in nemškim izjavam nihče ne verjame. PRI MULAJ HAFIDU. Paris, 10. sept. Tukajšnji Temps objavljajo uvoden, po vladi inspiri-ran članek, v kterem izjavljajo vladi-no prepričanje, da Mulaj Hafid na svojo proklamaeijo sultanom Maroka, radi tega še vedno ne odgovori, ker mu je Nemčija svetovala molčati. Nemčija je sicer to, že preje v javnost iznešeno vest takoj uradoma zanikala, vendar pa tukaj njenej izjavi nihče ne verjame. Nadalje je Nemčija tudi izjavila, da potovanje njenega konzula iz Tangierja v Fes k novemu sultanu, ni političnega značaja. toda tudi to ni resnično. Imenovani konzul je namreč v E1 Kazarju izdal neke vrste politično izjavo z ozi-rom na novega sultana, in baš to dokazuje. da je bilo njegovo posvetova-; nje političnega pomena. Položaj v Maroku je sedaj ravno tak, kakor je bil leta 1905. ko je le malo manjkalo, . da ni prišlo do vojne med Francijo in Nemčijo. Francija je namreč že tedaj, ko je nemški konzul odpotoval iz Tangierja v Fes. dobila od autoritativne strani dokaze in informacije, vsled kterih je bila naloga nemškega konzula sultana posvariti pred bivšim vojnim ministrom E1 Menebhijem, ki je svo-ječasno obiskal francosko in špansko poslaništvo v Tangierju. Nemr-ija s tem ni bila zadovoljna in je poslala svojega konzula v Fes. da zamore z novim sultanom direktno obravnavati. Novi sultan namerava sedaj sklicati vse prvake Maroka, in tudi radi tega je sedanji položaj postal slieen onemu v letu 1905. Tedaj je nemški poslanik prvakom države svetoval, naj se upirajo francoskim načrtom in to se bode zgodilo tudi sedaj. Tangier. Maroko. 10. sept. Iz Fesa se brzojavlja, da je nemški konzul iz Tangierja dospel v imenovano mesto in da se je že posvetoval z novim sultanom Mulaj Hafidom. Iz EI Kazar-! ja se javlja, da je nemški konzul, ko : je bil na potu v Fes. pozval k sebi 1 več marokanskih prvakov, kterim je naznanil, da zamore novi sultan Mn-I laj Hafid na računati na pomoč Nemčije. Tudi je dejal, da bode Nemčija j skrbela za nedotakljivost Maroka in ; da bode novemu sultanu pomagala iz sedanjih njegovih potežkoč. Colomb Beehar. Algier, 10. sept. Francoska kolona, ki zasleduje bežeče Berberce in Arabce, koji so bili te dni popolnoma premagani, naznanja, da ni nikjer prišla do odpora. Na vsej poti so našli Franeozje vse polno ranjencev, koje so njihovi tovariši prepustili njihovej žalostnej osodi. Med ranjenci so našli tudi nekoliko žensk. Tolstojeva 80letnica. Posebne slavnosti. V JASNA JI POLJANI JE VČERAJ RUSKI PISATELJ LEV NI-KOLAJEVIČ TOLSTOJ SLAVIL SVOJO 80-LETNICO. Tem povodom je dobil nešteto čestitk iz vseh krajev sveta. STOLYPIN PRI SLAVNOSTI. Tula, Rusija, 10. sept. Včeraj je najslavnejši ruski pisatelj grof Lev Nikolajevič Tolstoj slavil 801etnico ; svojega rojstva in v Jasnajo Poljano i je dospelo tekom dneva iz vseh krajev Rusije neštevilno brzojavnih čestitk. Mnogo teh brzojavk je odposlanih po uradnih organizacijah, lcte-' re se niso zmenile za vladino prepo-' ved, koja zabranjuje uradnikom udeležiti se slavnosti povodom osemde-, setletnice Tolstojevega rojstva. Druge čestitke so prišla večinoma od literarnih in znanstvenih organizacij. Charles Th. Wright, tajnik london-! ske knjižnice, ki je na potu v Jasnajo Poljano, dospel semkaj. On prinaša staremu pisatelju adreso najuglednejših Angležev. Tolstojevo zdravje se je tekom zadnjih dni izdatno poboljšalo in starček | zopet vsaki dan po več in narekuje svojemu tajniku svoje misli. Včeraj je bil sicer še v postelji, toda danes je za nekaj časa vstal. Petrograd, 10. sept. V Suvorino-vem gledišču se je včeraj vršila slavnostna predstava v počast osemdesetletnice Tolstojevega rojstva. Tej predstavi je prisostvoval tudi mini-1 sterski predsednik Stolvpin zajedno s svojo rodbino. Vožnji listki ao dobiti pri FRA27K SAKSER, 4IO.f 109 Greenwich St., New York, in 6104 St. Clair Ave., Cleveland, Oldo. ZGINULI "BANKAR". Iz Patersona je pobegnil sleparski Kolerstein. Paterson. N. J., 9. sept. Iz tega inesta je pobegnil "bankar"' Kolerstein, ki se je pečal s pošiljanjem denarja in hranitvijo tujega denarja. Stanoval je na 103 River St. Odšel je že pred dvema tednoma in izročil vse trgovske posle svoji ženi in svojemu bratu. ^Včeraj so pa "banko" zaprli. Kolerstein je prišel v Paterson pričetkom tega leta in tam odprl svojo trgovino. Njegovi odjemalci so bili večinoma eifuti, ki so mu zaupali svoj denar v pohrano ali pa v pošiljanje v staro domovino, kamor pa novci seveda niso nikdar dospeli. Ko je Kolerstein zginil, se je sprva raznesla vest, da je odšel v Washington radi pogodbe, da bi mogel odpreti v svoji "banki" nov poštni podurad. Toda v istini je zginil z vsem denarjem, kar so mu ga zaupali ljudje, ———o- ROJAKI, VABOdAJTS VI "«LAI NABOBA." lUTlAJI D 'MJUBUJ '' ORlV.tSEl KRVAVA SVATE A. Poljaki v Williamsburgu so jo praznovali predvčerajšnjim. i ^ ° Štirje Poljaki iz mestnega dela Williamsburg v Brooklynu so stali predvčerajšnjim pred policijskim sodiščem in pričakovali izreka sodnikovega. Praznovali so svatbo in pri . tej svatbi so se tako sprijaznili in segli v lase, da sta dva gosta v bolnišnici, kjer pričakujeta skorajšne smrti. Costje so se predvčerajšnjim zjutraj brali v neki hiši na Berry ulici z namenom, da pijejo na zdravje ženina in neveste. Toda že takoj na vse zgodaj so čutili precejšnjo slast i po mikastenju in prepir je bil kmalo iz trte izvit. Policija dveh postaj je | dobila telefonsko poročilo, da se ljudje v omenjeni hiši pobivajo. Rezerve obeh postaj so takoj hitele na lice i mesta. V ženitovanjski sobi dobijo policista Travisa, ki je imel svoj klobuk že na tleh in cunje so mu visele od hlač in suknje. Toda svoj policijski kol je še držal v roki in z njim krepko mahal na razburjene Poljake, ki so mu v zahvalo metali na glavo stole in prazne kozarce. Vsi ženitovanjski gostje so bili prej pri ne-; kem pikniku in so že dobre volje pri-| šli domov, da praznujejo svatbo. Kma-; lo je nastal prepir, ker so ljubčki ' ljubicam očitali, da so preveč koke-I tirale z udeležniki piknika. Ker so , ljubice odločno ugovarjale, možki pa | tudi niso hoteli potegniti "ta kratkega", nastal je prepir in nato splošno klanje. Ko je prišla policijska rezerva na lice mesta, se je pa vroča kri takoj ohladila in navzoči gostje so večinoma poskakali skozi okna. Policija je prijela samo štiri bojaželj-ne junake, ki so hoteli vztrajati na bojnem polju do zadnjega; drugi so pobegnili. Pri občnem tepežu, ki je nastal sta bila dva možka nevarno ranjena. -o- Lee Gannon na smrt obsojen. S an Francisco, CaL, 8. sept. Potniki sem dospelega parnika City of Sydney pripovedujejo, da je bil kapitan Lee Cannon, ki se je udeležil hondurske revolucije, obsojen na smrt. Kakor potniki poročajo, je Cannon Se pred svojo smrtjo uSel bi-ričem in pobil 15 vojakov, predno so ga ujeli. Iz Avstro-Opske. Kaznovano izzivanje. NA ČEŠKEM SO ZOPET IZZIVAJOČI NEMCI PREJELI ZA-"~ SLUŽENO KAZEN. Podrobnosti nemškega izzivanja ▼ Bergreichensteinu. NEMCI JEZE BESNE. -o- Dunaj, 10. sept. Avstrijski tako-zvani Nemci sedaj kar besne jeze, ker se iz Bergreichensteina na Češkem poroča o podrobnostih kaznovanja onih Nemcev, koji so mirne Čehe izzivali s tem, da so priredili neko germansko slavnost. Izgredi so bili mnogo večji, nego se je prvotno poročalo, tako da je stvar mnogo resnejša, nego bi bilo misliti na prvi pogled. V imenovani trg so prišli Nemci izzivati domačine iz raznih krajev Češke. kajti nemški Bohmerwaldbund je priredil neko slavnost. Ker so se pa Nemci pri tem na njihov prirojeni barbarski način vedli napram domačinom. so se končno tudi oblasti, koje so morale skrbeti za red in mir, naveličale tega izzivanja in tako je okrajni komisar Pavlovskv ukazal izzivajoče Nemce razgnati. Na poziv orožnikov se lopovi niso hoteli umakniti in so pričeli še bolj izzivati s prepevanjem nemških izzivalnih pesmi. Končno so bili orožniki prisiljeni nastopiti proti Nemcem z bajoneti in v tem boju sta bila dva mlečozoba nazovinemca baje smrtno ranjena. Občinski svet imenovanega trga je potem pri okrajnem komisarju pro-testoval. in sicer v nemškem jezikur toda komisar Pavlovskv z njimi ni hotel obravnati v nemščini in je takoj nato pozval na lice mesta še dva švadrona konjiče. Predno so pa vojaki prišli v trg. so se Nemci zopet zbrali, tako da dragoncem ni preostalo nič druzega, kakor jezditi med iz-zivače in jih na ta način razgnati. Nemci so o tem obvestili nemške poslance, ki bodo sedaj protestovali radi tacega postopanja napram Nemcem. dasiravno se je proti Slavja-nom že od nekdaj tako postopalo in se še vedno tako postopa. Pomanjkanje vode. Montpellier. Vt., 9. sept. Ker zadnje tri tedne ni bilo po celem severnem delu države nobenega deževja, preti mnogim krajem suša, ktero ponekod že precej občutijo. Polja so se posušila, veliko pridelka je uničenega, in mnogo tovarn je že moralo zapreti svoja vrata, ker voda ne more goniti več strojev. Mnogo krajev je ponoči celo v temi, ker je morala Consolidated Lighting Co. zapreti svoja vrata. Radi žalosti v smrt. San Francisco, Cal., 8. sept. Iz žalosti, ker je njen sin umrl prigodom katastrofe na vojni ladiji Georgia, je skočila Mrs. Elisa Newman raz krov parnika City of Sydney v morje. Parnik je takoj ustavil svoj tek. vendar niso našli sledu ženske. Mrs. Newman je bila vdova Newmana, ki je bil dolgo vrsto let osobni svetnik prejšnjega kralja na Ilawajskem. otočju, Kalakua. Denarje v staro domovino pošilj-mo: xa f 10.35....... ..... 50 kron, za 20.45....... ..... 100 kron. za 40.90....... ..... 200 kron* sa 102.25....... xa 204.00....... ..... 1000 kron, za 1018.00....... Pošt- rina je všteta pri teb Doma se nakazane vsote popolnoma izplačajo brez vinarja edUtka. Naše denarne pošiljatve izpla&ajo c. kr. postni hranilni urad v U. do 12. daeb. Denarje nam poslati je ufprflft-neje do $26.09 v gulavlal v prfmu č«*em ali registriranem pfena, wt£» aaaeake po Domestic Portal Kone? Order aH p* H«v Totk Bask Draft*. fx rm iaibkk oo., 109 Greenwich St., tfmw Twt, •104 St. Clair Are., W. K. Oftlot DOPISI. Cleveland, Ohio. Cenjeni gospod urednik:— Po dolgem času se zopet enkrat oglašam. Poročati Vam hočem, kako se je završil tukaj Labor Day ali delavski praznik. To Vam je bila procesija" vse kaj druzega kakor v stari domovini, kadar ob suši, kakor letos, romajo ljudje na kak grič prosit usmiljenega Boga dobrodejne mokrote. V spodnjem delu mesta na St. Clair so se zbrale nepregledne množice organiziranega delavstva v najrazličnejših uniformah. Krog 10. ure do-poludne se je jel pomikati sprevod proti 10. zapadni ulici, od tam na Public Square in Euclid Avenue, kjer stanujejo clevelandski mogotci. V prvi vrsti so korakali štra j kujoči vslu-žbenci ulične železnice, kterih je bilo nad 1200, v belih čepicah in črnih srajcah, na ~elu jim mogočna godba. Nosili so razne napise kot: ''The Municipal Traction Co. is unfair to organized labor"; zopet na drugem se I je čitalo: "We are still 1,200 strong in the fight'in mnogo slienih, kar je veljalo kot neka demonstracija na-| i ''am mayorju Johusonu in mestnim : očetom, kteri so pripravili vslužbence ! ob pravice, ktere so pri prejšnji dru-I žbi uživali. Dokaj lep prizor je bil za njimi oddelek štrajkujočih deklet neke klobučarne z belo-zelenimi solne-niki. Vrstili so se v mogočnih oddelkih vsi drugi delavski stanovi, kakor kovači, mašinisti, tesaei, nakladali, mesarji, raznašalei časopisov, snažilci čevljev, tiskarji, potapljači in mnogo druzih. Moral si jih občudovati debelo uro, predno so odkorakali vsi sloji mimo tebe z mnogobrojnimi zastavami posameznih organizacij. Marširali so tudi mimo mayorja, kteri je postal dokaj nervozen, ko je r-ul nekoliko hrušia in izzivajoče napise. Vendar pa se je završil obhod povsem mirno, tako da ni imelo 300 p-dicajev opraviti druzega, nego skrbeti za prostor. Časopisje poroča, da i a ko številne udeležbe še ni bilo v < levelandii med organiziranimi delavci. Kljub nesrečni krizi postajajo or- 1 uranizacije vedno močneje, kar je do-j kaz. da se delavci zavedajo, da je le v združenju moč, ktero bodo morali delodajalci prej ali slej upoštevati. Slovenci pa so korakali v Lakeside vrt na piknik, kterega sta priredila društva Sokol in društvo Na-prej skupno na ta dan Povabilu so se odzvali tudi češki Sokoli, kteri so se udeležili v lepem številu ter prikorakali s svojo lastno godbo. Na vrtu sta proizvajala oba Sokola gim-nastične vaje v občno zadovoljnost. I>a ni manjkalo slovanskih pesmi in druge zabave, se razume. Tudi za prigrizek je bilo dokaj dobro skrb-ljeno, le guljaš se je menda nekoliko preblizu jezera kuhal. Pozabiti pa ne smem slovenskih tamburašov, kteri so kaj pridno udarjali na tambu-riee. Veselih obrazov so se vračali Čehi domov, iz česar lahko sklepamo, da so se dobro in neprisiljeno zabavali. Vsekako je vesel pojav, da se zbližujejo slovanski narodi tudi v A-meriki po vzgledu avstrijskega Slo-vanstva v domovini. Udeležba je bila urfpram slabim časom nepričakovano muogobrojna, tako da bodeta oba društva imela precejšen dobiček. S tem upam, da. sem Vam dovolj obširno opisal letošnji delavski praznik. — Z današnjim dnem (8. sept.) se je pričel reden pouk ukaželjne mladine. Vse šole, ali vsaj večina, so izboljšane sedaj tako, da bode v bodoče nesreča liki collinwoodski nemogoča. Povsod so napravili zasilne izhode in lestve, po kterih se bode mladina lahko rešila v slučaju požarja. Le žal, da se to že prej ni zgodilo. Policija mi je sporočila, da je neka banka v Hilldale, Mich., oropana ter da je odnesenih več vrednostnih draf-tov in čekov od ondotne First National Bank. Ceki so naravno preklicani. zatorej se varujte zlasti trgovci, tla takih čekov ne menjate, ako bi jih . slučajno kak onih lopovov hotel spra- i viti v denar, da ne pridete ob "gro-še". Ako še povem, da napravijo v sre-do popoldan slovenski trgovci izlet na Reharjevo farmo, sem povedal vse za danes. Pozdrav Vam. g. urednik, in vsem čitateljem Glasa Naroda pošilja Vaš Poročevalec. ---_-- Dunajska občina odklonila hrvatski Bpis. Pod tem napisom piše puljski list Omnibus sledeče: Teh dni je občina Stari grad v Dalmaciji poslala dunajski občini nek uradni dopis. Dunajska slavna občina ga je jednostavno odbila, ne da bi bila odprla kuverte, a to radi tega, ker je bil naslov napisan hrvatski. Tako bi imele postopati vse slovanske občine, kadar jim z Dunaja pošljejo nemške dopise. — Klin s klinom! 7a vsebino tujih — odgo- voru. us npravniStvo ne uredništvo. lesa, kteremu so dali učenjaki ime: srce. Lastnost tega je, če se ga dotakne nežna deva s sladkim poljubom svojim, da se naše moško srce strese in v nas provzroča, to je razburja kri m v tej proceduri ožive vsi srčni atomi, se gibljejo, vijejo in raztezajo — in to boli. Takrat pravimo, da nas srce boli. '' Kordiologi'' in *' amorologi'' so ljubezen tudi definirali, ali po svoje in objektivno. Ta definicija je pa moja in subjektivna. Pozneje bodem tudi definiral od ljubezni ozdravljeno srce in dokazal, da je edinole moje razlaganje o ljubezni pravilno ter da sem v tem ko papež ex cathedra lo-quens nezmotljiv. Moj Zvonko je jel pesniti po vseh mogočih in nemogočih pesniških pravilih, opeval njo v vseh mogočih vari-jantah in v tem živel. Nekega večera je bilo. Sešel se je na nekem obisku s svojo Helenco in v trenutku, ko ju nikdo ni opažal, ji je izročil pesmico, v kterej jo je prosil v znak ljubezni: rožo rdečo. Pogledala ga je globoko, vprašaje, češ, mar me v resnici ljubiš? Moj pogled pa je bil tako otožen, tako proseč, da jo je v istem hipu prepričal o svoji šilni ljubezni. In dobil je rožo rdečo! Dokler je bila sveža, jo je hranil v vodi in da mu ne se-gnije, jo je posušil v stiskalnici in tako jo hranil v listnici svoji ko svetinjo. Torej ljubila sta se po naukih Platonovih. Jedne večeri je spremljal svojo Heleno domov in idoč po stopnicah, ki so bile slučajno zelo dolge, so se jima ustalile noge in proseč in ne govoreč, so se našla njiju ustca in se spojila v dolg poljub. Pravijo, da ju ni bilo celih 15 minut na cesto. Od tedaj pa jej je posvetil vsako misel, pri delu, jelu in v spanju je mislil na njo. Ali ure sreče, žal, tako so kratke bile! Odšla je na deželo. In dolgo je moj Zvonko ni videl. Dopisovala sta si verno in tako poštnim uradnikom dajala obilo preglavice. Žal, da mi niso njeni listi na razpolago, prav rad bi tudi te obelodanil. Povedal pa mi je Zvonko (naj mi duh njegov odpusti, če zlorabljam zaupanje njegovo), da sta mu izmed vseh njenih pisem ugajala samo dva, v kterih prvem pravi: Ne sili me vedno govoriti o ljubezni, to je tako otročje, saj veš, da te imam rada... I ii v drugem pa: Ko se zbudim zju-Lraj in pogledam skozi okno, zagleda moje oko v daljavi veličastno morje, iz vrta pa me omamlja opojen duh tejin, v prsih pa se mi zbudi hrepenenje. .. Mnogo tiči v tej Heleni romantike, ali ta spi v njej in moj Zvonko je bil prenaiven, preotročji, da tako nekako okoren in ni je mogel prebu-iiti. Ko mi je Zvonko pripovedoval o tem, sem ga zavidal, ker duhovito-romantične deve si želim tudi jaz, ali je, žal, ne morem najti. Po dolgem času sta se zopet sešla moj prijatelj in njegova izvoljenka Helena. Da so taki trenutki srečni, nepozabljivi, vam pripovedovati ni treba. A hitro, zelo hitro je minul Zvonku oni dan! Govorila nista mnogo, gledala sta si v oči in poljubljala se in srca sta jim utripala naglo. Ko je prišel zopet čas ločitve, pravi Helena Zvonku, da mora takoj drugi dan odpotovati in minuli so lepi časi... Zvonko je odšel otožen proti svojemu domu in hrepenel zopet po njej, dasi so mu na ustih še goreli ravnokar prejeti njeni poljubi... Minulo je par dnij in moj Zvonko je zvedel, da je miljenka njegova bila še en cel dan tu, ne da je on vedel o tem! Kje je bila, o zvezde ve, vprašajte njo! Takrat pa se je v prsih Zvoikovih nekaj utrgalo in za trenutek je občutil neizmerno bol. Za trenutek! Oko mu je ostalo suho, postal je brezčuten, ali iz oči j mu je odsgvala taka brezupnost, da sem se ga ustrašil, ko sem ga obiskal. Ni mi rekel ničesar, dasi sem mu dober prijatelj. Šla sva v park na šetnjo, a govoriti se mu ni dalo. Vzel je iz žepa svojo listnico in opazil sem v njej ovelo, posušeno rdečo rožo. Brhteli so mu prsti, ko je vzel cvet v roko. Bog ve, kaj je takrat mislil! Zapihal je veter — in odnesel list za listom, ki so se izgubljali tam v visoke j travi — Ni mu ostalo ničesar. Tn cveta in ljubezni ni bilo!... Odšla sva vsaki na svoj dom, ne govoreč besede. Zdravstvuj! — to je bil zadnji njegov pozdrav. Drugi dan pa sem zvedel strašno novico: Mojega prijatelja Zvonka ni več — tolažbe si je poiskal v morja. Udarec, kterega jnu je ljub- ljenka njegova, je bil presilen, a da Slovensko katoliške* podp, društvo svete Barba r © 3ml xaZjedlnJen© države Severne Amerika Sedež: Forest City, Pa. inodnedl. januarja 1903 v državi Ponna/irs^ju ODBORNIKI: Predsednik: ALOJZIJ ZA VER L, p. O. Box 874, Forest Cby, Podpredsednik: MARTIN OBERŽAN, Box 51, West Mineral, Hub. L tajnik: IVAN TELBAN, P. O. Box 007, Forest City, Pa. IL tajnik: ANTON OŠTIR, 1143 E. 00th St., Cleveland, Mb, Blagajnik: MARTIN MUHIČ, P. O. Box 637, Forest City, NADZORNIKI: MARTIN GEBČMAN, predsednik nadzornega odbora, Wmrmk 6Hy„ fSsL KABOL ZALAR, L nadzornik, P. O. Box 547, Forest City, FRAN KNAFELJC, IL nadzornik, 909 Braddock Areata, dock, Pa. FRAN ŠUNK, HL nadzornik, 60 Mill St., Luzerne, Fa, POROTNI IN PRIZIVNI ODBOR: PAVEL OBREGAR, predsednik porotnega odbora, Weir, Im, JOSIP PETERNEL, L porotnik, P. O. Box 95, Wiiloek, r*. IVAN TORNlC, IL porotnik, P. O. Box 622, Forest City, P* Dopisi naj se pofiiljajo L tajniku: IVAN TELBAN, IL 9, 2kn Vfr Forest City, Pa. Drnitveno glasilo je "GLAS NARODA" Važno, Važno. C Z > o C s > Važno. Važno. Ura za gospode (18 size) 20 let jamčena z dvojnim pokrovom (field) z zlatom pre?lečeiia z 15 kameni.................. z 17 kameni................. Rhtuo take vrste nre za gospe bolj male (si/p r.) z 15 kameni kolesovjeni Elgin ali Wuitham Za blago j« Priporočam se za iiaročho, so samo za nekaj časa. $13.00 $15.00 $13.00 čim. Kajti zgornje cene /VI. Pogorelo, 1114 Heyworth Building, Chicago, 111. fNaslov za knjige: M. POGORELO, Box 226 Wakefield, Mich. < D N< 3 0 < D N< 3 0 Važno, Važno. Važno, v odpuščanja za žaljenja in krivice, ki sem ji jih jaz povzročila. *' Herbert je prijel Ado za roko in je drhteče dekle peljal v skromno opravljeno sobo. Gospa Katarina je presenečena planila kvišku, a v trenotku se je Ada oklenila njenega vratu in jokaje na glas prosila: "Odpustite mi, odpustile, saj nisem vedela, da ste njegova sestra." Ada je dobila še v tisti uri pojasnila. Gospa Katarina se je bila proti volji svojih starišev poročila s pri-prostim meščanskim uradnikom; po moževi smrti ni hotela biti v nadlego svojemu bratu, ki se je sam moral boriti s siromaštvom. Ne da bi Herbert za to kaj vedel? je sprejela mesto vzgojiteljice v Me-sesnelovi hiši. Prikrivala je svoje rodbinsko ime in spoznala, ko je bilo že prepozno, da ni ravnala prav. Herbert je spremil Ado do njenega doma. Šla sta po najobljudenejšili ulicah, srečo na obrazu, srečo v srcih, in v temnem vhodu v Mesesnelovo j hišo je Ada dala Herbertu prvi vroči poljub. __ __ __ Povest o Zvonkovi ljubezni. Spisal Boleslav. Na počitnicah je bil v svojem roj-; stnem kraju. Kakor navadno v takih ; časih, je sedel v dolce far niente pri | oknu in zrl v pred njim nahajajoči | se hrib in gledal igrajočo se veverico, kako skaklja od veje do veje. Na ulici je bilo precej tiho, le sem i in tja je šel kak penzijonist spreha-; jat se v bližnji gozd in naslajat se 'gozdnega zraka. Vse drugo je delalo. Mahi prememba. Od dolenjskega kolodvora pridrvi poulična železnica I in se baš pred njegovim stanovanjem ustavi. Zagledal je bel obrazek, gledajoč radovedno-iznenadeno v njega, kot bi hotel kaj vprašati. Iznenadilo je mojega Zvonka oko te slovenske deve. liki alabaster beli njen stas, bujni kastanjevi njeni lasje, visoko njeno čelo in klasičen njen nos me je spomnil onih krasotie, ki so nekdaj ugonabljale kraljestva, igraje se s srci kraljev... Sam Ticijan bi se razveselil nad takim modelom! Električen tok jč zavrtil kolesa in odhitel je z vozom oni obrazek, vti-:«ek njegov in pogled njegov pa mi je ostal v spominu do danes. Minuli so Zvonku lepi časi brez-delnosti, minuli sladki oni momenti, ko je gledal ljubljeni materi v obličje, igral s sestrico citre in šalil se" z mladim svojim bratom. Minulo je vse lepo! % Prepotoval je morja: Adrijo, Sredozemsko morje in Atlantski ocean, videl ogromna ta morja, apatično zrl bodočnosti v oko, a bal se je smrti! Biti živež tam globoko doli ribai^ ga je navdajalo s strahom in oddahnil se je, stopivši na trda tla in zahvalil se Bogu za dobroto njegovo. Prišel je semkaj v deže.lo svobode, živel tukaj že skoro leto dnij, domo-tožja ni imel, ker vtis velikega tega mesta, to vrvenje, ta gonja, ta brez-srčnost, ta lov za mamonom, vse to mu je uduševalo vsako čuvstvo, zdelo se mu je, kot da ga cel čas tolče kdo po glavi in da je cel čas živel v nezavesti. Zbuditi se nikakor ni mogel! Iz letargije njegove pa ga je zbudil beli oni obrazek, kterega je nekdaj videl v domovini. Kolikrat se ga je spominjal v jasnih momentih svojega življenja, vedno se mu je zdelo kot potniku, videčemu v daljavi luč, ki prihaja vedno bližje... A ni je bilo! Kolikrat se mu je to zdelo, da vidi nje žarko oko! Da je bil v Sahari in šel za njim, bi bil že davno utonil, ali pa bi ga bil pokrival pesek njen s smrtnim plaščem svojim. Tu pa je bil na trdih tleh in če je tako apatično taval po newyorških ulicah in v duhu gledal njo, se je k večjemu zaletel ob kakega mimoidočega, se spotaknil in izpahnil nogo, ali pa se z nosom zaletel v kak steber naduliČne železnice. Noga je ozdravela, nos njegov je zgubil svojo oteklino, vizija pa in nada, da ta obrazek enkrat gotovo vidi v bližini, sta mu ostali. Ne vem, kje je že bilo, ali bodi dovolj to, da jo je videl in spoznal! In popolnoma se je zaljubil v njo, v Heleno! Jaz razumem duševni položaj mojega prijatelja Zvonka in upam, da ga razumel tudi vi, kar vaa je še, ki nosite v grudih mlada prca, kaj je to ljubezen! Torej zaljubil se je v njo! Spoznavaje svojega prijatelja, njegov značaj, njegovo čud, sem jel premišljevati, kaj da je temu vzrok, da človek, ki že šteje vendar nekaj pomladi j, tako hipoma zblaznil In prišel sem do tega rezultata, kaj da je namreč ljubezen! Poslušajte torej mojo filozofijo o ljubezni: Ljubezen je hipno razburjenje živcev in gotovega dela človeškega te- g ^^ r — y g«* ~ ---■ ■■V^l^i Velika Zaloga vina ir» iganja. ^vj IV!arija Grill Prodaja belo vino po........70c. gallon i ,, črno vino po........50c. „ Drožnik 4 galone za............$11.00 Brinjevec 12 steklenic za........812.00 ali 4 gal. (sodček) za...........$10.00 Za obilno naročilo se priporoča Marija Grill, S>308 St Clair Are., N. E., Cleveland, Ohio. bi ga moglo prenesti mehko njegovo srce. Malo je našel moj prijatelj Zvonko tolažbe tam, kjer jo je iskal. Valovi so se mu drage volje odprli, pozdravljaje novo svojo žrtev, in ima-joč ga v sebi, so se zopet združili, igrali se dalje med seboj in šepetaje si pripovedovali: povest o umorjenem srcu. "GLAS NARODA" (Slovenic Daily.) Ovsad and published by the SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (a corporation.) FRANK 8AKSER, President. VICTOR VA LJ A V EG, Sec retary. LOUIS liENKDIK, Treasurer. Place of BnainewH of the corporation and xklmmin of above officers: low Greenwich flpnt. Borough of Manhattan, New York C^yTw- Y._ la Leto velja list za Ameriko in Canado.........$3.00 „ pol leta.........1-50 H leto xa mesto New York . . . 4.00 ,, pol leta sa mesto New York . 2-00 M Evropo sa vse leto.....-L50 „ „ „ pol leta.....2.50 „ ,, „ četrt leta .... 1.75 T Evropo pošiljamo »kopno tri številke "OLA8 NARODA" uhaja vsak dan is- VBemai nedelj in praznikov. "GLAS NARODA" ("Voice of the People") Iaraed every dav, except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00. (.Advertisement on'agreement. Dopitti brez podpira in oeobnosti se ne natisnejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Onler. Pri a pre Mem bi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje bivallACe naznani, da hitreje najdemo naeioTuika. Dopisom in puedjatvam naredite naslev: "QLAS NARODA" 109 Greenwich Street, New York City. Telefon: 1279 Rector. Država in cerkev. Daleč smo prišli v dvanajstih letih. Tako daleč, da smejo dandanes me-todistovski Škoti v državi Nebraska neovirano in ne da bi vzbudili ogorčenje pridi-rati javno i/, prižnic proti govorniku našega kongresa Joe Can-nonu, in sicer le iz tega vzroka, ker se Cannon ni izjavil za proltibieijo, in izjavil za svetohlinske vodopivee. Radi tega. ker ni na}iail:il saloonov in one, ki radi pijejo kupico pive ali vina. ker jih ni bičal v svojih govorih v senatu. In nihče se ne gane, da se postavi po robu takemu izbruhu eklesiastične nestrpnosti, celo dandanes ne. ko obstoji stroga ločitev corkve o«l države, ko se naša država nikdar ne vmešava v cerkvene posle, dasi je cerkev že od nekdaj rada posegala v javno politiko, kjer n; mesla za njo. In danes so postali eklesiastieni mračnjaki episkopalne cerkve že toliko predrzni, j da pridigajo že javno raz svojih priž-nic proti uglednim političnim oso-bam. Celo strankarski časopisi republikanske stranke, ki stojijo ob strani Cannona, molčijo — molčijo kot v grobu. Celo Roosevelt molči. In zakaj molčijo vsi oni organi, ki imajo dolžnost, da nastopijo proti vmeševanju cerkve v politične zadeve. Tako daleč je torej že prišel vpliv svetohlinske metodistične cerkve. — Vladeželjni svečeniki episkopalne cerkve so s svojo slepo udano množico žensk in poženjenih mož prišli tako daleč, da diktirajo Zjedinjenim državam že na političnem polju. Metodistična konferenca v Nebra-ski je sklenila, da se mora prihodnjo nedeljo raz vseh prižnic prebrati nekako izobčilno pismo proti govorniku kongresa Joe Cannonu. In tako se je tudi ugodilo. Raz prižnic so grozili episkopalni duhovni vsem onim z maščevanjem, s političnim maščevanjem, kdor bi še enkrat oddal svoj glas za Cannona. In svoje grožnje bodo tudi spolnili, ne da bi se ljudstvo dvignilo in pokazalo mračnjakom njih meje. In zakaj grozijo Cannonu f Menda, ker je kot govornik kongresa zagovornik starega eolninskega tarifa, ki je bolj naklonjen bogatinom, kakor siromakom) Morda, ker je kongres pod njegovim vodstvom razdelil bilijone ljudskega denarja marsikdaj le v onih slučajih, ko je tako zahteval kak odposlanec kongresa, da se obogati? Ah nikakor ne! Saj tako de-j lajo sami. Pač pa se hočejo maščevati nad Cannonoui, ker ni dovolil v kongresu, da se govori o vodopiv-stvu. ker ni dovolil nobenih govorov, ki so se tikali predmeta, naj se zvezi na vlada pozove na pomoč proti številnim salooimm, da se pijača prežene iz Zjedinjenih držav. Tega ni hotel Cannon in sedaj ga je zadelo izbočen je iz inetodistovske cerkve. Tako postajajo nestrpni i" nesramni cerkveni mračnjaki vseh veroi/.povedan j. z edino častno izjemo katoliških svečenikov. Enako vmeševanje cerkve v politiko bi bilo pred McKin-levem in Rooseveltom nemogoče. Tako daleč smo prišli. Dandanes sme posamni svečenik nestrpne metodistične cerkve raz priž-nico izobčevati njemu nepovoljne politične može in nihče se ne gane, da protestira. Tako daleč je prišlo z ljudsko samostojnostjo. Sicer pa: What's the use t Vsi oni, ki so do-sedaj omahovali za Cannona, se mu bodo odslej naprej pridružili na političnem polju in tako bode postalo njegovo izobčenje iz metodistične cerkve nekaka izvrstna reklama pri Kru)/\£iVi imlit.vn.Vi_ t Ada. Spisal F. Mrak. (Konec.) "Spravil sem vse v red", je dejal Mesesnel in si mel roke, kakor je bila njegova navada, kadar se mu je posrečila kaka kupčija. "S Katarino sva se na kratko pomenila. Rekel sem ji, da ji nečem ničesar očitati, a ker sem zvedel, da ima znanje z baronom Herbertom, ona fia mi je to prikrivala, se mi zdi najbolje, da se ločimo. Zdi se mi, da je bila na to pripravljena, kajti samo malo je prikimala in potem rekla: Da, najbolje bo. Hotel sem ji dati nekaj sto kron odpravnine, a vzela je samo zaslužek, mi prav površno pokimala in odšla, rekši, da še danes pošlje po stvoje stvari. Lepa je, to se ji mora priznati, in ponosna tako, da sem ji nehote vrata odprl." • ' K oči jaška kri se nikdar ne zataji", je mrmrala Berta, seveda tako, da je oče ni slišal, glasno pa je rekla: "Oče, to ste izvrstno naredili, prav izvrstno." In stari Mesesnel je bil vesel te pohvale svoje hčere. Edini, ki ni bil zadovoljen, da je morala gospa Katarina tako nagloma zapustiti svojo službo, je bil mladi Mesesnel. Obsul je očeta s trpkimi očitanji, da je ravnal nespametno in svoji hiši s tem pridobil le slabo ime. "Ivdo vam bo verjel, da je Katarina imela ljubezensko razmerje z baronom Herbertom? Nihče! Saj ni nobenega dokaza za to, česar jo dol-/.ite. Dokazano je samo, da se z baronom Herbertm poznata in tikata; zaradi tega Katarine vendar še ne smete sumničiti nemoralnega življenja." Ada je takoj pritrdila svojemu bratrancu Ivanu; šele sedaj ji je prišla misel, da sta Herbert in Katarina morda še od prej znana, ne da bi morala ravno imeti ljubezensko razmerje. Ta misel je dobro dela njenemu srcu in zbudila v njem nova upanja. "Na vsak način morate pripozna-ti", se je hudo val mladi Mesesnel na svojega očeta, "da se je Katarina pri nas v vsakem oziru vzorno vedla. Niti najmanjega povoda ni dala za kako pritožbo, kaj še, da bi bila kaj provzročila. kar bi našo hišo postavilo v slabo luč. Naši hiši je bila •amo na čast." Mladi Mesesnel bi bil rad še na-laljeval svoja očitanja, da ni na lodniku zapel zvonček in takoj nato »rišla služkinja povedat veliko norico. "Dva postreščka", je rekla služenja. "sta prišla po prtljago gospe Katarine in — tu je služkinja povzdignila svoj glas — jo imata po-lesti v stanovanje barona Herber-a." Vsi so ostrmeli, vsi so bili pre-padli, stari Mesesnel pa je veselo vzkliknil: "No, kaj pa sedaj pravite t Naravnost iz naše hiše je šla stanovat k svojemu ljubimcu." Naj si je bil Mesesnel v prvem hipu tega razkritja tudi resnično vesel, vendar mu je dejstvo samo bilo skrajno neprijetno. Na tihem je namreč upal, da, odstranivši gospo Katarino, postane Berti še lažje pridobiti si Herberta. Sedaj, ko je Katarina očitno pokazala, da je in hoče biti Her-bertova metresa, sedaj, ko je to tudi Herbert pokazal, je Mesesnel sprevidel, da je konec njegovim nadam. Herbert in njegova hči ne bodeta več mogla občevati. Tudi Berta in Ivan sta izgubila sedaj vse upanje, da dosežeta vsak svoj namen. Ada si sicer tudi ni delala nobenih upanj več, uvidevala je, da je Herbert za njo izgubljen, a pozabiti ga ni mogla. Njene misli so vzlic temu pogostoma uhajale k njemu in zanimala se je za vse, kar ji je kdo o njem povedal. Čez mesec je Ada po svojih prijateljicah zaznala, da se je baron Herbert v spremstvu gospe Katarine udeležil velike oficijalne priredbe. To jo je osupnilo. Izpraševala je tod in tam, kaj je na stvari in kar je izvedela. jo je tako pretreslo, da je bila kakor brez uma. Ne meneč se za stričev ukaz, da bodi konec občevanju z baronom Herbertom, je po velikem duševnem boju premagala tudi pomisleke dekliške sramežlfivosti in pohitela na Herbertovo stanovanje. Prišla je ob uri, ko je morala misliti, da najde gospo Katarino samo doma. Ko je pozvonila in so se vrata odprla, je stal pred njo baron Herbert. '1 Vi tukaj, gospodična t'' V skrajni zbeganosti, trepeta je pod resnimi pogledi barona Herberta, je stala Ada pred vratmi in ni mogla ziniti besedice. "Morda ste se zmotili, gospodična. Morda ste na napačnih vratih pozvonili 1" "Ne", se je Adi izvilo iz- prsi, "prišla šem gospo Katarino prosit Pismo "Domovini" iz Punta Arenas. j Za hrvatsko kolonijo v Punta Arenas, glavnem mestu pokrajine Magal-lanes (republika Chile, Južna Amerika), je ustanovil neki podjetni Hrvat hrvatski list "Domovino". Neki Vuškovič v Punta Arenas je nato poslal uredništvu tega lista pismo s pri-prostim naslovom: "Ugledno uredništvo "Domovine" u mjestu." Pismo je bilo oddano dne 16. julija v Punta Arenas; 23. avgusta pa je priromalo od južnega tečaja na uredništvo slovenskega lista "Domovina" v — Celju na Štajerskem. Tako je torej pismo s priprostim hrvatskim naslovom časnika in brez pošte preromalo malone celo zemljo do Celja. Slovani v Berolinu. V Berolinu so teh ni dni ustanovili novo sokolsko društvo 3, ki šteje doslej 30 članov. V Berolinu in predmestjih obstoje že sedaj sledeča so-kolska društva: Berolin 1 (230 članov), Berolin 2 (60 članov), Charlot-tenburg (80 članov), Oberschonweide (25 članov), Rixdorf (45 članov-), Schoneberg (25 članov) in Weissen-see (35 članov). V STARO DOMOVINO SO SE PODALI: Mat. Nick iz Biwabik, Minn., v Metliko; Ivan Miklavčič iz Portland, Ore., v Nugla; Ivan Hlaj iz Portland, Ore., v Čitirež; Helena Jerovšek iz Dunlo, Pa., v Mirno; Stojan Pešut, Damjan Klajič in Milan Prusac iz Crotton Falls, N. V., v Glino; Peter Jarič in Hija Tadič iz Middletown, N. Y., v Javornik; Joso Martinčiž iz Carbondale, Pa., v Koprivnico; An- ton Valetič in Gregor lJulovič iz Remington, Idaho, v Male Mune; Josip Peloza iz Remington, Idaho, v Velike Mune; Božo Čugalj iz Peekskill, N. Y., v Žirovac; Ivan Bel iz Davis, W. Va., v Cirknieo; Josip Kambič iz Sau Francisco, Cal., v Gradnik; Ivan Nahod z družino iz Middletown, N. Y., v Kostanjevico; Peter Čvorak iz Middletown, N. Y., v Kostanjieo; Anton Prijatelj iz Conemaugh, Pa., v St. Rupert; Anton Korošec iz Conemaugh, Pa., v Brezje; Fran Zdešar iz Eveleth, Minn., v Dvor; Josip Fa-tur iz Trestle, Pa., v Zagorje; Marija Uhernik z otrokom iz Port Mills, Pa., v Migolsko goro; Ivan Klimb iz Hal-ton, Pa., v Zagreb; Nikola Tomič iz Sunnyside, Utah, v Rudopolje; Peter Žekič, Milan Veselin in Milovan Celic iz Peoria, 111., v Sivac; Blaž Kropeč, Jakob Roje, Simon Galun in Fr. Lorbar iz Milwaukee, Wis., v Ma-kolje. SAM H. OWENS, stanujoč na Evelethu, Minn., m priporoča za ŠERIFA sa St. Lofda Oo*, Minn. Sam H. Owens je kandidaH republikanske stranke, dobro snaa rojakom v Toweru in Eveletha, kar biva v teh krajih ž« 26 let. (15-8—15-tf) SLOVENCEM V POGLED. Cenjeni direktor Collins N. Y. Medical Instituta:—< Prosim^ oprostite mi, da Vam toliko časa nisem sporočil o uspehu Vaših zdravil. Rabil sem zdravila na-tanl.o po predpisanih navodilih, kte-ra so mi tudi pomagala do popolnega zdravja. Bodite uverjeni, da Vam bodem hvaležen za skrb in trud, kte-reg3" ste imeli z menoj, dokler me ne bode krila mati žemljica. Tudi mojim rojakom Vas bodem priporočal, ker sedaj vem, da ste zdravnik v pravem pomenu besede. Toraj še enkrat najsrdečnejša hvala za izvrstna zdravila in iskreni pozdrav. Vaš iskreni prijatelj Albin Strnad, Box 757 Black Diamond, Wash. Jugoslovanska Katol. Jednota. inkorporirana ctne 24. janu»ija 1901 v državi Mmncsotm, Sedež v ELY, MINNESOTA. URADNIKI: v Predsednik: FRAN MEDOŠ, 9483 Ewing Ave., So. Chicago, HL Ped predsednik: JAKOB ZABUKOVEC. (Radi bolezni na dopustu 9 Evropi.) .-ta^Si Glavni tajnik: JURIJ L. BROŽIČ, P. O. Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: MAKS KERŽIŠNIK, L. Box 383, Rock Spring«, Wyo. Blagajnik: IVAN GOVŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn. Avstr. Slovensko |j||j Bol. Pod. Društvo Ustanovljeno ^^ 16. januvarja 1892. Sedež: Frontenac, Kans. GLAVNI ODBOR: John Bedene, predsednik, P. O. Box 154, Frontenac, Karol Starina, podpredsednik, Mulberry, Kajmae. Leo Hromek, tajnik, P. O. Box 263, Frontenac, Blaž Muri j, blagajnik, P. O. Box 294, Froutenae, Kakeršno vprašanje, tak odkovor. Župnik: "Ratomok, Ratomok, že zopet te vidim, da prihajaš iz krčme?" * "Ratomok: "1 seve, gospod župnik, -zmirom vender ne morem biti v krčmi!" NADZORNIKI: IVAN GERM, predsednik nadzornega odbora, P. O. Box 57, Brsd-toeL, Pa. ALOJZIJ VIRANT, IL nadzornik, Cor. 10th Avenue * Globe Street, South Lorain, Ohio. IVAN PRIMOŽIČ, m. nadzornik, P. O. Box 641, Eveleth, Mina. UPRAVNI ODBOR: Frank Markovič, Frontenac, Kinsas Frank Premk, Cherokee, Kidbss. Frank Buchanan, Rad ley, Kiness Anton Leejak, Chieopee, Kaneš«, POROTNI ODBOR: MIHAEL KLOBUČAR, predsednik, porotnega odbora, 115 7th Street, Calumet, Mich. IVAN KERŽIŠNIK, IL porotnik, P. O. Box 138, Burdine, Pa. IVAN N. GOSAR, III. porotnik, 5312 Butler St., Pittsburg, Pa. Vrhovni zdravnik: Dr- MARTIN J. IVEfl. 711 North Chicago Stre««, Joliet, C1L Krajevna druitva naj blagovolijo pošiljati vse dopise, premembe udov im druge Usti ne na glavnega tajnika: GEORGE L BROZICH, Box 424, Ely, Minu., po svojem tajniku in nobenem drugem. Denarne poiiljatve naj poiiljajo krajevna druitva ua blagajnika: JOHN GOLŽE,- P. O. Box 105, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zastopniki krajevnih društev naj počljejo duplikat vsake i»o4i!jatve tudi na glavnega tajnika Jednote. Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov aaj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: MICHAEL KLOBUČAR, 115 7lh St., Calumet, Mich. Pridejani moraje biti natančni podatki vsake oritožbe. Društveno glasilo je "GLAS NARODA**. Drobnosti. KRANJSKE NOVICE. Umrl je dne 24. avgusta dopoldne ob pol 10. uri na Brezovici pri Ljubljani župnik Anton Žgur v starosti 63 let. Za pogorelce na Bledu. Poslanec Pogačnik poroča, da je ministerstvo dovolilo 5000 kron podpore za pogorel ce na Bledo. Nova cerkev v Žireh. Ker je najmanjša povodenj pridrla v staro žup-ou cerkev v Žireh, odločili so se za novo zj^radbo, ki je skoraj dozidana do strehe. Darovani denar je pošel, in nevarnost je bila, da se ustavi na-daljno delo. Je pa stara, bogata ustanova domačina Selaka, namenjena za šolo in cerkev na Ledeniei pri Žireh. Vsled opetovanih prošenj je sedaj dovolilo ministerstvo za uk in bogočastje, da se iz te ustanove za novo župno cerkev porabi 60.000 kron. » Nesreča na Stolu. V soboto, dne 22. avgusta s« je ponesrečil na Stolu dr. Windhoer. Nad ovčarsko kočo mu je na stezi spodletelo in je tako nesrečno padel, da si je zlomil nogo v členu. Njegov spremljevalec je šel po pomoč na žirovniško planino. Prinesli so ga Žirovničani v gostilno Marije Čop v Žirovnici, kjer mu je dr. Jelovšek uravnal nogo. Upati je, da bo ponesrečenec kmalu okreval. "Najlepši stan, vojaški stan." Kako resnično je to, o tem so se 22. avgusta lahko prepričali različni ljudje na Jesenicah. Prišli so tja utrujeni in izmučeni vojaki. Krep-Čali so se v poštenih slovenskih gostilnah pri Taučerju in Mesarju. To je pa gostilničarja Lorberja hudo jezilo, a ker je pa pameten mož, si je znal hitro pomagati. Nad vojake, zbrane v slovenskih gostilnah je naenkrat prišel neki oficir. Ozmerjal je vojake in jih spodil iz gostilne. Niti že plačanega piva niso sroeli použiti. V petek so pa bili na Jesenicah nemški vojaki 27. pešpolka, ki pa so smeli obiskovati ktere gostilne so hoteli. Oj, kaka sla>t biti vojak za — Slovenca! Bosonogi "pikolo". Pred nekaj časom se "pikolu" F. T. kar nič več ni poljubilo nositi na rami serveta in odkuril jo je meni nič, tebi nič v neke ljubljanske restavracije v svet. Prišel je do Kranja in tam stopil pri slaščičarju Brandtu v delo. Ko mu je Brandt dal potem, ko si je Že zadobil zaupanje, v svrho nakupa 10 K, je "piko!a" obšla taka bol po Ljubljani, da se ni več povrnil k Brandtu, marveč jo je odkuril bosonog naravnost v slovensko "metropolo" Tukaj se j< ! vtihotapil pri vrtiljaku na Kongresnem trgu in začel poslovodju preiskovati žepe. Pri delu ga je zasačil neki kolesar in tako je moral bosonogi "pikolo" na policijo, ktera ga je izročila sodišču. Noč ima svoje moč. 24. avgusta je iel po Karlovski oeeti v Ljnbljani ključavničarski mojster Jakob Va- iant v družbi nekega >tolar;ke;^a pomočnika in njegove žene. Prisotni že-lezolivar Alojzij Krump, rodom iz str.rov pri Celju se je hotel s stolar-ovo ženo v šali nekoliko potrgati, k;ir m-■žu seveda ni bilo po volji in je vsled tega stavil železolivarja na odgovor. Ko se je začel tudi Valant vmešavati v prepir, je Krump zabo-d I v Valanta. Ranil ga je tako opa-mo, da so era morali z rešilnim vozom prepeljati v deželno bolnišnico, Krampa je pa polieja aretovala. Bcžjast je vrgla 23. avgusta pred vojaškim skladiščem na Dunajski ce->ti v Ljubljani kletarja Ivana Ma->Iaka. kteri se je pri padcu na obrazu tako poškodoval, da so ga morali z re.šilnim vozom prepeljati v deželno bolnišnico. Ko je ponesrečenca videl nek mimo idoči mlad gospod, ga je tako vnervozilo, da se je še ta nezavesten zgrudil na tla. V zavest so ga nairlo spravili s polivki in je potem zopet sam odšel svojo pot dalje. Nesreča. 25. avgusta dopoldne se i je pri zgradbi jezu ob Groharjevem prekopu tesar Ivan Danej iz Trzina tako usekel s sekiro v levo nogo, da so era morali z rešilnim vozom prepeljati v deželno bolnico. Nemštvo v Šiški. Naučno minister-st vo je privatni nemški ljudski ^oli v £iški podelilo pravico javnosti. Za šolskecra vodja je imenovan vpokoje-ni nadučitelj A. Klinar. S prihodnjim šolskim letom otvorijo tretji razred. Zastrupiti se je hotela 24. avgusta 32 let stara Terezija Kune v Ljubljani. Izpila je sublimat. Prepeljali so jo v bolnico. Umrla je soproga poštnega sluge, Elizabeta Boncelj. Otrok ponesrečil. 25. avgusta zjutraj je v Gruberjevih ulicah št. 1 v Ljubljani pad«I z hodnika prvega nadstropja devetletni Franc Kern, sin poštnega ekspedijenta. Deček je zlezel na hodnikovo ograjo, kjer je zgubil ravnotežje in padel na tla. K sreči ni zadobil težkih poškodb in je ostal v domači oskrbi. Na Triglavu ponesrečeni (?) Karol Wagner. O tem *»e še piše: Wagner i je hranil v Aljaževem domu cepin in površnik in šel 15. avgusta proti ste- i ni. da jo sam prepleza, in sicer brez priprav in orodij, ktere so neki drugi štirje turisti rabili, pomagajoč si eden drugemu po navpični steni z vrvjo, kladvi, klini, ktere sproti zabijajo in zopet seboj jemljejo, eden drugemu na ramo stopajo itd. Za Wagnerja nerazumljivo! Ker ni 19. avgusta prišel nazaj, so ga šli iskat, v četrtek in petek domačini, in v soboto pridejo Dunajčani, ki so odborniki rešilne planinske postaje. Morebiti z daljnogledi zapazijo, kje leži. Da bi bil še živ v kaki duplini, je malo upanja. Pridružil se je iskalcem tudi vodnik Bertoncelj in Košir mlajši. Fotograf Pavlin je šel poizvedovat v Trento. PRIMORSKE NOVICE. Izgnali so iz Avstrije 301etnega Spartaka Squandranija iz Italije, ki je v Gorici prestal ječo treh mesecev radi goljufije. Tatvina. Neznani tatovi so ulomili v gostilno Iv. Čubeja na Ajševici ter odnesli tobaka in cigaret za 120 K Tatove iščejo. ŠTAJERSKE NOVICE. V eni noči dva človeka rešili. V smrtni nevarnosti sta bila v ^noči od 16. na 17. avgusta v Laškem hlapec Pajk in v pivovarni uslužiben delavec Kitak. Padla sta v narastlo vodo ter se držala le še na nekih vejah. Rešili so jih iz vode stražnik Herman, čevljar Drozko, čuvaj Ivrainz in železniški gradnik Kitak. BALKANSKE NOVICE. 'Velesrbska' zarota. Sarajevo, 23. avgusta. Bosanska deželna vlada je izdala sledeči komunike: "Razni dunajski in budimpeštanslii časopisi so poročali o hišnih preiskavah v Sarajevu in Mostaru in o preiskovalnih zaporih in policijskem zaporu proti uglednim Srbom: nadalje n hišnih preiskavah v uredništvih srbskih listov. o zasledovanju dr. Stojanoviea in o interuiranju srbskega voditelja Jeftanoviea. Vse te vesti so od začetka do konca popolnoma izmišljene. *' Zagreb, 23. avgusta. Včeraj so izpustili urednike "Pokreta" in "Ob-zora" iz preiskovalnega zapora. Sploh -e bliža vsa preiskava veliki blamaži za bana Raueba. Ustava za Bosno in Hercegovino. Dunaj, 23. avgusta. Končna rešitev vprašanja o ustavi za Bosno in Hercegovino je odgodena do prihodnjega n inisterskega sveta. Minister Burian je baje pridobil večino ministrov za svoj predlosr. da se da Bosni in Hercegovini takozvana piramidalna Ustava, češ. da trezni elementi ne žele popolne ustavnosti, temue je za sedaj dovolj, ako se uvede občinska avtonomija, a pozneje okrožni zbori z vladno kontrolo. — "Volksblatt" piše. da ustava v Bosni in Hercegovini ni potrebna, češ, da vso razburjenost delata le dva podkupljena časopisa. ("Srpska Riječ" in "Musa-vat"), dočim narod ustave ne zahteva, temuč se zadovoljuje s piramidalnim razvijanjem. Predno se podeli ustava, se mora izvršiti izravnava med veroizpovedanji in aneksija. Konec reformnih akcij v Macedo-niji. Dunaj, 23. avgusta. Dunajska vlada hoče izkazati novemu sistemu na Turškem posebno zaupanje s tem, da se odpokličejo avstro-ogrski častniki, ki so bili odposlani v Macedoni-jo, da ustanove in izvežbajo reformno orožništvo. Za sedaj so dohif; častniki dopust na nedoločen čas, kar pomeni, da se ne vrnejo več v Maoe-donijo. Zgledu Avstro-Ogrske sta sledili dosedaj tudi Rusija in Nemčija. O bodočnosti Macedonije. Sofija, 23. avgusta, Ministerski predsednik Malino v se je izrazil j bodočnosti Macedonije sledeče: "Veselimo se prerojenja Turčije ter si jo želimo tako reformirano, da bo vsem svojim podložnim enako ljuba. Občudujemo' veliki takt in goreči patriot"Uin-doturkov, toda vprašujem se, ali ne bo ravno ta tako mogočno vzplamteli patriotizem, hrepenenje po veliki, mogočni Turčiji, vzrok novim kon-fl iktom z jiarodnimi manjšinami in s sosednjimi državami. Ali bo mogoče tradicionalna verska in plemenska nasprotstva, ne rečem odjaviti, temuč le oslabiti? Bojim se, da se pravo kritično stanje novega položaja šele pokaže, ko se sestane novi turški parlament. Vsa ta razmišlje vanja nam narekujejo rezervirano vedenje, zaradi česar pa nas sumničijo doma in zunaj. Za Macedonce je priporočati, da se inteligenca vrne domov ter se pokažejo lojalne in taktne. Izmed konkretnih političnih zahtev je najvažnejša samouprava občin. Vodja ruskih kadetov profesor Milj uko v se je vrnil s svojega potovanja po Maoedoniji v Sofijo ter je imel v macedonski ligi, ki sestoji iz mlajših članov demokratične stranke, govor, kako sodi o položaju v Maoedoniji. MEljnkov je izjavil, da je sicer pesimist, vkljub temu pa je uver- jen, da se macedonsko vprašanje reši v bolgarskem smislu, in sicer brez katastrofalnih zapletkov. RAZNOTEROSTI. Dunaj za rimskih časov. Po vodovodu, ki so ga Rimljani napravili za Dunaj in ki je zdaj izkopan, izračunal je profesor Friedrich, koliko je bilo prebivalcev Vindobone za časa Rimljanov. Friedrich je izračunal, da je ta vodovod moral dajati dnevno od 4,320.000 do 8,121.000 litrov vode. Po Herschlovem računu je bil , dnevni potrošek vode v Rimu 250 li-. trov na osebo. Potemtakem bi bil j imel Dunaj za rimskih časov 20.000 ! prebivalcev. Dandanes se računa na J prebivalca samo po 150 litrov vode : na dan, ker ni navade, da se grade : mnogobrojne hišne kopeli. I Preveč vina imajo v Južni Italiji. Ze lani so vinogradi tako obrodili kakor že davno ne, a letos obeta biti vina še več in ljudje ne vedo kam ž njim. Cena grozdju in vinu je tako padla, da ni mogoče niti stroškov za delo pokrivati, Lani je bilo v Apuli-ji toliko vina. da so vinorejci dajali za prazne sode toliko vina, kolikor je sod držal. Ministerski svet se je že bavil 7. vprašanjem, kako bi se organiziral izvoz vina na debelo. Solnce je bolj oddaljeno od zemlje, kakor se je doslej sodilo. Številko daljave 14S.500.000 km so popravili na 149.471.000 km. Ta številka je plod 2(>00 opazovanj astronomov in okoli 11.000 fotografičnih snetkov. Da se je popravila daljava, za to se je trudil največ pokojni profesor Loewy, ravnatelj na observatoriju v Parizu. Od Časov Keplerjevih se ni daljava nič popravila do današnjih časov. Rojakom potnikom na znanje! Od A ust ro-Američana profe bodejo v meseca SEPTEMBRU odpluli iz New Terka v Trst in Reko ŠTIRJE p&rniki, in sicer: Parnik MARTHA WASHINGTON odpluje 16. septembra. Paznik EUGENIA odpluje 25. sept. Parnik ARGENTINA odpluje SO. septembra. — - -i-rvinnrtru-u-ini li~ut_ uurt n.n_ruT.- HARMONIKE bodisi kakoršnekoli vrste izdelujem in popravljam po najnižjih cenah, a delo trpežno in zanesljivo. V popravo zanesljivo vsakdo poSlje, ker sem že nad 16 let tukaj v tem poslu in sedaj v svojem lastnem domu. V popravek vzamem kranjske kakor vse druge harmonike te računam po delu kakorSno kdo zahteva brez nadaljnih uprašanj. JOHN WENZEL,_ 1017 E. 62nd Str., Cleveland. O Pozor! Slovenci Pozor! ^SALON^' zmodernim kogljiščem, Sveže pivo v sodičkih in buteljkah ir druge raznovrstne piiace ter uni'skfe smodke. Potniki dobe pvi meni fed no prenočišče za nizko ceno. Postrežba točna in izburna. Vsem Slovencem in drugim Slovanov se toplo priporoča Martin Potokar 564 So. Center Ave, Chicago, (IK NAŠI ZASTOPNIKI, kteri so pooblaščeni pobirati naročnino za "Glas Naroda" in knjige, kakor tudi za vse druge v našo stroko spadajoče posle. San "Francisco, Cal.: Ivan Stariha. Pueblo, Colo.: Peter Čulig. Indianapolis, Ind.: Alojzij Rudman. Waukegan, 111.: Fran Petkovšek. Chicago, 111.: Mohor Mladič. South Chicago, 111.: Josip Kom-pare. La Salle, m.: Mat. Komp. Calumet, Mich.: M. Grahek, Mat. F. Kobe in Pavel Shaltz. South Range, Mich.: Ivan Barič. Duluth, Minn.: Josip Scharabon. Hibbing, Minn.: Ivan Povše. Ely, Minn.: Ivan Gouže. Eveleth, Minn.: Jurij Kotze. Kansas City, Mo.: Ivan KovačiS in Ivan Rabija. Aldridge, Mont.: Gregor Zobec. Brooklyn, N. Y.: Alojzij Čeiarek. Little Falls, N. Y.: Fran Gregorka. West Seneca, N. Y.: Jo van Milič. Cleveland, O.: Frank Sakser Co., William Sittar in Mat. Pečjak. Oregon City, Ore.: M. Justin. Conemaugh, Pa.: Ivan Pajk. Canonsburg, Pa.: Geo. M. Shultz. Greensburg, Pa.: Fran Kebe. Braddock, Pa.: Ivan Germ in Ivan Varoga. Johnstown, Pa.: Fran Gabrenja. Forest City, Pa.: Josip Zalar. Pittsburg, Pa,: Ign&c Podvasnik. Steelton, Pa.: Marko Kofalt in Jo-sip A. Pibernik. Willock, Pa.: Fran Šeme. Youngwood, Pa. - Nik. I. Grba. West Jordan, Utah: Anton Palčič. Black Diamond, Wash.: Gr. Po-renta. Milwaukee, Wis.: Josip Tratnik in Josip Cunta. Rock Springs, Wyo.: Maks Ker-žišnik in A. Justin. NAŠI POTNIKI: William Sitter in A. P. StoiS, kteri potujejo sedaj po državi Pennsylva-niji. Vsi naši zastopniki so z naTni še dalje časa v poslovni zvezi, vsled česar jih rojakom naj topleje priporočamo. Upravnižtvo "Glasa Naroda", 109 Greenwich St., New York, N Y. ROJAKI, NABOCAJTB 81 HA "GLAS NABOB A," NAJVEČJI JM Nižje Dodoisana t>riDoro-ča m peta jotiiii Si. ^ in Hrvatom svoj. ...... SALOON 107=109 Greenwich Street, o o o o NEW YORK oooo v katerem točim vedno pivo, doma prešana in importirana vina, fine likerje ter prodajam izvrstne smodke........... Imam vedno pripravljen dober prigrizek. Potujoči Slovenci in Hrvatje dobe............. stanovanje ju hrano proti nizki eeni. Postrežba solidna............ Za obilen poset se priporoča FRIDAvon KROGE 107-10° Ircenwich St., Nev Yori v —oc- Pozor Rojaki! Gotovo pomoč v bolezni zadobite, ako se obrnete na Dr. R. Mielke=ja, vrhovnega zdravnika najstarejšega in najzanesljivejšega zdravniškega zavoda za Slovence v Ameriki: THECOUINS N. Y. MED. INSTITUTA On ima nad 40 letno prakso v zdravljenju vseh bolezni ter EDINI ZAMORE JAMIČTI za popolno ozdravljenje vsake notranje ali zunanje bolezni, pa naj bode ista akutna ali zastarela (kronična), kakor: bolezni na pljučah, prsih, želodcu, črevah, jetrah, bolezni mehurju, vse bolezni v trebušni votlini,— potem v nosu, '£lavi in grlu, nervoznost, živčne bolezni, bolezni srca, katar, prehlad, težko dihanje, bronhialni, prsni in pljučni kašelj, bljuvanje krvi, nepravilno prebavo, neuralgio, reumatizem, giht, trganje in bolečine po udih, zlato žilo, grižo, otekline, vodenico, padavico ali božjast, nemočnost v spolnem občevanju, polucijo, posledice onanije, šumenje v ošesih in tok iz ušes gluhost, izpadanje las, mazulje, srbečino, lišaje, hraste in rane, vse bolezni na notranjih žeuskih ustrojih, glavobol, neredno mesečno čiščenje, belitok, padanje maternice, neplodovitost i. t. d. On edini na posebni moderni način hitro in zanesljivo ozdravi jetiko in sifilis, kakor tudi vsako tajno spolno bolezn moža in žene. Zdravljenje spolnih boleznij ostane tajno.— ZATORAJ ROJAKI! Ako ste bolni ali slabi ter Vam je treba zdravniške pomoči, ne odlašajte z zdravljenjem in ne obračajte se na zdravnike in zdravniške zavode, katerih delovanja ne poznate, ker tako brez koristi trosite težko prisluženi denar, temveč na-tanl vO opišite \ ašo bolezen v svojem materinem jeziku in pri tem naznanite koliko časa traja, kako je nastopila in vse podrobnosti ter pismo naslovite na spodaj označeni naslov, potem smete mirne duše biti prepričani v najkrajšem času popolnega ozdravljenja. — Ako pa Vam bolezen ni znana, pišite po obširno knjigo ZDRAVJE, katero dobite ZASTONJ, ako pismu priložite nekoliko poštnih znamk za poštnino. Vsa pisma naslavlajte točno na sledeči naslov: THE COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE 140 WEST 34th ST., NEW YORK N. Y. MT- ANGLEŽ ČINA T S. do i mesocfk. Lepopisje, slovenščina, račnnstvo. Pouk se vrši potom dopisovanja. Pojasnila s« dajejo zastonj. Slovenska keraspondenfina iota, P. O. Box 181, Sta. B, Cleveland, O. Zdravju n&jprim«m6j&& o-j^ca je LEISV PIVO i 3 tUii te?i * i ■ >-s> ktero ie varjeno iz najboljšega imoo češke^ W.f I a naj nikdo ne zamudi poskusit! r '.vo;kor-st. kako svoje družine, svojih pri jate i ag -- Lelsy pivo je nailxv ,-"tvj«no čer se dob, ■ s-.- o • gostilnah Vse podrobnosti »vrs^c r *"'«vnilcar-ju 6102 .««• • feteri Vam dragevoLje vse po^ivn" THE ISAAC LEISY BREWING COMPAQ CLEVEl 4JNO, CK li AVSTRO-AMERIKANSKA CR1 (prej© bratje CosuHch. HajprfpravnejSa in najcenejša parobrodna črti m %mm to u' A 3 ZTL Novi parnik na dva vijaka "Martha Waaiungtcc REGULARNA VOŽNJA MED NEW YORKOMr TRSTOM IN MBKU V k spodaj navedeni novi parobrodi na dva vijaka imajo brezžični bnojav: AUC®, lxAUBA, MABffSA WASHINGTON, ] [ ARGENTINA. V mesecih maja in janljn se bodeta zgoraj navedene mn brodovjn pri-dmiila le dva droga nova potnSka panika. v Cine važnih Sistkov iz NEW mu /a II! mtf m tbsta.............................................. LJUBLJANE....... ................................$98.60 BBKB........................................... ZAGREBA..........................................f^gyo KARIrOVCA............................ IL RAZBBD «• TRSTA ali RBKB................... Parobrod "MARTHA WASHINGTON" odplnjo 16. septembra 1908, H u * Phelps Bros. & Co^ Agenta t tiAiigtoi tal we. Sjdmi Etni May j za "Glas Naroda" priredil L. P. DRUGA KNJIGA, [PO DIVJEM KURDISTANU. -» (Nadaljevanj*.) Nevarnost se je večala, torej planemo vsi pokoncn. Halefa pokličem, da me spremlja. Podamo se na dvorišče, kjer pristavimo lestev ob streho ter se napotimo navzgor. Takoj ob robu strehe dobim človeško truplo; možu je Dojan pregrizel vratne žile. Pri mojem prihodu začne pes tiho brenčati, kot bi me pozdravil. Pet korakov od mrtvega trupla leži drugo ill pes nad njim. Pes bi umoril tudi njega, če bi se Kurd samo premaknil. Spodaj je stalo precej ljudij. Najbrž se je nameravala cela vas udeležiti tatvine naših konj; morebiti so nas hoteli celo umoriti in oropati. Prvega, ki je stopil na streho, je popadel pes, in krik popadenega je opozoril tovariše. Ko pa je prišel drugi na streho, si pes ni mogel drugače pomagati, kot ^da je prvega umoril in popadel druzega. Kaj naj storimo! Halefa pustim na strehi za stražo, sam pa stopim navzdol. Po kratkem posvetovanju cklenemo, da hočemo o vsem molčati in zjutraj pripovedati, da nismo ničesar slišali. V nevarnosti smo bili sicer, vendar bi se lahko branili proti številnim sovražnikom. Tu nekdo glasno potrka na vrata. Kurdje so se najbrž med seboj posvetoval, in sedaj so prihajali, da nam naznanijo izid njih posvetovanja. Prižgemo torej že eno svečo in stopimo z orožjem v roki ven. "Kdo trka T" vprašam. "Gospod, odpri!" odvrne občinski predstojnik, kterega sem po glasu ■poznal. "Kaj hočeš T'* ga vprašam. "Povedati ti moram nekaj važnega." "Poveš mi lahko tudi pred vratmi." "Nikakor ne, temveč pri tebi v sobi." "Torej odprem." Vprašal ga niti nisem, če je sam, vendar sem odprl vrata tako, da dva nista mogla hkrati noter. Tovariši namerijo svoje puške, jaz pa potegnem zapah od vrat, in se postavim za vrata tako, da je mogel samo en mož vstopiti. Ko vodja zagleda namerjene puške, se prestraši in vpraša: "Gospod, kaj bodo na mene streljali!" "Ne, vendar smo pripravljeni za vse slučaje. Ponoči pride lahko tudi tat ali ropar v našo hišo." Ne za n um torej vstopi, in jaz potegnem zapah zopet čez vrata. "Zakaj prihajaš in na;- motiš pri našem počitku?" ga vprašam. "Svariti vas hočem," mi odvrne. "Svariti? Zakaj?" "Ker vam preti velika nevarnost. Moji gostje ste, torej sem pri-anoran, da vas pravočasno opozorim." Ves čas. ko je govoril, je pazljivo motril vso okolico in zagledal pri-zlonjeno lestev ob strehi. "Kje imate svoje konje J" vpraša. "V sobi." "V sobi? Gospod, soba je vendar samo za ljudi!" "Dober konj je več vreden za potnika kot slab človek." "Lastnik te hiš*- gotovo ne bo zadovoljen, ker mu bodo konji razbili ves pod." "Torej ga odškodujemo." * 'Zakaj ste pristavili lestev ob streho?" "Ker mora biti tam; saj vidiš, da ne peljejo stopnjice na vrh." "Ali ste spali?" Ko mu potrdim njegovo vprašanje, poizveduje nadalje: " Ali ste slišali ropot f" " 1 )a. zunaj pred hišo so hodili ljfidje, vendar jim tega ne moremo prepovedati. Toda ljudje so prišli tudi na naše dvorišče, kar mi ne dopustimo. Dvorišče je naše. Če bi bili naši konji še zunaj, bi jih vse postrenal i, ker bi jih smatrali za konjske tatove." "Konji ne morejo poskakati čez zid, in na dvorišču je gotovo tudi pes, kterega sem prej pri tebi opazil." "Tudi meni je znano, da konji ne skačejo čez zid; toda odpeljali bi jih lahko čez dvorišče." "Saj ne more nihče na dvorišče." "En mož je bil že na strehi in potegnil lestve za seboj. Ker smo menili, da nam preti nevarnost, smo odpeljali konje v sobo. In če jih tudi sto pride na streho, sedaj ne dospejo navzdol, in zjutraj bi videli eamo rjih trupla." "Ali bi jih umorili?" "Ne, mi bi mirno spali; toda na strehi imamo psa, na kterega se lahko zanesemo." "Toda kaj dela pes na strehi?" "Pes mora biti povsod, kjer ljudem preti nevarnost, in posebej ti če povem, da naši psi ponoči zelo radi hodijo na strehe spat. Toda svariti si nas hotel! Zakaj? Nevarnosti nam še nisi imenoval." "Nekemu vaškemu prebivalcu je bila ukradena lestev, in ko jo je iskal, jo je dobil na strehi te hiše. Pred hišo je stalo nekaj tujih ljudi, ki »o pa takoj pobegnili. Mi smo mislili, da so tatovi, torej sem prišel sem, da vas še pravočasno posvarim." "H\ala! Toda lahko se zopet vrneš k počitku, ker mi imamo dobrega varuha nad seboj; pes ne bo pustil tatu v hišo." "Toda če človeka umori?" "Enega ne umori; drži ga z gobcem toliko časa, dokler ne pridem jaz. Toda če pride drugi na streho, tedaj mora prvega umoriti, da more druzega držati." ''Gospod, torej se je že nesreča pripetila!" "Ah!" "Na streho sta se namreč že dva splazila." < "Ali je res?" "Gotovo!" "Ah, nezanum, torej si bil zraven, ko go nas tatovi hoteli okrasti! Kaj naj mislim o tebi in tvoji gostoljubnosti!" "Jaz nisem bil zraven, temveč drugi so mi povedali." "Torej je bil zraven oni, ki ti je povedal." "Ne, ker njemu so tudi drugi povedali." "Vseeno. Kdor je prvi povedal, ta je bil zraven, ko so se tatovi plazili v našo hišo. Toda kaj mene brigajo tatovi. Jaz nisem nobenemu tatu dovolil, da pride na mojo streho, in kdor se drzne navzgor, naj gleda, kako se mu bo godilo. I^ahko noč, nezanum!" "Torej ne greš pogledati na streho?" "Me nič kaj ne veseli." ^ "Torej dovoli, da jaz s-topim na streho in pogledam." "Dovolim, ker nisi tat, in ker si me vprašal za dovoljenje. Toda čuvaj se psa! če te zagleda, te takoj pograbi za vrat in prej pa še umori druzega, če je kdo na strehi." "S seboj imam orožje!" "Pes je hitrejši kot ti, in umoriti ga ne smeš; moral bi pač biti zelo bogat mož, če bi hotel plačati odškodnino za psa." "Gospod, pojdi z menoj- Jaz sem občinski predstojnik, in moja dolžnost je, da ®e prepričam, če je vse v redu." "Če nastopaš kot uradnik, torej te hočem spremljati. Pojdi za menoj!" Zgoraj na strehi pogleda naokoli in zapazi mrtveca. Spodaj pa ao Se vedno stali ljudje. "Gospod, tu leži mrtvec!" 'zakliče i-eeanum. Jaz stopim bližje in nezanum se sklone k mrtvecu. "Pri moji glavi, mrtev je! Ali, gospod, kaj je nčinil tvoj pesi" "Svojo dolžnost. Ne toži psa, temveč hvali ga. Ta mol je hotel lastnika is hiše najbrž oropati, in ni slutil, da stanujejo v hiši ljudje, ki ae nikogar ne bojijo." "Toda kje je pes?" vpraša. Pokažem mu mesto, kjer jo žival držala druzega napadale*. Dalje pAhfl. Cenik: knjig, katere se dobe v zalogi 109 GREENWICH STREET, NEW YORK, IN. V. MOLIT V EtflKJL DUŠNA PASA (spisal škof Fr. Ba-raga,) platno, rudeča obreza 75c., broširana 60c. JEZUS IN MARIJA, vezano ▼ skmo-kost $1.50, fino vezano v vanje 2.00, vezano v A latno 75e. KLJUČ NEBEŠKIH VRAT, vezano v alonokost $1.50. M AT J DUHOVNI ZAKLAD, iagrin, zlata obreza 90c. NEBEŠKE ISKRICE, T«mum • nl*t-no 50ft. OTROŠKA POBOŽNOST, 25s. RAJSKI GLASOVI, 40c. SKRBI ZA DUŠO, zlata obreza 80e., fino vezano $1.75. SRCE JEZUSOVO, vez. 60«. SV. ROŽNI VENEC, vez. $1.00. SV. URA, zlata obreza, fino vezano $2.00. VRTEC NEBEŠKE, platno 70e., alonokost imit. $1.50. UČNE KNJIGE. abecednik nemški, vezan 20c. ahnov nemško - ANGLEŠKI tolmač, 50c. angleščina brez UČITELJA, 40c. ČETRTO BERILO, 40e. Dimnik: besednjak SLOVENskega m nemškega jeziKA, 90e. evangelij, vezan 50c. grundriss der SLOVENI-schen sprache, vezan $1.25. hrvatsko - angleški razgovori, veliki 40c, mali 30e. katekizem mali 15c., veliki 40c. navodilo za spisovanje RAZNIH PISEM, nevez. 75c. PODUK SLOVENCEM ki se hočejo naseliti v Ameriki, 30c. prva nemška vadnica, 35e. ročni slovensko - nemški slovar 40c. slovar slovensko - nemški Janežič-Bartel, fino vezan $3.00. slovar nemško - slovenski Janežič Bartel nova izdaja, fino vezan $3.00. slovarček priučiti se nemščine brez učitelja 40c. slovenska kuharica, Plei weiss, $1.80. spretna kuharica, broširo ono 80 c. spisovntk ljubavnth d? nitovanjsk3h pisem ""ošoilni listi 20e. zbirka ljubavnih in snttsm-nih pisem 30e. zgodbe sv. pisma za nižje razrede ljudskih šol 30c. ZABAVNE IN RASNE DRUGE KNJIGE. aladin s Čarobno svetilni- OO 10c. andrej h0fer 20c. avstrijski junaki, vez. 90cM nevez. 70c. belgrajski biser 15c. beneška vedeževalka 20c. LOŽICNI DAROVI, 15c. bucek v strahu, 35c. burska vojska 30c. cerkvica na skali, 15c. cesar fran JOSIP, 20c. cesarica ELIZABETA, 15e. ciganov a osveta, 20e. CVETINA BOROGRAJSKA, 20& CVETKE, 20c. čas je ZLATO, 90e. dama s "k" a mt.tja "mtt $l00. darinka, mala crnogokka, KNEZ ČRNI JURIJ, 20u KOSI ZLATE JAGODE, 50a. KRALJICA DRAGA, 20c. KRIŠTOF KOLUMB, 20«. KRVNA OS VETA, 15c. LAŽNJIVI KLJUKEC, 20c. MAKSIMILIJAN L, eetar mehikan- ski, 20e. MALA PESMARICA, 90s. MAT J VITEZ, 3 zvezki skopsj $2.25. MALI VSEZNALEC, 20c. MARIJA, -JI FOLKOYA, 20s. MARJETICA, AOs. MATERINA ŽRTEV, 50c. MATI BOŽJA Z BL DA, lOe. MIKLOVA Zat.A, 30i MIR BOŽJI, $1.00. MIRKO POŠTENJAKOVIČ, 20e. MLADI SAMOTAR, 15c. MLINARJEV JANEZ, 40c. MRTVI GOSTAC, 20c. MUCENIKI, A. Aškerc, elegantne vez. $2.00. NA INDIJSKIH OTOCIH, 25c. NAJDENCEK, 20c. NA PRERIJI, 20c. NARODNE PESMI, Žiiovnik, 3 zvezki, vez., vsak po 60e. NARODNE PRIPOVEDKI; 3 zvezki vsaki po 20c. NASELJENCI, 20c. NASELNIROVA HČI, 20e. NAŠ DOM. Zbirka povesti. Vssk 20e. NEDOLŽNOST FREGAJANA IN POVELICANA, 20c. NEZGODA NA PALAVANU, 20c. NIKOLAJ ZRINJSKt, 20e. OB TIHIH VEČERIH, 70c. OB ZORI, 70c. ODKRITJE AMERIKE, 40c. PAVLIHA, 20c. POSLEDNJI MOHIKANEC, 20c. PRAVLJICE (Majar,) 20c. PRED NEVIHTO, 20c. PREGOVORI, PRILIKE, REKI, 30. PRI SEVERNIH SLOVANIH, 30c. PRINC EVGEN, 20c. PRIPOVEDKE, 3 zvezki, po 20c. PRST BOŽJI, 15c. REPOŠTEV, 20c. RINALDO RINALDINI, 30c. ROBIN1SON, broširan, 60c. RODBINSKA SREČA, 40c. RODBINA POLANEŠKIH, 3 zvezki $2.50. 1I0PARSK0 ŽIVLJENJE, 20c. RUSKO-JAPONSKA VOJSKA, 5 zvezkov za 75c. 8ANJ8KIC KNJIGE, vsliks, 3*a bENILlA, lis. SITA, mala Hindostanka, 90s. SKOZI ŠIRNO INDIJO, 30e. SLOVENSKI SALJIVEC, 3 zvezka, po 20c. SPISJE, 15c. | SPOMINSKI LISTI IZ AVSTRIJSKE ZGODOVINE, 25c. , S PRESTOLA NA MORIŠCE/ 20c. SREČOLOVEC, 20c. STANLEY V AFRIKI, 20c. STEZOSLEDEC, 20c. STOLETNA PRATIKA, 60c. STO PRIPOVEDK, 20c. STRELEC, 20c. STRIC TOMOVA KOČA, 60e. SVETA NOC, 15c. ŠALJIVI JAKA, 2 zvezka, vsak po 20c. ŠALJIVI SLOVENEC, 75c. ŠTIRI POVESTI, 20c. TEGETHOF, slavni admiral, 20e. TIUN LING, 20c. TIMOTEJ IN FILOMENA, 20c. TISOČ IN ENA NOC, 61 svaakov, #6.50. TRI POVESSTI GROFA TOLSTOJA, 40c. V DELU JE REŠTTBV, Me. VENCEK PRIPOVESTI, 20c. V GORSKEM ZAKOTJU, Ms. VOHUN, 80c. VRTOMIROV PRSTAN, 90c. V ZARJI MLADOSTI, ftk. WINNETOU, rdeči gentleman, tri sveski $1.00. BLATA VAS, 95s ZLATOROG, *LS ZMAJ IZ BOSNE, We. Z OGNJEM IN MEČEM, $2JS0. Žalost in veselje, 45c. JOHN KRAKER EUCLID, O. Pnporoia rojakom svoja izvrstne VINA, ktera v kakovosti nadkrilju jejo vsa druga ameriška vina. Kadeče vino (Concord) prodajan po 50 centov galono; belo vine (Ca tawba) po 70 centov galono. NAJMANJŠE NAROČILO ZA TI NO JE 50 GALON. BRIN JE VEG, za kterega sem im portiral brinje iz Kranjske, velja 11 steklenic sedaj $13.00. TROPINO-VEO $2.50 galona. DBOŽNIK $2.75 galona. — Najmanj e posode za ifa nje ao 4% galona. Naročilom ja priložiti denar. Za obila naročila ae priporoia JOD ZEAKKB, Sadil Okla Conqupie Generale TransatlaDtiqoe (Francoska parobrodna družba«) r i s 4 Ad^Ai mi- + + + m a i* DETELJICA, življenja trah kranjskih bratov, fmnsoskih vojakov, DOMA IN NA TUJEM, DVE ČUDOPOLNI PRAVUICL 20c. ENO LETO MED INDIJANCI, Sta. ERAZEM PREDJAMSKI, 15e. ERI. 20c. EVSTAHIJA, 15c. PABIOLA. SOc. GENERAL LAUDON, 25c. GEORGE STEPHENSON, oče Mesnic, 40c. GODČMVH&l KATEKIZEM, 20c. GOLOBČEK IN KANARČEK, 15e. GOZDOVNIK, 2 zvezka skopaj 70c. GROF RADECKI, 20c. BEERIiANDA, 20c. i Ako hočeš dobro postrežbo z mesom in grocerijo, tako se obrm na Martin Geršiča, 301-303 E. Northern Ave.. Pueblo, Colo Tudi naznanjam, da imam ▼ zalogi vsakovrstno suho meso, namreč: klobase, rebra, jezike šunke itd. Govorim v vseh slovanska« fe 5© obilni obisk ^ » » » « ''IflW^Ull* Za vsebino tujih oglssev nI odgo vomo ns apravnlitvs ns ursdnifttvo. IVAN RESNICOLJUB, Ms. IZANAMI, mala Japmka, lOe. IZDAJALCA DOMOVDTE, Me. IZGUBLJENA 9REČA, 20a. IZIDOR, poboftni kmet, Me. KLET V CAHXGAAD, 40s. JAHMflL, Msl JUR&CEVT flFHR, 11 gTa^ii, KAK# Ji aODQL QOD, Ms. KAmj P00EAMSCO 0VABX, dts. KAJt BOG STORI JK fM PBAT, «Se. OPOMBA. VanMa J» mM 4s iHatn. * ZEMLJEVIDI ZEMLJEVID AV6TB0 - OGRSKE ▼*liti26e., mali lOe. ZEMLJEVID EVROPE, 25c. ZEMLJEVID KRANJSKE DEZE LE, mali 10«. ZEMLJEVID ZJEDINJENIH DR IAV, 25c. RASQLEDKIOX. Kna^E^naiodan noža, lja*Maflwke 90 le., dnsat Ms. Baana osla padska, tansi 5n. dn- ^^nm v ui^i 1 j. tt 'nniiiipi u ..p; 1 n'lj.iiii^^ni.ipi 1 Cast mi je naznaniti slavnemu obCinstvu v Chicagi, 111., kaRor tudi rojakom po Zjed. državah, da sem otvoril novo urejen i saloon uri "Triglavu", 572 Bine Island Ave., Chicago, III. k^er točim pristno uležano Atlas pivo, izvrstni whiskey. Naj bol ja vina in dišeče smodke so pri meni na razpolago. Nadalje je vsakemu na razpolago dobro urejeno kegljišče in igralna miza' (pool table). Potujoči Slovenci dobrodošli. Vse bodem dobro postregel. Za obilen obisk se priporoča Mohor Mladič, 532 Blue Island Ave., Chicago, 111. / JtREKTNA CRTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN UUBUAIfio Postni p&rniki ao:] *La Provence** na dva vijaka.............14,200 ton, 30,000 konjskih mo«, •l^Savoie" „ „ „ ..................12,000 „ 25,000 , Lorraine" „ „ „ ..................12,000 „ 25,000 " ^Iourainc»» " .....................10,000 ;; 12 000 " z «I^Bretagne» .............................. 8](m 9 000 " I "LaGasgognc"................................ 8,000 \\ 9,000 \\ Glavna Agencija: 19 STATE#STREET, HEW YORK. corner Pearl Street, Chesebrough Building. Pamiki •dplnjejo od sedaj naprej vedno «b četrtkih ob 10. nrfi lopoindne iz pristanišča št. 42 North River, ob Morton St., N. I. •LA LORRAINE 17. sept. 1908 *LA SAVOIE 22. okt. 1908. *LA SAVOIE 24. srpt. 1908.*LA PROVENCE 29. okt. 1908. *LA PROVENCE L okt. 1998 *LA LORRAINE 5. nov. 1908. *LA LORRAINE 8. okt. 1908 *LA TOURAINE 12. nov. 1908. *LA TOURAINE 15. okt. 1908 *LA SAVOIE 19. nov. 1908. POSEBNA PLOVITVA Novi parnik na dva vijaka CHICAGO odpluje 3. okt. v Havre. Parnik LOUISIANE odpluj dne ^,5. sept. v Bordeaux. Samo drugi in tretji razred od pomola 84 N. R., vznožje zap. 44. ulice. Cena irngega razreda do Havre: 055.M in vifjs. vintko Tfezoc 2&£nainovuaa "maje k cm. Tjtj^ w, Kozminski, gpnerain ager.i ta Deaoorn St., Chicago. * Naznanilo. Rojakom Slovencem in Hrvatom kteri potujejo čez Duluth, Minn., pr poročamo Josip Scharabon-a, 409 WEST MICHIGAN ST. DULUTH, MINN., kteri ima 8voj NJloon prav bftzo kolodvora. Vsak rojak y pri njemu najbolje postrežem S(M>fitovanjem SLOVENIC PUBLISHING CO., 40 West St., 60-62 Washington St Hojaki, naročajte se na "Glas Na re la," največji in naj cere ji dnevnik NARAVNA KALIFORNIJSKA YINA NA PRODAJ. Dobro črno vina po 50 do 60 ct. galoo s posodo vred. Dobro belo vino od 60 do 70 ct. galon s posodo vred. fzvrstss trspavlca od $2.50 do $3 galon s posodo vred. Manj nego IO galon naj nihče ne naroča, ker manje količine ne morem razpošiljati. Zajedno z naročilom raj gg na* ročni ki dopošliejo denar, ox^ro^ ina Money Order. Spoštovanjem Nik. Radovich, 594 Vermont SL, Sao Francisco, CaL Pozor Roiaki! Novoiznajdeno garantirano mazilo sa pleSaste in golobradce, od katerega v t tednih lepi 1 a?ie. brki in brad^ popolnoma n-astefo ! K^vmatizem ali trganje v nogah, rokah in križu Vam ; popolnoma odstranim. 1-otne nog«, kurje očesa, bradovice in orrblino Vam v 3 dnfh popolnoma odstranim, da* je to resnica sc jamči $5trt . UpraSajte se pri — Jakob Wahcic, P». O. Box 69 tLEVtL^IVD, CfllO. IVA PRODAJ NARAVNA C.ALiFERKlJSK/l \\U Dobro črno In belo vino od 35 4* 45 centov galona. 8taro belo ali črno vino 50 centov taJona. Reealing 55 centov galona. Kdor kupi manj kakor 28 galos vina, mora sam posodo plačati. Drožnik po ?2.50 galona. Slivovi ca po $3.00 galona. Pri večjem naročilu dam popust. Spoštovanjem STEPHEN JAKiE, Crockett, Contra Costa Co., O al. Največja in najstarejša hranilnica na Kranjskem. Kranjska hranilnica v Ljabljani (KNAFLOVE ULICE St. 9) Ustanovljena leta 1820. sprejema vloge in jih obrestuje po 4 odstotke ter plačuje rentni davek sama. Hranilnih vlog je bilo koncem 1. 1907. blizo OS milijon, kron. Rezervni zakladi znašajo 9,373.077 kron. Vsega upravnega premoženja je bilo glasom zadnjega računskega sklepa okoli 82 OOO.OOO kron, in sicer znašajo med drugimi zakladi: Zemljeknjižno zavarovane terjatve................ 37,814.374 K Posojila občinam in korpo- racijam................. 2.04R.214 " Menice .........;........ 676.000 " Vrednostni papirji........ 30,028.626 " Vrednost hiš v Ljubljani, Trstu in na Dunaju ter graščin.................. 2,925.746 " Čisti aprmvni dobiček — razen vsot, Id se pridenejo rezervnim zakladom _je odmapgen dobrodelnim in občekoristnim zavodom, društvom in podjetjem na Kranjskem. Kranjska hranilnica darovala i« za take namena do sadai blizo aedem milijonov kron. 109 Denarno^poUjatve iz Zjed. držav in Canada posreduje tvrdka: R!ST- FRANK SAKSER CO.,